344 Na poti v svetlobo . . . Kitaraju Foto Pavle Oman PSIHOLOGIJA 8000 m PETER MARKIČ Raziskavo psiholoških problemov, ki se pojavljajo na alpinističnih odpravah, smo na­ daljevali v okviru VIII. JAHO - Lotse 81. Tokrat je šlo za precej večjo skupino, pa tudi delo na hribu je trajalo precej dlje kot pri odpravi v Ande (PV 1983/3). Odprava je štela 28 ljudi, trajala pa je 80 dni. Cilj je bil, doseči vrh Lotseja po prvenstveni smeri v južni steni. Načrt raziskave smo že objavili v Planinskem vestniku (1982/7), zato le še nekaj podrobnosti. Uporabili smo nekatere klasične psihološke tehnike: Rorchachov projekcij­ ski preizkus, Profil indeks emocij, Eysenckov osebnostni vprašalnik, Domino test, vpra­ šalnik trenutnega počutja. Druge smo priredili za našo uporabo (sociogram, oseb­ nostne lastnosti, usmerjena anamneza, raven aspiracije, lokacija utrujenosti, ocena dela, anketa o mestu psihologije v alpinizmu, usmerjeni dnevnik, ocenjevalne lestvice). Večino preskusov smo bili prvič uporabili na tej odpravi, nekaj pa smo jih uporabili že pri odpravi v Ande. Pri sestavi posameznih delov programa in analizi rezultatov so sodelovali: prof. Borut šali, doc. dr. Klas Brenk, psiholog Benjamin Jurman. Ves program je spremljal mag. Peter Umek. Sodelovanje članov odprave je bilo dobro, posebno če upoštevamo izredno zahtevne delovne pogoje. Na takih višinah ima človek že brez izražanja svojih občutij dovolj dela sam s seboj. Anketa o mestu psihologije v alpinizmu Pripravili smo kratko anketo, s katero smo poskušali ugotoviti, kaj menijo alpinisti o deležu psihologije v alpinizmu. Anketo smo uporabili še v testiranju skupine alpinistov na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Ti alpinisti so predstavljali vzorec slovenskih alpinistov. Njihove rezultate navajamo v oklepaju in rabijo za primerjavo med ozko selekcionirano populacijo in vzorcem. Poglejmo nekaj rezultatov te ankete: - 36 % (56 %) članov odprave meni, da je raziskava psiholoških dejavnikov v alpinizmu zelo pomembna, drugim pa se zdi pomembna; za nepomembno je ni označi l n ihče. Skupina z VŠTK torej nekoliko višje ocenjuje psihološke raziskave. - Kolikšen del celotne priprave na plezalni vzpon odpade na psihično pripravo? - tri četrtine 32 % (11 %), - polovico 43 % (72 % ). - četrtino 25 % (17 % ). - Na začetku alpinistične šole bi bilo potrebno uvesti psihološko testiranje tečajn ikov, tako meni 56 % članov odprave in 67 % alpinistov, ki so bili testirani na VšTK. - Pred sprejemom pripravnikov med alpiniste bi bil potreben tudi psihološki pregled - tako meni 61 % (72 % ) alpinistov. Odgovori na zadnji dve vprašanji nakazujejo potrebo po psiholoških pregledih v okviru alpinistične šole. Metodologija je v glavnem izdelana, treba jo je le še preskusiti v praksi - Udeležba psihologa na odpravi je: - zelo potrebna 6 % (14 % ). - potrebna 83 % (67 % ). - nepotrebna 11 % (19 %). člani odprave opazno poudarjajo udeležbo psihologa na odpravi. Njegovo delo pa bo učinkovito le, če je enakovreden član odprave. Boljši je alpinist z znanjem psihologije, kot pa odličen psiholog, ki ne pozna problematike alpinizma. V steni so gospodarili plazovi, Lotse šar Foto P. Markič 345 346 Analiza ocenjevanja kriterijev pri izbiranju članov za alpinistično odpravo na Lotse 1981 Clani odprave so ocenjevali kriterije, po katerih so bili sami izbrani. Kriterije je sprejelo predsedstvo PSJ 1978. Zaradi namenov raziskave smo dodali še naslednje kriterije: - močna osebnost, - pozitivno oceno psihološkega tirna. Ocenjevali so z ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila povsem nepo­ memben kriterij, ocena 5 pa zelo pomemben kriterij. Lista je bila odprta, na koncu so član i lahko vpisali kriterije, ki se jim zdijo pomembni, pa niso navedeni. Ocenjevanje je potekalo skupinsko, v okviru testiranja na VŠTK, 15. 11. 1980. Rezultati: Kriterije smo razdelili v 4 skupine in sicer: - tehnični kriteriji (8) - a lpinistične kvalitete, - zdravstveni kriteriji (3) - zdrastveno stanje, - »delovni« kriteriji (5) - aktivnost članov pred odpravo in po njej, - psihološki kriteriji (4). Edini kriterij, ki ga ne moremo uvrstiti v nobeno od navedenih skupin, je »pozitivna individualna ocena komisije za izbor«. Nanj posameznik nima neposrednega vpliva. Predstavlja zbor vseh drugih kriterijev, je zas ičen z vsemi kriteriji. Izračunali smo aritmetično sredino in standardni odklon za vsak kriterij. Uvrstitev smo ugotovili po ar itmetični sredini. V prvi skupini (aritmetična sredina od 4 do 5) prevladujejo tehnični kriteriji. Izjema so le zdravstveni - odličnega zdravja, ti so na prvem mestu; prilagodljiv kolektivu - na tretjem; sprejeti določeno zadolžitev. Vsi trije so zaradi posebne narave alpinistične odprave zelo pomembni. V drugi skupini (aritmetična sredina od 3 do 4) prevladujejo delovni in psihološki kri­ teriji. Znanstvena psihologija si šele utira pot na alpinistične odprave. Visoke ocene, ki jih člani dajejo tovrstnim kriterijem pa kažejo da je psihologija v alpinizmu nujna. Psihologija alpinizma pa je še precej neobdelana. Posameznim osamljenim poskusom sledi sistematična študija, katere sestavni del je bilo tudi pričujoče ocenjevanje kri­ terijev. Precej nizek položaj kriterija - dobri rezultati na motoričnih preizkusih - pa kažejo, da je še vedno navzoča misel A. O. :Zupančiča: »Edini preizkus je gora«. Tudi področje Rang 1 Kriterij 1 Aritm. 1 1 sredina St. dev. Vrsta 1 odlično zdravje 4,76 0,43 ZOR 2 20 vzponov IV ali zahtevnejših 4,71 0,49 TEH 3 se prilagaja kolektivu 4,66 0,56 PSIH 4 100 vzponov, od tega 30 pozimi 4,57 1, 19 TEH 5 5 zimskih vzponov, od 1. 9. do 31. 8. 4,42 0,73 TEH 6 30 letnih vzponov, od 1. 9. do 31. 8. 4,38 0,22 TEH 7 sprejeti določeno zadolžitev na odpravi 4,23 0,81 DEL 8 5 let alpinističnega staža 1\,09 1,12 TEH 9 dva vzpona na mesec 4,03 1,11 TEH 10 pozitivna ocena komisije za izbor 3,95 1, 11 11 močna osebnost 3,90 1,10 ?SIH 12 dobri rezultati n::i motoričnih testih 3,57 0,73 TEH 13 primerno obnašanje 3,52 0,78 PSIH 14 aktiven v AO 3,52 0,96 DEL 15 ne sme kaditi 3,5?. 1,37 ZOR 16 pozitivna ocena psihološke skupine 3,28 0,98 PSIH 17 pasivno znanje angleščine 3,23 0,85 DEL 18 dosežen razred 3,23 1, 14 TEH 19 reden študent ali zaposlen 3,19 1,35 DEL 20 sposoben za JLA 3,09 1,54 ZOR 21 aktiven v PD 2,28 1,33 DEL Moj šotor Foto P. Markič treninga in motoričnih testiranj alpinistov je šele na začetku razvoja in v prihodnosti lahko pričakujemo drugačne poglede na tovrstne kriterije. Najslabšo oceno ima kriterij »aktivnost v PD«. Planinstvo in alpinizem ostaja med vsemi športi edina kombinacija dveh panog, od katerih je ena izrazito rekreativna, druga pa je vrhunski šport. Povsod drugje je to že ločeno. Očitno je težko uskladiti aktivnost na matičnih društvih in vrhunski alpinizem. Za oboje pač ni časa in treba se je odločiti za eno ali za drugo. Analiza ocen, ki so jih dali člani istega odseka posameznim kriterijem kaže, da se ocene precej razlikujejo med seboj. člani torej različno vrednotijo kriterije, čeprav so zbrani na istem alpinističnem odseku. še najvišja skladnost ocen je pri č lanih AO Kranj. OSEBNOSTNE POTEZE Uporabili smo enako listo osebnostnih potez kot pri prejšnj ih odpravah (Everest, Pamir, Andi). člani odprave Lotse so med dvajsetimi navedenimi osebnostnimi potezami izbrali pet takih, ki so j ih imeli za najpomembnejše za člane alpinist ičnih odprav. Najpogosteje so izbrane naslednje poteze: delaven, vztrajen, tovariški, pogumen, iznajdljiv, premišljen, odločen, pošten, odgovoren, strpen in požrtvovalen. Kot piščeta okrog koklje so bili sti snjeni šotori ob jedilnici - bazni tabor pod Lotsejem Foto P. Markič . ' ~~ ",. ..... '~ ..... ... ~ ' ' • '-.; :. ' ... ~- ' - ,..,~ . "\ ,'t..~ t ' <" • . ~+'-- ' ~ :t ;"', ~",: --. •. ~~ - ~., ,. ;, ... .,. ~ • :~-, -~, .- .,___ 7 =- - , 4- '"' ' •• 4• t:' ~~ .... .... ....,,.._..,,._ ..... ~,.t' . . i ,. ~ .. ~ ~ . "-'• -., 347 348 Primerjava s prejšnjimi odpravami pokaže, da je največja skladnost pri ocenjevanju pomembnosti osebnostnih potez med člani odprav Lotse in Andi. Visoka je tudi sklad­ nost Lotseja s skupino alpinistov, ki so se udeležili testiranja na VŠTK in s člani odorav v Pamir in Fanske gore. Vse te korelacije so statistično pomembne. Preseneča pa nizka skladnost med člani odprave Everest in Lotse, saj je približno polovica članov istih. Vzrok je najbrž v nejasnem pojmovanju osebnostnih potez. To pomanjkljivost bomo odpravili z dodatnim pojasnilom k osebnostnim potezam - kaj pomenijo alpinistom posamezne osebnostne poteze. Pripravili smo vprašalnik in ga poslali vzorcu slovenskih alpinistov. Prosili smo jih, naj opišejo, kaj jim pomenijo posamezne osebnostne poteze, kako si predstavljajo alpinista, ki ima take poteze. 2al pa je bil odziv na to raziskavo zelo skromen. Po pričakovanju je najmanjša skladnost z odpravo v Hindukuš 1971. Vzrokov je več: časovna oddaljenost, saj je med odpravama deset let razlike in nekoliko drugačna metodologija - člani odprave v Hindukuš so izbirali med 36 potezami, pri Lotseju pa smo jih imeli le 20. RAVEN ASPIRACIJE Pri ljudeh želje in hotenja ne sovpadajo vedno z njihovimi sposobnostmi. Tudi pred­ stave o sposobnostih niso nikdar povsem v skladu z resničn imi sposobnostmi. Cilj, ki si ga človek zastavi, skuša in želi tudi doseči. Te želje in interesi narekujejo aktivnost, ki naj privede do njihove zadovoljitve. Ob tem, ko si človek zastavi določen cilj, že tudi računa na uspehe, ki bodo sledili uresničitvi. To je raven aspiracije. Z drugimi besedami, to je stopnja bodočih dosežkov, ki jo posameznik določi s poznavanji minulih dosežkov. Nanaša se na pričakovane cilje. Shema situacije je naslednja: zadnji dosežek določena RA nov dosežek reakcija na nov dosežek ~/~/~/ razlika razlika občutek uspeha v ciljih v dosežkih ali neuspeha Nekateri dejavniki, ki vplivajo na velikost RA (raven aspiracije): 1. uspeh - neuspeh Uspeh navadno zvišuje RA, neuspeh pa ga znizuJe. če neuspeh ni prevelik, lahko celo zviša RA. Po prejšnjem uspehu se formira nekakšna »raven ekspedicije«, ki je podlaga za ocenjevanje bodoči verjetni ravni uspešnosti. Pomemben pa je tudi prenos minulih rezultatov. Intenzivnost transfera je odvisna od podobnosti oziroma od (opažene podobnosti) tega, koliko človek zazna podobnost med minulo dejavnostjo in ciljem. čim večja je podobnost, tem večji je transfer. Zadovoljstvo po uspehu in strah pred neuspehom vzdržujeta raven aspiracije v območju sposobnosti. Strah pred neuspehom preprečuje, da bi se raven aspiracije vzdignila pre­ visoko nad sposobnosti. Zadovoljstvo, ki sledi uspehu, pa prepreči prenizko pričako­ vanje. človek navadno po uspehu zviša rezultat, vendar ne toliko, kot ga po neuspehu zniža. Neuspeh povzroči večjo različnost v prizadevanjih in tudi v dosežkih. 2. socialno ekonomski status Deluje na raven aspiracije že zelo zgodaj. Odločilno vlogo ima pri tem družina. 3. objektivna narava naloge Naloga, ki jo človek zazna kot težko, zniža RA. Subjektivna ocena težavnosti naloge pa je povezana z minulimi izkušnjami. 4. stopnja osebne zavzetosti v nalogi Visoka stopnja angažiranosti pogojuje tudi veliko občutljivost na uspeh oziroma ne­ uspeh, zato se RA v takem primeru med nalogo ustrezno spreminja. Močna osebna angažiranost povzroči tudi visoko RA. 5. norme skupine, ki ji č lovek pripada Mesto, ki ga ima posameznik v skupini, in norme te skupine, določajo posameznikovo aktivnost. To je tudi osnova za formiranje RA. Uspešna skupina kar sama sili posa­ meznika, ki ji pripada, k visoki RA. 6. človekova osebnost, interesi RA se razvija vzporedno s človekovo osebnostjo. Ljudje največkrat precenjujejo svoje pričakovane rezultate. Z merj enjem RA lahko odkrijemo tudi oblike obrambnega vedenja. Uspešni ljudje si postavljajo bolj realistične cilje, neuspešni ljudje pa si postavijo RA zelo visoko ali pa prenizko. Neuspešni počasi izgube zanimanje za nalogo, ker ne doživijo uspeha. Kakšne predstave imajo člani odprave o svojih sposobnostih? To smo želeli ugotoviti z merjenjem aspiracijske ravni. Merjenje je potekalo v okviru preskusa telesnih sposobnosti na VšTK. Izbrali smo 4 vaje: zgibe na drogu, drža v zgibi, sklece, počepi. Vse vaje smo imele tri serije ponovitev - vselej do izčrpanosti (lokalne utrujenosti) z enominutnim odmorom med serijami. Pred vsako serijo je posameznik izjavil, koliko ponovitev pričakuje, oziroma koliko časa bo zdržal v zgibi. Testiranja se je udeležilo 20 članov odprave. V poprečju so dosežki vedno večji od napovedi. To pomeni, da je večina č lanov pod­ cenjevala svoje sposobnosti. Pri zgibih in pri drži v zgibi so razlike r:ned napovedjo in dosežkom največje pri prvi seriji ponovitev, saj je pri drži dosežek 47 % večji od napovedi, pri zgibih pa 23 %. V tretji seriji je dosežek večj i 34 % pri drži in 16 % pri zgibih. Kaže, da so med vajami alpinisti nekoliko bolj spoznali svoje sposobnosti. Lotsejeva J. stena - problem za leto 2000 - rešen 19 let prezgodaj Foto P. Markič 349 350 Najbolj točno so člani odprave napovedovali pri sklecah. Koeficienti korelacije med napovedjo in dosežkom so tukaj od 0,38 pa tja do 0,80. Napoved je najbolj točna pri drugi seriji. Vzrok za točne napovedi lahko iščemo v tem, da alpinisti pač od vseh opazovanih vaj največ delajo sklece in zato najbolj točno vedo, koliko so jih sposobni narediti. Pri individualnih rezultatih vidimo, da je pri zgibih največ dosežkov manjših od napovedi - kar 9. Pri počepih so vse napovedi manjše od dosežkov. Sklece in drža v zgibi imajo po štiri dosežke manjše od napovedi. Vse to skupaj je zanemarljivo malo - le 7 %. Vsi drugi dosežki so večji od napovedanih. To je bilo tudi pričakovati, saj vsakdo raje napove nekoliko manj, pa potem več naredi kot pa obratno. Le pri dveh alpinistih se pojavljajo po štiri precenjevanja svojih zmožnosti, trije so se precenili dvakrat in trije enkrat. Vsi drugi se podcenjujejo. Zanimivo je, da so se najbolj podcenjevali tisti alpinisti, ki so bili potem na odpravi najbolj uspešni. Ne drži pa obratno - najmanj uspešni niso tudi najbolj pogumni v napovedovanju. Primerjali smo še rezultate ravni aspiracije s pričakovanj i pri sociogramih. Pri dveh sociogramih so č lani odprave napisai tudi imena alpinistov za katere so menili, da bi želeli sodelovati z njimi v skupini pri delu na hribu. Pri obeh sociogramih smo primerjali skladnost med številom pričakovanih in številom dobljenih izbir. To smo potem pri­ merjali s predstavami o fizičnih sposobnostih na testiranju. Pri šestih članih najdemo v vseh treh primerih (dva sociograma in raven aspiracije) podcenjevanje. Ti torej podcenjujejo tako svoje fizične sposobnosti kot tudi svoj polo­ žaj v skupini. Pri desetih članih najdemo po dve podcenjevanji - večinoma enkrat na sociogramu in enkrat na fizičnih testih. Alpinisti, ki se precenjujejo na obeh sociogra­ mih, se podcenjujejo na fizičnih testih. Taki so trije. Vsa druga ocenjevanja so realna. OCENA DELA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU IN MED ODPRAVO Za obdobje priprav smo uporabili enak vprašalnik kot pri kranjski odpravi v Ande. Dodali smo še podoben vprašalnik za delo med odpravo. l. Pripravljalno obdobje Preizkušena oblika vprašalnika nam da: - oceno izkušenj pri načrtovanju odprave, - informacijo o tem, kako so posamezniki občutil i duh sodelovanja in tovarištva, - način sprejemanja in vrsto procesov pri odločanju. Za primerjavo smo vzeli: a) podatke sociološke študije angleško-danske odprave na Grenlandijo iz l. 1973. Cilj odprave je bila južna stena lngolffjelda; trajala je pet tednov; ekipa devetih članov je bila razdeljena v plezalno in zaščitno ekipo. Svojega cilja ni dosegla. b) Rezultate kranjske odprave v Ande 1979 - trinajst članov, trajala je osem tednov. Cilj je bila prvenstvena smer v jugovzhodni steni Alpamaya in spust s smučmi preko severne stene Kitaraja. Oba cilja je odprava dosegla. Zaradi raz ličnih ciljev in obsega odprav je primerjava rezultatov nekoliko otežkočena . Ocenjevali so na petstopenjski skali. 1. Ocena vloženega napora in porabljenega časa Težko je objektivno oceniti porabljeni čas in vloženi napor, gotovo pa lahko člani ocenijo svoj trud in trud drugih med pripravami. Clani odprave Lotse so ocenili svoje napore podobno kot člani prejšnjih odprav. Ta odprava pa je terjala gotovo več priprav. To lahko pomeni, da so člani naše odprave zaradi večje izkušenosti morali vložiti manj truda. Možno pa je tudi, da so prav zaradi tega bolj realno ocenjevali svoje napore. Na vseh treh odpravah člani izjavljajo, da so drugi člani odprave vložili več truda v priprave kot sami. Za odpravo Lotse so člani porabili najmanj časa v obdobju priprav. Delo se je porazdelilo med več ljudi in zato se jim zdi, da niso bili preveč zaposleni. 2. Struktura in učinkovitost procesov pri od ločanju Primerjava med odpravami je tu najtežja. Dansl 'lf> n '11 39 ,o 1,; ,2 43 « ,s „5 ~7 ..8 49 D \H Sl 1 -- - -003....f.MA OCENA PRl'.Z.&aVN(STI - • - -U.SIAA OCOiA Pl y r 1,11 19 ,,. " .. , .,_'\ ...... s ,6 c-.:.•. Sl S Na kranjski odpravi v Ande je bila povprečna ocena nevarnosti le 1,9. Večina članov odprave je prav do konca verjela v vrh. To kažejo visoke ocene možnosti, da bi dosegli vrh. Povprečje je kar 4,21. Zanimivo je, da so ocene visoke od vsega začetka. Nižje ocene so le en dan, ko je bil vremenski pekel najhujši, in seveda na koncu odprave, ko možnosti priti na vrh res ni bilo. (Slika 6.) Dnevniki so se spet izkazali kot odličen kazalec stanja v skupini. Na relativno preprost način dobimo kup podatkov. Največji 'Problem pri tem je sodelovanje članov. Pisanje dnevnika je gotovo precejšnja dodatna ovira, poleg že tako napornega dela na odpravi. Za znanost pa je treba tudi nekaj žrtvovati. 539 540 Na odpravi smo uporabili še nekaj drugih vprašalnikov, ki smo jih ponovili še enkrat po odpravi, zato bomo o njih spregovorili v nadaljevanju, ko bomo govorili o poodpra­ varskem delu psihologa. UTRUJENOST 1. Problem Utrujenost lahko opazujemo z več strani. Pojavi se pri vsakem fizičnem ali umskem delu. Stopnja utrujenosti je odvisna od vrste stvari: od težavnosti dela, pripravljenosti posameznika za delo, delovnih pogojev dela. Glavna posledica utrujenosti je - manjša človekova učinkovitost. S stališča medicine je to pojav, ko se v organizmu zaradi dela nakopiči toliko mlečne kisline in drugih škodljivih snovi, da to ovira normalno delo­ vanje. Subjektivno je to občutek izčrpanosti, nelagodja in brezvoljnosti. Utrujenost merimo po posledicah, te pa so v glavnem: - zmanjšanje delovnega učinka, - spremembe v delovanju organizma, - subjektivno doživljanje utrujenosti. Vse to skupaj se kaže kot zmanjšanje zmožnosti za opravljanje kakršnegakoli dela. V naši raziskavi smo se omejili na subjektivno doživljanje utrujenosti. 2. Metoda Ugotavljali smo subjektivni občutek utrujenosti in sicer z ocenjevalno lestvico »termometer splošne utrujenosti«. To je kombinacija grafične in opisne ocenjevalne lestvice. Grafična skala »termometer« je bila dolga 90 mm z dvajsetimi enotami po 4 mm. Ob grafični skali sta bili dve opisni lestvici. Prva je zajemala tri stopnje: - zelo sem utrujen - srednje sem utrujen - malo sem utrujen Druga je zajemala pet stopenj: - tako sem izčrpan, da komaj delam - močno sem utrujen, potreboval bi počitek - utrujen sem, vendar bom delo lahko nadaljeval - čutim lahko utrujenost - spočit sem. Clanom odprave smo dali navodilo, naj na grafični skali zaznamujejo, koliko se v času, ko jim je bila predložena lestvica, počutijo utrujeni. Za boljše razumevanje skale smo dali alpinistom navodilo, naj si celotni razpon predstavljajo v odstotkih. Tako so tudi nadaljnji predloženi rezultati v odstotkih. Za ocenjevanje dominantnih simptomov utrujenosti (DSU) smo uporabili naslednjo obliko: Na vprašanje, kakšno utrujenost čutite v mišicah posameznih delov 1elesa, so člani odgovarjali glede na utrujenost v prstih rok, rokah, nogah, hrbtu in v glavi. Odgovore so označevali na petstopenjski skali • in sicer: nobeno, rahlo, srednje, močno, zelo močno. Pri obdelavi smo te stopnje označili s številkami od ena do pet in sicer tako, da ena pomeni nobeno, pet ,pa zelo močno. Ciani odprave so odgovarjali na ta vprašanja v višinskih taborih. Posnetki segajo vse do šestega višinskega tabora (8100 m). 3. Rezultati Med delom na gori smo dobili 112 ocen subjektivnega občutka utrujenosti (SOU) , od tega jih je 20 istočasno s snemanjem EKG in 88 ocen DSU. Ocene je dalo 18 od 24 članov odprave. Pri nekaterih smo dobili zelo malo ocen. Zaradi izredne časovne razpršenosti smo analizirali le ocene štirih alpinistov, ki so dali največ ocen SOU. Trije od njih so sodelovali tudi pri snemanju EKG s prenosnimi snemalnimi aparati. l. Subjektivni občutek utrujenosti " ,. ,.,,. --- -:9.fJ'lnl-J J,1 .AJ Iz rezultatov vidimo, da je • pri zaporednih obiskih višinskih taborov ocena SOU pri vsa­ kem naslednjem obisku nižja kot pri prejšnjem. Pri prvem obisku tabora 1 je SOU 100%, pri drugem 30%, pri tretjem pa le še 20% . To je verjetno posledica aklimati­ zacije. Ta zaključek povsem opravičuje uporabo tega instrumenta. S pogostejšim oce­ njevanjem SOU bi lahko ugotavljali stopnjo aklimatizacije. Pri tem pa je treba upo­ števati tudi zunanje okoliščine (teža tovora, vreme, težavnost etape), ki pa v našem pri­ meru niso bili registrirani. Natančnejši zaključki bi bili možni ob približno enaki fizični obremenitvi. Poprečne SOU po etapah za vse člane odprave SOi•, IOO ')() "' ... ----- - ~ ::-:-:· - ·: .. :;···--;- \ ...,_ ' ' f( --- ' 'i) - ------- ~ ,-1,-11 ' ..,, • t_ -t, ) j "' r ,u 20 ,. 5 5. ,;_ . OATtJN Tudi skupinski rezultati pri večini etap kažejo upadanje SOU pri poznejših vzponih. 541 542 Ocenjevanje SOU v etapi T 1 do T 2 Alpinist M. Štremfelj '