Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din Tobis LA 3 A N A umrla filmska in revijska zvezda; slavna plesalka je slovela za najlepšo ženo Evrope. Še jo bomo videli v njenem poslednjem filmu »Zvezda iz Ria« v vlogi plesalke Conclie O SONČENJU, PORJAVELI KOŽI IN DRUGEM Gotovo ni dame, ki bi si ne želela ena¬ komerno rjave polti, ko prvič nadene ko¬ palni kostim. Pobledela koža kvari po- javo in se neprijetno odraža od temne ko¬ palne obleke. Radi tega hoče vsaka čim- prej porjaveti, nastavlja se soncu na vse pretege. a mnogokrat je uspeh kaj žalo¬ sten. Polt se rada vname, posebno na iz¬ postavljenih občutljivih mestih, ki jih sicer pokriva obleka; posledica so bole¬ čine in včasih tudi lahka vročica. S sončenjem je treba pričeti le polago¬ ma. Sprva ne ležite na soncu več kot ne¬ kaj minut, raje se gibljite in zmerom si zavarujte kožo z natrlo kremo ali oljem za sončenje. Uspeh sončenja ni odvisen od tega, če se parite in mučite pod žgo¬ čimi sončnimi žarki, po cele ure in dni, porjaveli boste tudi med sprehajanjem po peščinah ob vodi in to dosti enakomerne¬ je, kot pa če se neprestano izpostavljate soncu. V enem dnevu gotovo ne boste ogo¬ rči i, to je mogoče le v pomladanskem son¬ cu na zasneženih gorah in le vajenim ljudem. Niso vsi ljudje enako prilagodljivi uplivom ultravijoletnih žarkov, znano je, da plavolasi le stežka ogore, a potem se jim rada levi koža v celih zaplatah. Zato nikar ne pretiravajte, čim opazite, da je stopnja ogorelosti dosegla mejo, prestanite in vsaj nekajkrat ob kopanju ostanite v senci, če ne želite, da boste morali ostati doma, ali oblečeni sedeti ob vodi, ker ne boste hoteli kazati svoje luščeče se kože. Pomnite tudi to: Nikar ne čitajte če ležite na soncu, to škoduje očem — le zatopite se v brezželje in tudi ničesar ne premi¬ šljujte. Zavarujte si tudi lase s primerno svetlo rutico, da vam ne bodo- obledeli. Na oči ne posojajte onih groznih temnili očal z roževinastim robom, ta namreč povzro¬ če, da ostane koža okrog oči bledejša. Če tega sami še niste opazili, so opazili brez dvoma drugi in to je skoro- važnejše. Ko se sončite, zaprite oči, saj vam ni treba zmerom gledati okrog... In to je nekaj! Ko se vam zahoče v vodo, nikar ne sto¬ pajte naravnost vanjo. Najprej se je tre¬ ba nekoliko ohladiti v senci in potem bo kopelj neprimerno bolj v užitek, kakor pa če se takoj podaste z vročega v mrzlo. Ko ste mokri, potem pa le na najbolj vroče sonce, dokler se ne osuše kapljice, ki so razpršene po vas. Potem se gibljite, to je važno za lepo postavo, nikar se ne bojte utrujenosti, ki se vas polašča, ko se pod večer vračate. To je znak, da je telo za¬ dovoljeno. Vaša teža bo šla navzdol, če je ravno potrebno in ne navzgor, kakor je to rado pozimi, ko je manj prilike za ta¬ ko izdatno gibanje. Smotrno sončenje vam bo dalo mnogo neskaljene radosti in zadovoljstva. Zakaj je to najveselejša obleka te sezone? Živ temperament je v nji, to opa¬ zimo na prvi pogled! Zmes pisa¬ nih barv, ki druga z drugo tek¬ mujejo v veselosti, da morate biti v nji tudi sami veseli. To je kon¬ čno ločitev od enoličnih temnih barv kopalne obleke. Neglede, da Vas napravlja presenetljivo mlaj¬ šo, ima ta popolnoma novovrstni kostim še to prednost, da skriva male neenakomernosti postave, kolikor je to potrebno. GOLDFISCHWERK LANDGRAF & Co., Oberlungwitz j. Sa. Nemčija. Willy Fritsch in Viktoria v. Ballasko »FILM«, JUNIJ 1940 ŠT. 12. »ZVEZDA IZ RIA« Novi Tobis-Ciiiema film o pustolovščinah, dijamuntili, lepili ženah in ljubezni, v katerem zadnjič pleše slavna La Jana kot »Zvezda iz Ria«. Velik del ženskega sveta se vrti okrog' dijamantov. Toda, kdo naj bi tudi bil pri- pravnejši za nošenje tega bleščečega dra¬ gega kamena kot lepa žena? To spoznanje je vzeto za osnovo novega Tobis-Cinema tilma »Zvezda iz Hia«, ki ne obdeluje sa¬ mo res zanimiv in napet dogodek, temveč vsebuje tudi obilje plesnih prizorov, ki jih krona dovršeni ples (livne brazilske plesalke Conche, — La Jane najlepše žene Evrope. Kmalu po končanem snema¬ nju za ta film je La Jana umrla v cvetu svoje mladosti in slave... Naslov filma »Zvezda iz Ria« ima dvo¬ jen pomen; najprej označuje vitko tem¬ nolaso plesalko, potem pa sam dijamant, okrog katerega se plete ta filmska zgod¬ ba. V Braziliji je prastar običaj, da ko¬ pač dijamantov največji in naj lepši dija¬ mant katerega najde, pokloni deklici, ka¬ tero ljubi in s katero se želi poročiti. Ta¬ ko tudi mladi Vincente (Werner Scharf) ljubi očarljivo plesalko Concho. Vrnivši se iz divjine, kjer je iskal dijamante, po¬ dari Conchi ogromen dragulj kot znak svoje ljubezni. Ker je iskat dijamante na zemljišču veleposestnika Senjora Felipa, ta kamen ne ostane dolgo v lasti Conche, s silo ji ga vzamejo in zapro Vincenta. Concha se odloči da se bo polastila dra¬ gocenega kamna, katerega smatra za svo¬ jo lastnino. Senjor Felipe (Gustav Diesl) potuje v Evropo z namero, da se v Amsterdamu osebno dogovori radi prodaje svojih dija¬ mantov. Concha mu sledi za petami z željo, da si prisvoji dragotino. V Amster¬ damu pa pade v roke polici j i, ker je clo- sjrela z ladjo kot slepi potnik, vendar ver¬ jamejo njenemu izgovoru, da jo je radi bolezni zapustila njena plesna družina in se je zdaj hotela vrniti v Brazilijo kot slepi potnik. V razkošnih prostorih dijamantnega sin¬ dikata v Amsterdamu pričakujejo Van Neer (Paul Otto), lokavi Pieter Jonker (Fritz Kampers) in galantni Louis Bori- nage (Hubert v. Meverinck) Senjora Fe¬ lipa. Iznenadeni so' in navdušeni nad le¬ poto pokazanih draguljev, a najbolj se jim dopade največji dijamant, ki ga ta¬ koj pošljejo v brusilnico, da bi ga čim- prej mogli pokazati na svoji reviji dija¬ mantov. Senjor Felipe prevzame dolžnost najti primerno' damo, ki naj bi na re¬ viji nosila njegov dijamant. Želi. da bi bila njegova rojakinja in se radi tega obrne na braziljski konzulat, kjer mu pri¬ por oče Concho. Senjor Felipe je odušev- Ijena nad njenim mikom in lepoto. Če- La Jana kot Concha na reviji dijamantov v Amsterdamu prav ga vodje sindikata odvračajo od te¬ ga, se senjor Felipe zavzame za svojo va¬ rovanko in odloči, naj Concha ob tej pri¬ liki natopi kot plesalka, da bi ji na ta način pomagal do 1 karijere. Njen glasbeni spremljevalec je Jacobo (Herald Paul- sen), ki zasleduje svoje lastne cilje, da bi se dokojml ne samo do dijamanta, tem¬ več hoče dobiti v oblast tudi Conclio. Revija dijamantov! Dragulji klase lepe žene, ki pred očrni zadivljenih gledalcev šetajo jro odru. Pokazujejo, kako je dija-r mant v vseh stoletjih krasil vrat in oble¬ ko lepih žen. Toda novi dijamant' »Zve¬ zda iz Ria«, kakor so ga nazvali, je za¬ temnil s svojim sijajem vse druge, tako je zatemnila tudi Concha s svojo lepoto vse druge žene. Njen ognjeviti ples odu- ševlja izbrano publiko, tedaj pa nastane kratek stik... Hišni detektiv Adrian (Max Giilstorff) zasluti kaj se je dogodilo. V garderobi se Senjor Felipe zavzame za Ooiujio, a med tem pride Adrian s svo¬ jimi spremljevalci, da sprejme v varstvo dragocenost. Na grozo vseh ugotove, da je dragotina izginila. Vsi sumijo Concho, sa¬ mo Senjor Felipe je prepričan o njeni ne¬ dolžnosti, zaljubil se je namreč v svojo lepo rojakinjo. Conchi je'vsega žal. toda kamen je lasi Vincenta, h kateremu se želi povrniti, čeprav ga ne ljubi več, tem več ljubi Senjora Felipa. Tako zapade v 2 Operater in obenem režiser Curt Oerfel ob snemanju Michelangelovega Davida. težko duševno borbo. Njen ples osvaja na vseh pozornicah sveta, a ko se želi vrniti v domovino, pokaže njen partner Jacobo svoj pravi značaj in ji noče vrniti dra¬ gotine. Adrian je medtem našel kamen in ga skril med Conchine Stvari. Na njegov nasvet zbeži Jaeobo v Norveško, mesto da bi potoval s Conclio v Rim na gostovanje in Concha se vrne v Brazilijo skupaj s Senjorom Felipom. Doma je Vincente že spuščen iz zapora in Senjor Felipe mu daje pravico za iskanje dijamantov, da bi na ta način pomagal njemu in Conchi. Vincente pa o Conchi ne mara ničesar več slišati in jo sumniči, da ima nedovo¬ ljene odnose s Senjor Felipom. Concha nato uvidi, da ni več vezana na besedo, ki jo je dala Vincentu in se vrne k Se¬ njor Felipu. Na velikem plesu v njego¬ vem domu se pojavi povsem nenadno kot plesalka in na koncu plesa pokloni Senjor Felipu »Zvezdo iz Ria , torej kamen, po¬ svečen ljubezni in s tem tudi samo sebe ... »Koliko računate, če izderete zob?« je previdno vprašal Škot zobnega zdravnika. 'Pet šilingov.« »In če ga samo malo omajete?« v »RIMSKI NAGROBNI SPOMENIK« Ob novem Tobis-filmu »Michelangelo« O indijskem nagrobnem spomeniku pri Agri, spomeniku velike ljubezni je čul že skoro vsak, kakor o piramidah, nagrob¬ nih spomenikih egipčanskih kraljev. Ne- številne pripovedke se pletejo okrog njih in še danes omogočajo v Egiptu veliko turistično industrijo. Toda »Rimski na¬ grobni spomenik« kakor ga imenujemo tu, je vzvišen spomenik velike vzplamtele strasti, neizmerne ljubezni genijalnega ustvarjalca do svojega dela. Zgodba tega spomenika pa je skoro domalega neznana. Spomenik, o katerem pripovedujemo je v Rimu, kjer ga najdemo v Somraku cer¬ kve Sv. Petra. Toda videti je samo del največjega, najsmelejšega spomenika, ki ga je kdaj kak umetnik zasnoval v slavo enega samega človeka; namreč Michel¬ angelov nagrobni spomenik za papeža Ju¬ lija II. Za vsaj bledo sliko o razmer jih lega zasnovanega mavzoleja naj bo opom¬ njeno, da je bila katedrala Sv. Petra v Rimu, največja cerkev na svetu, zgra¬ jena prav v svilno, da bo la grob imel v nji dovolj in pravega prostora. Na tem umetniškem delu s štiridesetimi kipi, bi moglo najti zaposlenje celo poko- 3 Tobis Glava Michelangelovega »Davida« lenje kiparjev, a Michelangelo je imel namero, da vse izkleše sam. Napotil se je v Carraro in je izbral za ta spomenik naj¬ boljše klade marmorja. Med tem pa je Julij II. radi zidave cerkve Sv. Petra iz¬ gubil prvotno veliko zanimanje za spome¬ nik, ker se je po pravici bal, da ne bo doživel njegove dovršitve. Motel pa je, da uživa nad deli Micheangelove roke, toda genijalui tvorec je razočaran po izdaji nad svojim delom pobegnil iz Rima in pa¬ peške službe. Papež ga je dal privesti nazaj, toda ni mu dal nadaljevati 'velike zamisli, temveč naj bi izdelal le bronast ki]), ki pa je bil uničen nekaj let pozneje v bojih, ki jih je vodil ta cerkveni knez. Potem je papež Michelangelu dal novo naročilo in umetnik je moral slikati fre¬ ske na orjaškem stropu siksiinske kapele, mesto da bi klesal orjaške klade mar¬ morja, ki so kakor kamniti protest ležale na trgu Sv. Petra. Ogromni. načrti in vi¬ zije, ki jih je sproščala zamisel mavzo¬ leja, so našli v sikstinskih freskah izraz srda genija, ki se je smatral za izrinjene¬ ga iz elementa svojega življenja. Tako govore slike v sikstinski kapeli besede odrekanja in bolečine, ki jih je le kdaj moral pretrpeti kak umetnik. In kdor raz¬ ume te besede, razume tudi vso za večno izgubljeno lepoto »Rimskega nagrobnega spomenika«. Po smrti papeža Julija II. je bilo vse¬ kakor treba misliti na dovršenje tega ve¬ likega dela, toda papeževi nasledniki so prvotno zamisel iznakazili z drugimi, ce¬ nejšimi rešitvami in Michelangelo je iz¬ gubil vse veselje nad delom, to tem bolj, ker so ga hoteli na podlagi pogodb pri¬ siliti k delu in ga tako ovirali v drugem ustvarjanju. Tako- so ostali tudi nagrob¬ niki rodbine Medici v Florenci samo frag¬ ment, tako kot grob Julija II., ki ga niti ni v cerkvi Sv. Petra in ima samo eno edino figuro, ki jo je Michelangelo kon¬ čal po svojem prvotnem načrtu in ki jo je celih štirideset let skrival v svoji delav¬ nici, namreč Mojzesa, kateremu je dal obraz in borbeno čud samega papeža. Slabo nameščena in v nezadostnem okvi¬ ru gleda ta po Michelangelu ustvarjena postava skozi stoletja. Videti je, kakor bi kak polbog v svojem pravičnem srdu ho¬ tel planiti in s strelo iz svoje pesti raz¬ treščiti ubogo ljudstvo. Napete mišice go¬ lih beder in rok so znak silne moči, na¬ mrščilo čelo nad plamenečimi očmi — ta umetnina vzbuja utis silnega prirodnega dogajali ja. Kot vso pot usode Michelangela Buonar- rotija, je ta novi film družbe Tobis »Mi¬ chelangelo« otel pozabljenju tudi zgodbo »Rimskega nagrobnega spomenika«, poka¬ zal joč v ozadju njeno viharno dobo, — italijansko renesanso-. Franziska Kinz in Maria Landrock kot mačeha in pohčerjena v noVem Tobis- Cinema filmu »Iz prvega zakona«. 4 lobis V dogodkih velikega časa stoje povezani v življenju in ustvarjanju Michelangela Buonarrotija. K Tobis-Cinema filmu »Michelangelo«. RAZSTAVA »MOSTRA DEL CINEMA« V MILANU V zvezi z razstavo »Trienale« umetnost- no-obrtnih izdelkov v prostorih Pallazo delPArte v Milanu je bila zaključena tudi »Monstra del Cinema«, ki je nudila mnogo takega, kar bo zanimalo tudi naše prija¬ telje. Osnovo sta ji tvorila dva dela, po- sebe je bila razstava predmetov, ki so v /.vezi s filmom, drugi del pa je bil ciklus filmskih predvajanj. Razstava je bila zamišljena zgodovinsko, vendar je vezala tudi socijološke osnove razvoja filma. V slikah iz nekdanjih fil¬ mov so bili podani dokumenti o razmerah v odgovarjajočih razdobjih. — Stvari, sli¬ ke in dogodki, ki pojasnjujejo pojem »amerikanizma«, — potem knjige in foto¬ grafije, ki označujejo razdrapana povoj¬ na leta. Mnogo prostora je bilo danega sceno¬ grafskim stranem filma. O vseh pomemb¬ nejših režiserjih in igralcih so bili poka¬ zani primeri njihovega dela. Tu je bil tu¬ di oddelek Mersona, ki je dal scenarij za »Sons les toits de Pariš«, in »David Gol- der«, potem zanimiva razstavica scene¬ rije in mimike obeh »Lulu filmov z Asto NieLsen (nemški) in Louise Brook (ame¬ riški). Dalje izrezi iz velikih filmov, ki so v dobi nemega filma osvajali srca kino- obiskovalcev »Golem« s Paulom Wege- nerjeni. »Der letzte Mann« z Emilom Janningsom, »Metropol is« z Brigite Tlel m itd, Tu so bili tudi odlomki filmov od D. W. Griffitha, King Vidorja, George Me- liesa. Niso pozabljeni tudi drugi: Maurice Stiller, Jean Renoir. Josef von Sternberg. Erich von Stroheim, Fritz Lang in pred vsem ne Eisenstein, Rus, ki je učil »nove poglede«. Razstava je izzvenevala v sledečih mož¬ nostih za bodočnost: Film daje možnost svobodnega fantazijskega ustvarjanja, prehod je v svet sanj. Tudi tu so bili raz¬ stavljeni primeri iz filmov The River« Franka Borzage, Eisensteinovega »Mexi- ko« in pred vsem primeri iz francoskih surrealističnih filmov. Predvajanja so obsegala poglede v dobo nemega filma. Tako so bili spet na spo¬ redu »Plavi angel« Marlene Dietrich, Jeane d'Arc« Ucickyja, »Deklica v uni¬ formi«, »Tabu« in še nešteta druga velika dela iz filmske preteklosti. 5 PET MILIJONOV DOLARJEV ZA ŠTIRI URE PREDVAJANJA... Senzacijonalen roman, senzacijonalen film in tvegana kupčija. Hollywood je pravkar dogotovil film, ki je v vsakem pogledu tako nenavaden, kot še nobeden pred njim. Čas porabljen za izgotovitev tega filma, ogromni stroški, trajanje predvajanja, ugledni sodelavci in igralci, senzacija ob premijeri, uspeli pri tisku in občinstvu — vse to naprav¬ lja dogo-tovljeni trak za vzoren primer najboljšega filma ameriške filmske pro¬ dukcije, ki vsakih nekaj let posname res kaj boljšega in v tem filmu se pokaže, česa je zmožna Hollywoodska filmska in¬ dustrija. če se res potrudi. Toda tega lil ma Evropa bržkone ne bo še videla kmalu. Pred kakimi štirimi leti je Holly\vood predvajal svojo največjo mojstrovino San Frančiško«. Prav tako orjaškega obsega in nenavaden je veljal cela premoženja za velike senzacijske posnetke gorečih hiš in razpadlih cest. Zdaj je »San Franči¬ ško« dobil naslednika v filmu »Gone v itli the wind (»Z vetrom ), ki pravtako kot Robert Montgomery je začasno opustil filmanje in je prevzel vodstvo kolone ameriškega Rdečega križa v Franciji. Prav tako kot Belgijec Ray- inoiul Rouleau, ki je znan igralec v fran¬ coskih filmih. »San Frančiško« obravnava zgodovinsko temo. V prvem je bilo osnovano dogajanje filma na velikem potresu 1. 1906., zdaj je fabula oprta na najrazgibanejšo in naj- romantičnejšo dobo ameriške zgodovine, na secesijsko vojno 1861—1865. Tekst fil¬ ma je obdelovalo nič manj kot deset sce¬ naristov iu sicer po romanu Margaret M itschell. Margaret Mitschell je bila še nedavno nepoznano mlado dekle, hčerka advokata v Atlanti in je svojemu ovdovelemu očetu vodila gospodinjstvo. Zdaj je postala sve¬ tovna znamenitost, avtorica najuspešnej¬ šega in najbolj čitanega romana, kar jih je zadnjih deset let izšlo v Ameriki. Tež¬ ka avtomobilska nesreča je mlado dekle za mnogo mesecev položila na posteljo in ji cfala* priliko listati po stari rodbinski kroniki. Iz dolgočasja je Margaret napi¬ sala nekaj zgodb svoje družine kot povest iz Atlante, ki je bila težko prizadeta po državljanski vojni. Tu se je nenadoma po¬ lasti veselje nad takšnim delom. Fan¬ tazija se prepleta z resničnostjo, k zgodo¬ vinskim osebam pristopajo izmišljene, raz¬ vija se zgodba ogromnega obsega, kajti Margaret piše dalje tudi po svojem Phot. Ufa (2). bcberl BJa Charlotte Schellhorn igra glavno vlogo v IJfa-filmu »Levo Izara, desno Spreva«. 6 Karin Hardt in Paul Klinger v Ufinem filmu »Pomlad, sonce in Erika«. Tobis Za volanom bombnika nad sovražno deželo. ■ozdravljenju... Čez tri leta je bil roman končan. Margaret Mitscliell še ni bila sta¬ ra trideset let. Njeno tiskano delo, z. na¬ slovom »Gone \vitli t h o \vind obsega »ma¬ lenkost«: 1057 strani. Iz te knjige je llollvvvood napravil senzaeijonalen film, visoko pesem ameri¬ ške meščanske vojne. Bitke, konji, topovi, goreče plantaže, barikade na ulicah, ro¬ pajoči zasužnjeni črnci... Prav nič ni izpuščenega. Štiri ure traja predvajanje tega filma, ki ga je Metro-Coldwyn izdelo¬ val tri leta. In če primerjamo, da je treba za izgotovitev povprečnega ameriškega filma kak mesec dni in je »Gone *w it h the \vind« stal pet milijonov dolarjev, so bili stroški za eno uro predvajanja natanko 1,25 milijonov dolarjev. Premijera filma je bila v Atlanti, v do¬ movini Margaret Mitscliell in kraju doga¬ janja njenega romana. Za to slovesno pri¬ liko je odredil župan Atlante velike tri dni trajajoče svečanosti. Z oken so vihra¬ le zastave in mesto je bilo razsvetljeno. Na premijero došle častne goste: Marga¬ ret Mitscliell. režiserja, producenta ter glavna igralca v filmu Clarka Gable in Vi vinil Leigh je povedla tisočglava množi¬ ca v slavnostni povorki v mesto. Za prav posebno atrakcijo so privedli tudi nekega devetdesetletnega starca, enega poslednjih še živečih veteranov secesijske vojne —. ki je ob tej priliki prvič šel v kino. Film je dosegel, če odmislimo vso senzacijsko na¬ vlako, nad vse časten in velik uspeli. To je v glavnem vse, kar bo Evropa predvidoma izvedela o tem filmu, kajti videla ga bržkone ne bo. Gospodje od film¬ skih zastopstev so si rekli: Pet milijonov dolarjev spet spraviti skupaj, ni lahka na¬ loga in če plasiramo film v Evropi, je velika nevarnost, da nastane finančna po¬ lomija. Mobilizacija in splošna negotovost, izpraznitev velikih mest in zatemnitev, to slajša ostajanje doma. Potem zgodnja policijska ura — vse to napravlja Evropo v tem času za neugoden filmski trg. Holly- vvood si ne mara pokvariti kupčije; poslal bo film v Evropo šele tedaj, ko bo vojna v kraju in takrat upa spraviti pet mili¬ jonov z zaslužkom vred spet v svojo bla¬ gajno ... Zapomnimo si torej: Kakor oznanjajo lastavice pričetek pomladi, tako nam bo predvajanje filma »Gone vvith the vviiuk napovedalo pričetek miru in lepšega živ¬ ljenja ... Tobis Ferdinand Marian v vlogi prof. Ilelmerdinga v Tobis-Cinema filmu »Iz prvega zakona«. NOVICE IZ FILMSKEGA SVETA a ' • Annabella naj bi po vesteh iz IIolly\vooda v kratkem prvič igrala \ filmu skupaj s svojini mo¬ žem, ki se piše Tvrone Povver . .. Na Japonskem je bila filniana zgodba La Svmphonie Pa¬ storale«, katero je spisal Aiulre Gide. Trak je bil predvajan tudi v Parizu in avtor Andre Gide je takrat menil, da je še najboljše za pisatelja, če se njegova dela filmajo v jeziku, katerega ne raz¬ ume ... »Gone with the vvind« je velik ameriški film, ki traja nič manj kot štiri ure in radi tega so tani mnogi kini predvajanje odklonili. Iz Amerike je zdaj dospela tudi šala: — »Kam pojdete letos na letovanje?« — »Prav malo me bo stalo; ogledal si bom ,Gine with the wind‘...« Nov barvni film je bil uporabljen po Herbertu WiIcoxu za trak »Irene« z Anno Neagle. Tu so bili namreč posneti le nekateri deli scenerije v barvah, dočim je bilo ostalo črno-belo kot običajno. Tako žari v nekem prizoru, kjer pleše Anna Neagle po melodiji »Aliče Blue Gown«, le njen kostim v barvah. Sinclair Lewis znani ameriški avtor, pisec romanov »Main Street«, »Babbitt« itd. je pred krat¬ kim izdal svoje prvo odrsko delo, kakor tudi svoj prvi film; posnel ga bo Alexan- der Korda v Hollywoodu. bo igrala v enem novih Tobis-filmov ognjevito deklico s pampe. Njuna part¬ nerja bosta Gustav Knutli in Ericli Fiedler. Hannes Stelzer Avto v katerem je bil 1. 1914 v Sarajevu umor¬ jen avstrijski prestolonaslednik, so hoteli M. Foto: Tobis-Majest/c (Kilian) Maria Landrock v IlolIywoodu uporabiti za neke filmske posnetke. Ker pa je to vozilo baje še vsem lastnikom prineslo nesrečo, so namera¬ vano filmanje opustili. Romunski film je še v razvoju, vendar so že očitni prvi začetki smotrnega dela. V Bukarešti je bila osnovana državna filmska družba, ki naj izdela velik nacionalen film. V Hollywoodu bodo posneli film o francoski narodni ju¬ nakinji Devici Orleanski. Zdaj iščejo pri¬ merno naslovno junakinjo, in se še niso odločili, če naj poverijo vlogo kaki znani igralki, ali kaki talentirani neodkriti zvezdi. Prvi albanski film bo izdelala italijanska filmska družba Ca- pitani v režiji Campogallianija. Naslov bo »II Cavaliere di Kruja« (Vitez iz Kru je). Glavno vlogo' bo igrala Leda Gloria. Angleška filmska produkcija kljub vojni ne počiva. Pravkar predva¬ jajo v Londonu dva zanimiva nova filma, ufa in sicer: »A Window in London«, kjer so¬ delujejo Paul Lukas, Sally Gray in Mi- 9 liael Regrave v glavnih vlogah. Dejanje se suče okrog nekega ladijskega strojni¬ ka in njegove žene, ki je nočna telefo¬ nistka. Zaplet je v dozdevnem umoru mla¬ de žene, ki se pozneje izkaže za skušnjo nekega igralskega para, — torej isti mo¬ tiv, kakor ga je videti v izvrstnem filmu »Metropolitan)« z Ginetto Leclerc. Drugi film je naslovljen The Sliop around tlie Corner« in je prirejen po delu budimpe- štanskega pisatelja Nikolausa Laszlo. Končno nameravajo filma ti tudi uspešno komedijo Geralda Savorv »George and Margaret« in sicer naj bi prevzeli vloge: Marie Loehr,. John Boxer, Noel lTo\\ lett, Judy Kelly in Arthur Macrae. MALI ŽIVLJENJEPISI VELIKIH LJUDI Karl Ritter je rojen v \Viirzburgu. Z dvaindvajsetimi leti je postal pionirski podporočnik, med svetovno vojno je bil najprej pri letalcih in potem generalštabui oficir, po vojni pa je moral nekdanji oficir pogledati za dru¬ gim poklicem. Postal je slikar in grafik, zelo nadarjenemu je pomagal k filmu osnutek nekega plakata. To je bilo leta 1926. Pet let pozneje je bil Ritter že rav¬ natelj pri filmu, dve leti pozneje pa je sprejel dolžnosti šefa Ufine produkcije. Dosegel je. kar si je zmerom želel: vodja proizvodnje je in svoj lastni režiser. Sto¬ rilo njegovih filmov je ogromno. Zdaj je Ritter v filmu Bal pare« oživil predvojno dobo veselega Miinchna. Ta trak bomo kmalu videli in gotovo bomo njegovemu tvorcu izrekli vse priznanje. lise IVerner si je v prav kratkem času pridobila v filmu sloveče ime. Rojena je 11. julija v Bataviji na Javi. kjer je bil njen oče vele¬ trgovec in avstrijski konzul. V Frankfurtu je obiskovala gimnazijo, na Dunaju igral¬ sko šolo. Nekoč je statirala v Salzburgu, opazil jo je intendant, dal ii vlogo in ko¬ maj šestnajstletna je Use Werner nasto¬ pila v glavni vlogi na odru. Sreča pa tudi neminljiva pridnost sta jo privedli iz mno¬ žice neznanih prav v ospredje filmskih luči. Že v svojih prvih filmih je pokazala velike zmožnosti. Karl Ritter ji je dal v svojem filmu »Bal pare vlogo učenke ba¬ letne šole. lise Werner pravi: »V dane mi vloge vnašam mnogo svojega, potrebujem le dobrega režiserja, ki je sposoben, da me mirno in z gotovostjo votli.« In ta mož je Karl Ritter. Hilde Kralil je rojena 10. januarja kot hčerka inže- njerja v Slavonskem Brodu. Obiskala je realno gimnazijo na Dunaju in je po končanem šolanju posečala zasebno igral- Aufn. (Jfa-Rotzinger (9 Scherl-Ma lise Werner v filmu »Bal pare« Hilde Kralil 10 sko šolo. Debil ti ral a je v vlogi mladost¬ ne ljubimke v Dunajski Skali. Kmalu so postali nanjo pozorni pri filmu. Med dru¬ gimi je imela velik uspeli v filmu »Gosto¬ vanje v paradižu«, ki jo je postavil v prvo vrsto nemških filmskih igralk. Zdaj je poverjena naši rojakinji velika vloga v filmu družbe Wien-film »Der Postmoister« (Puškinova novela), v katerem je partne¬ rica Heinricha Georgesa. Slika jo kaže v vlogi Dunje v tem filmu. MAL SEZNAM MLADIM FRANCOSKIH FILMSKIH IGRALK Gabrielle Andreu: Rojena nekega 5. mar¬ ca v Chalons-sur-Marne. Njen prvi lilm »Entree des Artistes« (Režiser Marc Allegret). Najljubši šport: mečevanje, sicer (udi ljubiteljica arhitekture. Louise Carletf.v: Rojena nekega 27. febru¬ arja v Marseillu. Odkril jo je Jaccpies Fevder. Njen prvi film Les Gens du Voyage«, v katerem je igrala glavno vlogo Eramjoise Rosav. Preden je prišla k filmu, je bila akrobatska plesalka v cirkusu. Najljubši šport: jahanje, razen tega je nekoč dvanajstletna trem lju¬ dem v gorah rešila življenje. Njena lju¬ bezen so psi. Jeanine Dapcey: Stara okrog dvajset let. Njen prvi film je bil tudi »Entree des Artistes«. Najljubša športa bor jen je. in jahanje. Nedavno se je poročila. Juliette Faber: Rojena nekega 19. marca v Luxeimburgu. Nastopala je do nedav¬ no še v gledališču pod Jeanom Wallom in C. A. Pugetom in sicer v delu »Les jours lleureux«. Ljubiteljica hoje po gorah in rada ima golobe, razen tega si želi hišico v Mount Louisu ob Pirenejih. Micheline Francey: Rojena nekega 16. ok¬ tobra \ Parizu. Rila je slaba učenka na liceju in je potom Pierra Selili našla pot k filmu. Njen prvi film je bil »Vous navez rien a declarer?«. Šport: plava¬ nje in razen tega se rada ukvarja s por¬ tretiranjem ljudi in krmljenjem veveric. Odette Joycux: Rojena nekega 5. decem¬ bra v Parizu. Njen prvi film »Inter- mezzo Jiana Girodoux. Poprej je bila plesalka v operi. Rada se sprehaja in hodi krog v moški obleki. Yvette Lebon: Rojena nekega D. avgusta v Parizu. Prvi film Zouzou z Bakerico, tega smo videli tudi pri nas. Njena lju¬ bezen je sončenje, rože in pletenje za francoske vojake. Paul Klinger in Alexander Engel v Ufinem filmu »Kriminalni komisar Eyck« 11 10. nadaljevanje »Radoveden sem, če pride, si je mislil Jack (er čakal, A čolnar je res kmalu prišel. »Sedaj pa lahko kar greva,« je rekel Jacku, »Ampak to ti povem, ako misliš, da me boš na kakršen koli način obrnažil, se prekleto motiš. Ko i/.previdim, kam pes taco moli, ti prislinim tako, da se bo kar bliskalo. »Čolnar!« ie odvrnil Jack užaljen, kaj sem videti tak?« »Le mirno!« ga je potolažil potem, čolnar: Sicer imaš rdeče lase', tvoj obraz pa je pošten. Spominjaš me starega prijatelja, s katerim sem nekoč vozil. Veš, povedati ti moram, da ne sprejemam vsakega vabila.« Že sta sedela na splavu, ki ju je prepeljal v Brooklvn. Kmalu sta bila na Coney Islandu, velikem nc\vvorškem zabavišču. Jack je povabil naposled svojega gosta v majhno gostilnico. Pila sta ondi bratovščino, ne da bi vprašala drug drugega za ime. Naenkrat je planil čolnar pokonci in je zabuljil svoje oči v nasprotno steno. Tjakaj je namreč obesil natakar pravkar živorumen plakat z veliko fotografijo na sredi. Jack Bell plakata ni mogel videti, ker ie bil s hrbtom obrnien k nieniu. »Kaj!« je vzkliknil čolnar presenečen. »Jack Bell je ukradel dva milijona dolar¬ jev? To ni res!« Jack se je oklenil: Tristo zlomkov, ondi je visela njegova tiralica! Ampak rdečega listka še ni bilo na njej. »Kaj ga poznaš?« je vprašal začuden. »Poznam!« je zavpil Micliel Mohr besen. »Moj najboljši prihiteli je bil. Služila sva skupaj kot mornarska dečka na neki francoski barki. In skupaj sva tam naklestila prvega krmarja. Bil je vrl dečko!« Sedaj je spoznal Jack Bell svojega nekdaniega prijatelja Michla Mohra. Srce mu ie veselo zaigralo. Tajna simpatija, ki ga je vlekla k čolnarju, je bila torej globljega izvora. Micliel Mohr se je popolnoma spremenil. Postaral se je in nabavil okrogel čolnarski trebušček, s katerim je nastopal prav dostojanstveno. »To mora biti že kak drug Jack Bell.« ie dejal Tačk. »Moj prijateli. lack Bell.« ie kričal Micliel Mohr preko gostilne ter kazal na sliko rumenega plakata. »Jack Bell, kakor izrezan! Ta tiralica je sleparija ali pa policijska polomija!« Sedaj so se nagnetli vsi ostali gosti okrog plakata. »Dammedl« je vzkliknil eden izmed njih. »Ukrasti dva milijona dolarjev, to ni tako lahko! Ampak veliki Dodd iz Chicaga mu ie že za petami: gotovo ga ujame.« »Stvar ni tako gotova 1 !« se je smejal Micliel Mohr, »Jack Bell je presneto prebrisan dečko.« Jack je postal nemiren. Začutil je na sebi ostri pogled lepo počesanega brivca, katerega so menda motili njegovi nenaravno rdeči lasje, »Danim!« je zavpil in se okrenil kakor da hoče citati plakat. »Ti detektivi izmaknejo poštenim ljudem najlepši zaslužek izpred nosa. Kdo bi rad ne zaslužil 2000 dolarjev?« »Prav ima,« so pritrjevali gostje vsi vprel? in brivec je pozabil na predmet svoje pozornosti. • »Poidiva!« je dejal Micliel Mohr popolnoma mirno Jacku Bellu, ki je bil tega poziva jako vesel. Kmalu sta stala za nekim grmom. »Povej mi,« je rekel Micliel Mohr grozeče, »ali bi ti izdal Bella, če bi vedel, kje ie? Menim namreč, da bi zaslužil dva tisoč dolarjev?« Jack Bell resnično ni vedel, kaj naj odgovori na to čudno vprašanje, zato je smehljaje skomizgnil z rameni. »Ti podli denuncijant! Ti Judež!« je zarjul Micliel Mohr in dvignil pest. »Ali dragec, menda vendar ne bom izdajal samega sebe.« Razdejanje vojne v filmu. Nemška zasedba Poljske. Jack!« je vzkliknil Micliel Molil’ in zazijal. »Ti si —?!« »I, seveda, ti kamela!« se je smejal Jack. »In sedaj pojdi pa mo naznani!« »Človek, ali, si znorel? Jaz da bi te naznanil? ko si vendar moj najboljši prijatelj?« In od veselja mu je padel okrog’ vratu. »Ampak, kako da imaš na sliki brado, dasi si golobrad? In kje pa imaš tista dva milijona?« »Pojdi,« je silil Jack, >to vse ti razložim, kadar bova na krovu. Moraš me namreč tja vtihotapiti.« »Alni,« je dejal Micliel Mohr, onadva policaja v pristanu prežita na. te?« »I, seveda,« je odvrnil Jack, »skozi nobena vrata ne moreni tjakaj.« »Saj tudi ni treba,« je odgovoril Micliel Mohr; v čolnu te v temi prepeljem na ladjo.« »To je dobra misel,« je vzkliknil Jack vesel. »Zato ti dam milijon, ko bova srečno tamkaj.« »Ne,« je ugovarjal Micliel. »Ničesar ne maram. Ostati bičem poštenjak.« »To je jako lepo od tebe!« se je smehljal Jack in ga potrepal ljubeznivo po rami. Okoli enajstih, ko je že vse spalo, je lezel Jack za Michlom Mohrom iz čolna po lestvi na ladjin krov. Moric Pietje, liolandsman, ki je bil na straži, in slučajno to pot ni spal, se je čudom čudil, videč, da je pripeljal osorni čolnar rdečelasega gosta seboj, in sicer celo po lestvi za pilote. Micliel Mohr pa je zarežal nad Moricem Pietjem, da je malodane padel vznak. Potem je šel z Jackom v svojo prostorno kajuto z dvema ležiščema. »I'a prekleti Holandec!« se je togotil Mohr. »Vsako noč dremlje na straži, a ravno nocoj bedi kakor priklenjen pes! Toda nič bati se: skrijem te v skladišču, kamor ti bom prinašal jesti vsak dan.« Nato je začel kuhati grog. Opolnoči je prišel Moric Pietje s straže v svojo kajuto. Ležala je tik Moli rove. Zato je slišal govorjenje in trkanje čaš. Poslnhnil je. Tujec mu je bil zelo sumljiv. Pritiskal je svoja ušesa na leseno ■ steno, a razumel ni niti besede. Toda spraviti osornega Mohra v preiskavo ali celo v zapor, to je bilo že dolgo Moricovo neutešeno 13 hrepenenje. Prav gotovo se vrši tu poleg nekaj, kar kapitanu ne bo všeč! Na vsak način je treba zvedeti, kaj kujeta sumljiva soseda. Jn Moric Pietje je poiskal svedrec ter ga začel počasi zavijati v steno. Kmalu je bila luknjica gotova. Nato je zopet prislonil svoje uho ter prisluškoval... Jack Bell je bil medtem prijatelju povedal že vso svojo zgodbo, odkar sta se ločila. Mohr je bil očaran, navdušen in od občudovanja je tulil: »Jack, Jack, ti si krasen tič! Od srca ti privoščim tvojo srečo. Zaslužil si jo! In kar počneš zdaj, je imenitna šala. Milijone kradeš, ki jili sploh ni bilo, a s tem zaslužiš milijone, ki gotovo pridejo v tvoj žep! Zato pa ti poinorem, da te ne iztakne živ krst.« In pila sla vesela grog ter se zabavala. »Ampak 2000 dolarjev je premalo nagrade zate!« se je šalil Mohr. — »Med brati si vreden vsaj —« »Milijon!« je pritrdil Jack. »Vsaj milijon!« »Gotovo! Pa kje imaš svojo rumeno torbo?« »Vrgel sem jo že drugega dne v reko.« Moric Pietje je vlekel na ušesa, a razumel le malo. Toliko pa je le razbral, da je tujec tat, da je odnesel milijone, ki pa jih nima, in da je na njegovo glavo raz¬ pisana nagrada 2000 dolarjev. Oči so se mu od pohlepa svetile, zadovoljno si je menca) dlani in sklenil je: »Jutri zaslužim 2000 dolarjev!« Nato je legel in zaspal. IX. V kovčku. Ob eni ponoči je odvedel Mohr prijatelja Jacka Bella po tihi, speči ladji, po mnogih temnih hodnikih in stopnicah v sredino ladje, kjer je bilo skladišče za prtljago. Polovica skladišča je bila že polna. V dolgih vrstah so stali kovčki drug tik drugega, zaboji, košare in drugo. Mohr je segel na steno’ in privil električno žarnico. »Izberi si kovček in lezi nanj!« je dejal Mohr. »In tu imaš odejo!« Hitro je odpel od nekega kovčka tigrasto odejo ter jo vrgel prijatelju. »Zjutraj pa glej, da te ne vidijo stervardi, ki hodijo tod skozi! Saj se spoznaš na ladji. Tako — dobro spi — zbogom!« In zopet je privil žarnico ter se v temi tiho odplazil. Jack pa se je že iztegnil po dolgem velikem usnjatem kovčku, se pokril ter skušal zaspati. Toda slišal je tikanje žepne ure. In tik pod svojim ušesom! Vražja ura! Morda se navadi na njo in vendarle zaspi. Toda zdaj se mu je zdelo, da sliši pod seboj gibanje — sopenje — godrnanje. Kaj je neki to? Poskočil je v temi na noge, počenil ob kovčku ter potrkal nanj. Trkanje se je odzvalo od notranje strani. Strela, v kovčku je zaprt človek! Hitro se je s svojim amerikanskim žepnim nožem, ki ima sedem rezil, žagico, vijak in kljuko za šampanjko, lotil jermenov in ovojev, a pokrov je nato kar sam odskočil, kakor bi bil na peresih. »Damin!« jel šepetal) neznan glas. »Kod si hodil tako dolgo? — Od žeje bi skoraj skoprnel! Ves whisky sem že popil, a žejen sem strašno!« »Kaj iščete tukaj? Kdo ste?« je vprašal Jack. »Kaj nisi ti, Frank Murrel?« se je čudil neznanec iz teme. »Ne, jaz sem perzijski šah, a ti si bržčas nevaren tat!« je odgovoril Jack. Toda v hipu se je čutil visoko dvignjenega, noge so mu plavale po zraku, z rokami se je lovil po megli, a že je treščil navzdol, padel je na mehko .. . nekaj je počilo nad njim... ob straneh je zarožljalo... Jack pa je zadel z glavo, z rokami in nogami povsod ob steno, kamorkoli se je ganil. Jasno je bilo: neznanec je bil orjak, ki je položil Jacka kakor otroka na svoje mesto v kovček ter ga bliskoma zaklopil in zaprl. Strela božja! Jack je bil v pasti. Nikamor ni mogel. Ujpt v kovčku! Toda obupal ni. Tipal je okoli sebe in zatipal električno svetilko.;Ta|pj je pritisnil na gumb in posvetilo se je kakor v tesni sobici. Sredi kovčka je bila debela blazina. Na njej je ležal. Spredaj je bil predal z zaklopni mi. duricami; v njem kruh, pečeno meso, ocvrti piščanci, konserve in sadje. Ozek dolg predal ob desni strani je bil za petero vitkih steklenic za kislo vodo, ob levi prednice za troje steklenic z whiskyjem. Toda vse steklenice so bile prazne. Jack je vendar obral ocvrto pišeančevo bedro in pozobal nekaj kruha, se udobno iztegnil po debeli blazini in kmalu zaspal, kakor človek z lahko vestjo in v trdni veri, da je na varnem ... (Dalje prih.) 14 IZUMITELJ ZVOČNEGA FILMA - POLJAK? Pred vojno so nekateri poljski dnevniki •objavili vest, da je poljski inženjer Pruszko izumil govoreči, kinematograf. — Ker ni mogel dobiti za udejstvitev svoje¬ ga izuma potrebnih sredstev, je zaprl na¬ črte v tresor neke banke, ki so ga zdaj odprli in načrte našli. IZVIREN DVOBOJ V - COLORADU Neki Teodor Benett in njegov nasprot¬ nik Ors Nicholson, sta šla v dvoboj na prav poseben način. Spustila sta se vsak v svojem avtomobilu drug proti drugemu. Toda dvoboj se je končal na prav nesla¬ ven način. Policist, ki j n je zasačil pri tem poravnavanju spora, je oba prijavil oblasti radi. prekrška cestno-policijskega reda in oviranja prometa na javni cesti. KOLIKO PRENESE ŽELODEC ŠKOTA? Na Škotskem je v neki blaznici umrl kmet, ki je v 28 letih požrl celo vrsto predmetov : 218 žebljev in vijakov, 36 igel, 6 žlic za čaj, 8 ročajev od žlic, 3 vilice, 3 pipe, 37 igel za gramofon, 3 ključe, 5 varnostnih igel, 12 obročkov iz kovine, 1 novec za 1 šiling, 6 novcev iz bakra, 1 pipo za vodovod, I naboj za revolver, 117 steklenih in kovinskih koščkov in to¬ liko gumbov, da znaša vsota vseli naštetih .stvari 503.' Vse te predmete, ki tehtajo nekaj nad 3 funte, hranijo v kirurškem muzeju v Londonu. •k KINOMATOGRAFTRANJE MIKROBOV Nedavno je bil izumljen način, kako se prilagodi, ultra-mikroskop kinematograf¬ ski kameri. Tako bomo mogli opazovati razgibano življenje najnižjih organskih bitij. Povečava je lO.OOOkratna, kar po¬ meni, da bi povečala navadno bolho po¬ dobno šestnadstropni stavbi. V bližnji bo¬ dočnosti nam. bo film. morda pokazal kaj podrobnosti iz življenja mikrobov in morda bomo videli prizor, kako tripano- some napadajo rdeče krvno telesce. FRANCOSKI FILM IN BELGIJSKI FILMSKI IGRALCI Dogodki zadnjih tednov so pozorih na dejstvo, da je presenetljivo mnogo v fran¬ coskem filmu sodelujočih rodom iz Bel¬ gije. Tu navajamo nekaj imen, med kate¬ rimi je najti tudi nekatera znana, saj smo jih v nekaterih njihovih filmih videli tudi pri nas. Alcover, karakterni igralec, rojen v Liege. Berthe Bovy, predstavljalka starejših žen, izredne svojstvenosti. Arthur Devere. Viktor Francen, doma v Antiverpnu. Jacques Feyder, sloveči režiser, še danes sodeluje pri filmu. Njegova rodbina živi v Liege in Bruslju, njegov brat, bojev¬ nik iz leta 1914.. se bori v belgijski ar¬ madi. Fernand Gravcy. Yollande Laffon. Gustave Libeau, karakterni igralec. Lucienne Le Marchand, rojena v Bruslju, je ob zasedbi Belgije s svojim bratom, njegovo ženo in njunim nekaj mesecev starim detetom v poslednjem trenutku pobegnila v Pariz. Madeleine Ozeray, rojena v Bouillonu, kjer še živi njena rodbina. . Raymond Rouleau tačas vodi organizacijo za belgijske begunce .v—Franciji. Poma¬ gata mu Michel Vifold in FranQoi.se Lu- gagne, partnerja v njegovem zadnjem filunu »Le Loup-Garou«. Jean Servais, mladostni junak. Charles Spaak, režiser, brat znanega bel¬ gijskega zunanjega ministra, s katerim sta se slučajno srečala ob izpraznitvi Bruslja v nekem zaklonišču. Sodeloval je pri slovitih filmih »Kermesse He- roicpie« in »La grande lllusion«. Nje¬ gova rodbina je zdaj na varnem v Fran¬ ciji, sam pa se bori v belgijski armadi. A. Valentin, režiser. Njegov najnovejši film pravkar predvajajo v Parizu, kjer tudi stalno biva. * MALE INDISKRETNOSTI Jean Gremillon je nazadnje sodeloval v treh filmih: .L’Etrange Monsieur Victor«, Gueule d’Amour«, »Remorcjue«. Erroll Flynn in Nelson Eddy sta stara 31 in 39 let. Samo verjeti ne smete po¬ polnoma', ker tudi mi nismo prepričani, če je ta navedba, posneta po »Cine-Ma- gazinu« resnična. Vsaj Nelson Eddy je precej bolj v letih, tako kot njegova partnerica Jeanette Mac Donald. Jean Murat je zdaj v Južni Ameriki, kjer organizira promet francoskih filmov. Za nekaj časa pa se namerava vrniti do¬ mov v Cannes. Fernandel, katerega film Barnabe« smo videli nedavno’ v Ljubljani, živi v bližini Marseilla, je poročen in ima tri otroke, kot mnogo drugih igralcev je bil nedavno tudi on mobiliziran. Gillette Leclerc, znana iz filma »Potok solza« igra zdaj v nekem francoskem voj¬ nem filmu, kjer sodelujejo tudi Ravmond Cordy, Rivers Cadet in Jack Wilson. Vpraševalci naj potrpe do prihodnje številke, ker smo morali odgovore radi pomanjkanja prostora izpustiti. 15 IZ UREDNIŠTVA MLADE MARIBORČANKE so si privoščile urednika in ga v obširnem pismu uštele, ker mu filma »Rešem zlatega zapatla« in »Beli jorgovan« ne ugajata. Tako je namreč odgovoril v li. št. revije vpraševalcu pod šifro R. Ji. in mu sporočil obče znano resnico o ameriškem, okusu in ameriških filmih. Mi trdimo, da sta filma »Pesem zlatega zapada« in »Beli jorgo¬ van« (ta še prav posebno) — kič, a film »Bel ami« umetnina. To je moral priznati celo zaletavi filmski poročevalec »Slov. doma«, ki se sicer tako rad skoplje na vsako boljše filmsko delo. Razumnejši del publike sicer gotovo ne prilagodeva svo¬ jega kriterija njegovemu mnenju, vendar je bilo slišati o tem filmu le hvalo in splošna sodba, je bila, da je »Bel ami« eden redkih, res umetniških filmov. Lju¬ be deklice iz Maribora, pa nam dajejo pri¬ mero, ki je tako srčkana kot naivna, tla je bil kino v Mariboru o.b predvajanju filma »Bel ami« prazen, a ob predvajanju »Pesem zlatega zapada« razprodan. Mi to prav rad.i verjamemo in če bo- »Pesem zla¬ tega zapada« še stokrat na sporedu, se bo našlo vselej dovolj občinstva, ki bo z do- padenjem ogledovalo in poslušalo to ame¬ riško kupčijo s čustvi in zmerom bo v kinih tliovolj deklic, ki bodo. močile svoje robčke s solzami. To so dejstva. Zakaj ugaja našemu občinstvu »Pesem zlatega zapada«? V prvi vrsti radi petja Jeanette Mac Donaild, ki mu res ni ka j oporekati in potem radi osladne, sentimentalne vse¬ bine, ki je že od nekdaj ameriška poseb¬ nost. Ljudje morajo živeti v utvarah, si¬ cer niso srečni. ,Ko je bila po dolgem trudu pregnana osladnost iz literature, se je vtihotapila v film, kajti film mora ra¬ čunati na maso obiskovalcev, na ljudi, ka¬ terih nivo ostaja v vseh dobah isti. Zakaj ljuclje navdušeno prebirajo »Grofico-be- račictns, »Beračeve skrivnosti« in krvave zgodbe iz Kalabrije v zvezkih po en di¬ nar, a dela svetovne literature v njih ne najdejo razumevanja. Vendar tlo danes še nikomur ni padlo v glavo, da bi uvrstil gornji šund k osnovam literature. Tako se tudi niti najnavdušenejši oboževalec Jea- nette Mac Donald ne bi drznil, da bi to igralko primerjal s kako Bette Davis, ki je nesporno ena največjih umetnic ame¬ riškega filma, niti se nihče ni spozabil primerjati »Pesem zlatega zapada« ali »Beli jorgovan« na primer z »Juarezom«, da ne naštevamo še cele vrste drugih imen. Naše mariborske prijateljice so se lo¬ tile zgrešenih utemeljevanj. Če sta jim sporna filma všeč, si vendar ne smejo la¬ stiti sodbe in ju smatrati za umetnini. Drugo je, ko nam v pismu očitajo, da objavljamo le slike nemških filmskih igralcev. Povedali’smo že, da to ni naša krivda. Mi . smo se ponovno obrnili na filmska zastopstva ameriških, angleških, francoskih in italijanskih filmskih družb v naši državi, da nam. bi dale na razpo¬ lago potreben .materijah Le v nekaterih primerih nam je bilo ustreženo, kajti za¬ stopstva .so v Zagrebu in Beogradu, tam pa imajo kaj malo umevanja za naše po¬ trebe. Centrale so daleč in zdaj je povrh povsod še vojna. Potrpeti moramo. Če nam bo le količkaj mogoče, bomo v tem pogledu ustregli. _ ▼ _ V II. številki smo objavili, da izide na¬ slednja, to je 12. številka dne 20. maja. Obljube nismo mogli držati, ker je bila večinoma sodelavcev vpoklicana in nam je bilo popolnoma nemogoče izdati številko. Naročniki in čitatelji naj to blagohotno upoštevajo. Če bo le količkaj mogoče, bo¬ mo odslej skrbeli za redno izhajanje, kaj¬ ti kljub vsem oviram, ki jih moramo pre¬ magovati v svojem delu, revija ne bo pre¬ nehala. Izostale številke bomo nadokna¬ dili z delno povečanim obsegom. - Škot je moral svojemu odvetniku nekaj pisati. Papir je še imel, ovitek, ki ga je po naključju našel med staro šaro, pa je bil ves zmečkan in umazan. V opravičilo je Škot omenil v pismu tole: »Zelo mi je žal, da boste dobili umazan in zmečkan ovitek. Toda, ko sem vrgel pismo v nabiralnik, je bil še nov.« ■ * Škot je moral iti k zdravniku. Vedel pa je, da zahteva zdravnik za prvi obisk cel funt, za'naslednje pa le polovico tega. »Gospod doktor,« mu je rekel, »zadnjič sem bil že pri vas. Bolečine v hrbtu mi pa vendar niso ponehale.« »Tako?« je dejal zdravnik. »Potem pa uporabljajte še nekaj časa zdravila, ki sem vam jih zadnjič predpisal.« Zdravnik je bil namreč tudi Škot. •S* Kupon za križanko v 12. št. revije »Film« Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. kratica naslova velike nem¬ ške filmske družbe, 3. površina kože, posebno na obrazu, 6. napis na Kristusovem križu, 9. kratica naslova velike ameriške filmske družbe, 12. kralj v italijanščini, 13. igralna karta. 14. večnost (lat.), 17. kratici imena slov. slikarja, ki je znan tudi kot glasbenik, 19. predlog, 20. dežela v Aziji, 23. ka¬ zalni zaimek, 24. priimek nemškega filmskega igralca, ki je po rodu iz Belgije, 27. nikalnica, 28. naplačilo, 30. otok na Jadranu, 31. dva samoglas¬ nika, 32. mesto v Švici, 34, priimek znanega smu¬ čar ja-dolgina, ki je nastopil v večih alpskih in po¬ larnih filmih, 37. narod, ki je zapustil v Španiji sledove svoje visoke kulture, 40. član unije (ena črka manjka), 41. Ibsenova drama, 42. ozvezdje, 44. samoglasnik in soglasnik, 45. finsko pristanišče, 47. angleško moško krstno ime, 49. formula za cink, 51. nenavadno, izredno, 54. grad pri Marseillu, si¬ cer znan iz nekega romana Dumasa star., 56. kra¬ tica (lat.) za našo p. n. 4- žensko svetniško ime, 59. pritok Volge, 60. formula za kalcij, 61. pojem kinematografije, tudi naslov mnogih revij, 64. eno¬ ta za merjenje el. upora (fon.), 65. turški naziv konja, 66. važna začimba, 67. ozek kos tkanine, v prenešenem pomenu tudi film, 68. srbski izraz za Razpis nagrad: 1. nagrada: Brezplačen celodnevein po¬ sel Bleda z osebnim avtomobilom iz Ljub¬ ljane. Za druge stroške prejme nagraje¬ nec 120 din v gotovini. 2. nagrada: Brezplačna vožnja z avtom iz Ljubljane na Bled in nazaj. 3. nagrada: Vstopnica za kabino na ko¬ pališču »Ilirije« in 30 din v gotovini. •1.—10. nagrada: Originalne fotografije filmskih igralcev in igralk po želji. Izmed teh nagrajencev pa bo izžreban še eden, ki bi vse leto prejemal revijo brezplačno. Reševalcem se splača potruditi. Križanka ni lahka, vendar tudi ne pretežavna. Na delo torej! Napišite rešitve na list in ne pozabite priložiti kupona in frankirati pi¬ sma. Nič ne oklevajte, žreb more izbrati orodje, izposojen iz lurščine, 69. turški nižji dosto- jaustvcuik. Navpično: 1. gorovje v Rusiji, 2. angleški izraz v športu za poštenost (fon.), 3. domača žival (množina), 4. naslovna oseba Shakespearjeve trage¬ dije, 5. kratica mesto p. n. (dve enaki črki), 6. veznik, 7. žensko krstno ime, 8. kraj v Gornji Av- strjii, kjer se je Franc Jožef sestajal z igralko Schrattovo (fon.), 10. srbohrv. vprašalnica za našo »kje«, 11. karta pri taroku, 13. prebivalec afriške it. kolonije, 15. lat. veznik, 16. egipčansko božan¬ stvo, 18. podedovani nagon ali sposobnost, 20. raj¬ sko jabolko, 22. prebivalec mesta Jalte, 25. Goe¬ thejeva drama, 26. pokrajina v Španiji, 29. reka v srednji Italiji, 30. drug izraz za stran kakega predmeta, 32. druga črka abecede in samoglasnik, 33. dva samoglasnika, 35. oseba iz grškega baje¬ slovja Zevsova ljubica, 36. kratici imena publici¬ sta, ki je napisal knjigo »Črnogorski Promotej«, 38. ploskovna mera, 39. veznik, 43. popis nečesa, 46. srbohrv. izraz za steklenico, 48. poldragi ka¬ men rumene barve, 50. ime veleblagovnice v Beo¬ gradu, 52. organ čuta, 53. važen del vsakega mo¬ torja, 54. veznik, 55. formula za železo, 57. izraz poravnave, 58. nemški izraz za del leta, 62. pritok Volge, 63. medmet v nekem slov. narečju. prav Vas in četudi ne prejmete baš prve nagrade, je pripravljenih še drugih de¬ vet, da jih podelimo našim prijateljem. Pogoji: Reševalci naj nam pošljejo na posebnem listu napisano rešitev v zaprtem pismu in naj prilože na J6. strani odtisnjeni kupon. Rešitev brez kupona ne bomo upošte¬ vali. Na isti list naj tudi napiše svoje ime in točen naslov. Rešitve morajo biti oddane na pošto najkasneje dne 30. ju¬ nija opoldne, ali ob istem času oddane v našem uredništvu. 1. julija se bo sestalo razsodišče dveh članov uredništva in dveh bližnjih naročnikov, ki ju bo uredništvo povabilo, da prisostvujeta žrebanju in bo pregledalo rešitve. Ruth Hellberg