Crospodarske stvari. Šen pri svinjah. V zadnjem času se prikazuje ta nevarna in sitna bolezen čedalje pogosteje. Največ sredstev, katera le Ijudje priporočujejo, ki hočejo zaslužiti kaj okroglega, se je prav slabo obneslo — nobeno nič ne pomaga. Najpriprostejše, a tudi najzdatnejše sredstvo zoper omenjeno bolezen pa je čisto navadna, pristna karbolova kislina. Brž ko se zapazi, da je žival zgubila veselje nad klajo, da ne more ali noče rada jesti, mora se prav dobro z imenovano kislino podkaditi. Druge svinje naj se tačas priprejo v hlev; vrata, okna in line morajo biti zaprta in zamašena. Na žarečo lopato ali na žrjavieo se na lo vliva kjslina tako dolgo, da je celi hlev poln vzdigujočega se soparja in dima. Seveda v navadnih hlevih zadostuje ' že jedna žlica karbolove kisline. Kake dve uri mora hlev zaprt in zapažen ostati, da kajenje kaj izda. Vsak dan naj se dva ali trikrat hlev do dobrega podkadi, če je že katera svinja bolna. Drugače, če se gospodar samo bolezni boji, le po jedenkrat. — Kakor so se nekateri gospodarji po mnogoletnem kajenju prepričali, ne odvrapa navedeno sredstvo le šena ali perečega ognja, ampak tiuH rnarsikatero drugo bo- lezen. Tudi takim svinjam je že pomagalo, ki od bolečin več ustajati niso mogle, do pravega zdravja. Kako ravnati z ovsom pred setvijo? Letošnja jesen ni prijala setvi ozimine ne pri nas, ne po drugod *v srednji in zapadni Evropi. Ogromne površine so ostale neposejane zaradi dežja in povodnji. Setev se je torej morala odložiti do spomladi, ko se bodo poljedelci morali poprijeti jarine: pšeniee, rži in ječmena. Na Francoskem, kjer je ta nevolja bila še večja nego pri nas, svetuje slavni gospodar in pisatelj Rattanchon, naj gospodarji poskušajo z ovsom. Pri tem pa priporoča nekaj, kar utegne zanimati ludi naše Ijudi. Pravi namreč: ob setvi ovsa priporočamo naslednje priprosto ali povsem gotovo postopanje. V škaf ali v korito, polno vode, vsiplji oves, ki je odločen za setev. Tu se bode takoj pokazalo, katero aeme velja za selev in katero ne. Ono, ki je leglo na dno, lo velja, a ono, ki plava, pa se naj vrže perutnini ali pa položi konjem. Ono težko zrnje bode pa rodilo lep in obilen sadež. G. L. Premogov pepel. Dandanes se izvanredno veliko premoga porabi, posebno po večjih mestih; ali za čudo, malo komu pride na misel, da bi koristno uporabil kupe premogovega pepela. Večinoma se ta pepel brez kake koristi kjekoli raztepe, a vendar bi ae dal jako koristno porabiti. Znati treba, da ima presejani premogov pepel v sebi posebno vrednost za obdelovanje vrtov in sploh za poljedelstvo. Ako nasipljemo takega pepela 5 do 6 centimetrov debelo na mokro in težko vrtno ali poljsko zemljo, pa ga zakopljemo ali zaplužimo, tedaj bode pepel razrahlil ležko zemljo in jo storil rodovitno. Osobito se uspeh opaža, ako 2 do 5 centimetrov debelo nasipljemo presejanega premogovega pepela na mokri travnik, kjer raste kisla krma. Že prvo leto bode s travnika zginila mahovina in kisla trava, a mesto teh bode porastla dobra trava in detelja, ki bode posestniku dala na izbiro dobrc krme. — Gospodarji po mcstih, trgih in ob železnicah, nabavite si tega pepela v veliki ranožini! Priporočamo vam, da ga uporabite na zgoraj opisani način kot gnojivo. G. L. Sejmovi Dne 12. decembra pri Sv. Lovrencu v Prožinu. Dne 14. decembra v Žalcu, .1 urklošlru, Sludenicah, pri Sv. Petru pod Sv. gorami in pri Sv. Duhu na Slari gori. Dne 15. dec. v Arvežu, Ljutomeru in pri Sv. Križu na Slatini. Dne 17. dec. na Rregu pri Ptuju (za svinje.)