Letnik I.	v laž nji ii obleki.	Štev. 18.
Izhaja v mesecu dVäkrHt, kedar ga je volja. — Veljà CClO leto 2 gold. 40 kr.y pol leta 1 gold. 20 kr.
Premembe
v Blatnovaškem ministerstvu.
Po vseh blatnovaško-vladinih listih piha neki veter ,kterf vitegne napravitr^velike prekucije v srcu ministerstva samega, vsaj se razlega že po viših krogih glas, da so dnevi tega ministerstva šteti.
Prestrojilo pa se bo to ministerstvo bóje tako-le:
Ministerstva predsednik : Kromar, znan ko srdit „koprol“ deželnega zbora, mož s takimi zaslugami, da mu ga ni para. Ob enem je on minister za ri-benška rešeta in pooblasten adresat vseh blamaž.
Minister renegatstva: Dežman, tudi Regen-mož, vitez „skrhanih grabelj“, lastnik več fabrik za blamaže itd., predsednikov namestnik. V njegovo področje spada prostost tiskarstva, to je, on smé stiskati, kogar hoče. Ob enem se mu podeli še grb in sicer Velik krokodilj na modri (plavi) podlagi, ktero je dobil na Janjčan, s tremi pečenimi cipami v žrelu in napisom: „Proklete grablje“.
Minister dolgočasnosti in liberalnih doktrin: Vitez Kaltenegger, konšt. velikan in blatnovaški modrijan, kteri sicer strelnega praha ni iznajdel, pa tudi ni kriv, da ga je iznajdel znani menih Schwarz.
Minister nezaupnic: Dr. Kljun, znamenit renegat, srdit liberaluh in nemškutar, vitez krakovskih karfov, večni poslanec, sicer pa mož, kteri ni kot „hofrat“ iz megle padel.
Minister Za hitro napredovanje: Rudež, vodja nemškutarskih poslancev, kedar zapustijo s protestom dvorano, sicer pa mož, kteri s svojimi govori ne dolgočasi poslancev kakor Kaltenegger, in za blagor nemškutarije nevtrudljivo — vstaja.
Sedeži drugih ministrov, kakor: minister ogleduhov, špiceljnov, vohunov itd. še niso zasedeni in se razpišejo s tem pristavkom, da se bo oziralo le na v vsakem obziru popolnoma sposobne osebe z verjetnimi spričali dosedanje delavnosti in zaslug za nemčurijo.
Vstvarilo se je tudi novo ministerstvo za pretepe in napade Slovencev, v kterega pa zamo-rejo vstopiti le korenjaki à la Schray, vodja ljubljanske realke.
Kedaj: se bodo te prenaredbe vresničile, ni še znano; vendar pa je občna misel, da bodo začela nova ministerstva svojo delavnost tedaj, kedar stopijo odločbe 19. §. iz papirja v praktično življenje. Ni dvomiti, da se bo to že jutro zgodilo.
Zanimiva povest,
kakoršno je Ribničan Kromar r deželnem zboru povedati — pozabil.
Oče Kočevec, tedaj trd Nemec po rodu, pošlje svojega sina v šolo, po dr. Bleiweis-ovem predlogu vstrojeno. Čvrst in bistroumen mladenič, kakor Kočevci sploh, ne sliši besedice milega maternega jezika, se muči in muči, da bi razumel babilonske glasove, a vse zastonj, marveč revež postane mutast.
Oče, po tem vspehu osupnjen, pošlje ga v domačo, tedaj nemškutarsko šolo, in glej čudovito prikazen !
Deček jame govoriti in ne samo svoj materni jezik, timveč celò španjski, mameluški, kitajski, japanski, pasjeglavski, turški itd.
Vrnivši se domu je tako učen mož, da vé prodajati pomeranče, fige in drugo ropotijo vsem narodom brez ozira na vero in politično mnenje.
Nauk: Ko bi bil Oče Kočevec izobrazil svojega dečka v slovenski šoli, bi bil zamogel pomeranče prodajati le Slovencem in bi bil mučenik dr. Blei-weis-ove sile',, kajti v slovenskih šolah se uči človek komaj pet šteti, tedaj bi ne bil zamogel Kočevec prodajati pomeranč po šest, sedem ali celò osem soldov in bi ne našel razločka med „hoch“ in „nieder“.
Iz te žalostno začete, pa veselo končane dogodbe je temeljito dokazano, da se po slovenskih šolah ne uči — pomeranče prodajati.
Dvojna mera.
vobodna doba naša, svobodni òasi so,
To vem da mi-pritrdil sovražnik bo celò.
Ak kdo je za astavo, kaj slaven on je mož, lila prileti iz neba kak nezaslužen groš.
Će pa se kdo opera, ostave ne časti,
Opozicijo dela, ministrom c’lo proti:
Se ma pomer’jo hlače, doni mu na uho:
„Ta za-te ni svoboda, še nisi zrel za-njót“
Ljubljanski so očetje pravični vsaki stran’,
Naj bo nemškutar, nemec, al’ c’lo še hud Slovan; Svobodno sme vsak tornar pobirati krompir In nesti ga na hrbtu domu za „bon plaisir“. „Sokolu“ se zabrani izlet na vse strani,
Ker društvo ni nemčursko, ferfasungsfrajndlih ni. će to ni dvojna mera, je jasuo nam le to:
Da le takrat svoboda, k’ Slovence vse zatró.
Nemčursko časnikarstvo porabi vsak slučaj, Počrnit nam deželo, naš lep slovenski kraj. Svobodno smejo psovat’ Slovane na vso moč, Za-nje ima postava kaj velikansk obroč.
Će pa slovanski listi le količkaj črhnejo,
Že čete paragrafov po njih se stegnejo.
Će „Tagblatt“ sme surovo napadat’ nap z lažmi, Je res svoboda taka, da para jej ga ni.
Že leta se prisiljen Slovenec je učil V jeziku tujem, tlačen povsod je vedno bil.
A zdaj mu vpeljat’ v šole svoj jezik branijo ,
Ćeš, da bi to svobodo nemčursko kratilo.
Nam pela je po hrbtu prav šibka palica,
Će nismo razumeli predmeta nemškega.
Je to pravična doba, svoboden tak li čas,
Će je za Nemce jedro, lupina pa za nas?
Feljton.
Mameluški zbor.
Dežela mameluška je gotovo vsakemu dobro znana. Ustava je tam čisto mameluška, le deželnega zbora večino imajo neki pasjeglavci, kteri se imenujejo Vence-Slovi. Ker so pa ti nekako rogovilili in se vperali Mamelukom, je bil zbor predčasno zaprt.
Tedaj skličejo Mameluki sami svoj zbor, da bi sklenili po nasvetu slavnega štemanca *) Pi s-Ali-Ker-a sestavljeno in predloženo postavo zarad ljudskih šol.
Predčenčar jame jecljati in dà besedo sporo če-valcu.
Sporočevalec šema**) Ben-An-Zup: Ves svet vé, da smo mi bistroumnost in človeško pamet s korcem zajemali in da nas je Bogek z desnim očesom pogledal, ko nas je vstvanl. Ne dvomim tedaj, da smo vsi velike laterne v nacij onalni temoti. Tim bolj pa nas mora razkačiti predrznost Vence-Slovov, kteri hočejo vpeljati v naše šole svoj jezik, ali prav za prav lajanje, kajti ni dvomiti, da ta rod je tisti, öd kterega se govori, da je bil nekdaj pasjeglavski. (Klici": Res je ! Saj še zdaj lajajo.)
Mnogo blamirana pokvaža!***) Načrt in namen predložene naše postave je tak, da nam je ne bo go-
*) V našem jezika so to profesorji brez diploma.
** Tako imenujejo Mameluki svoje doktorje zgube.
*'*) V našem jeziku „škric“.
Zahvalnica.
Žlahni gospod Wurzbach!
Z veselja trepečim srcem sem čul Vaš govor zoper postavo) ktera žuga kebrom in mrčesom sploh. Zdelo se mi je, ko da bi bili Vi našega rodò, tako ste nam iz srca govorili), Tudi mi imamo, ko Vi, zeljnate glave čez vse. Skoda, da ni bilo nikogar druzega v zboru, kteri bi imel enako sočutje do nas, sicer bi bila postava padla. Iz gole hvaležnosti do Vaših blagih misli obljubimo obiskovati le Vaše vrte in zelnike in bomo Vaše zeljnate glave prav pridno šteli.	„Brencelj“
v imenu vseh mrčesov.
Pogovori.
Tine. Nedavno sem bral, da je dobil Dežman na ulicah klofuto.
Tone. To je sreča, ktera se le redko pripeti.
Tine. Kako to ?
Tone. Po kazenski postavi je klofuta vredna 5 goldinarjev, tedaj je Dežmanu nekdo podaril bankovec, za kterega bi mu smel biti hvaležen.
Tine. Menda pa je bil ta bankovec ponarejen, tedaj brez vrednosti.
Tone. Bo že taka, ker ga Dežman še ni izdal.
Tine. Tak denar se oddà le tistemu, od kterega se sprejme, je tedaj menjica.
**
Jaka. Včeraj sem se peljal po železnici in bral na nekem vozu napis: „Rauch-Coupe“. Kaj neki pomeni ta napis ?
Jože. To so vozovi, v kterih se navadno ma-gjaron Rauch vozi.
Jaka. Toraj je v tih vozovih toliko smradil.
tovo nihče vkradel. Če se vpelje, ne bo v kratkem nobenega Vence-Slova več v deželi, ampak le Mameluki in Kilovci.*) Glavni predmeti bodo: 1. Lasanje; 2. nauk, kako se človek najhitrejše zadavi; 4. umeten pretep s stoli; 4. brcanje; 5. kloftanje. Vidite, slavna pokvaža, da ti predmeti so jako važni in v praksi vspešni; izgled vam je vodja naše šole Jarš. če se navadi naša deca Vence-Slove dobro lasati, bodo kmalu vsi plešasti in bodo pobegnili ; če znà dobro s stoli mahati po njih, jim bo buče razbila, ob enem pa tudi veliko stolov polomila in mizarjem dajala zaslužek; ako zna Umetno daviti Vence-Slove, je Vence-Slovi ne bodo davili, brcanje spravi človeka hitro iz hiše in ako smo v manjšini, ne bo treba nam iti iz dvorane.
Jako važno pa je kloftanje. Vsaka klofuta je 5 gold, vredna, tedaj slavna pokvaža, koliko imamo mi že premoženja, zlasti naša precartana prekucij-ska**) deca! Tedaj se mora ta predmet primemo gojiti, da bodo naše šole dosegle vrhunec omike, kterega zaslužijo po svojih vodjih: kajti, ne mislite, slavna pokvaža, da so šole zarad učencev na svetu, temveč zarad mameluških profesorjev, da se jim zamore brez overe plačevati letna plača.
Ta postava se enoglasno sklene in ob enem naroči odseku, da se razpišejo stopinje sposobnih učiteljev, kteri imajo po spričalih dokazati vspehe svojega dosedanjega delovanja na tem polji.
*) Pomeni toliko, kakor pri nas beseda „Krajnec“
**) Pomeni blizo toliko, ko naša beseda „turnar“.
Jože. Zakaj je neki dr. Kalt eneg g er vitez? Saj nima konja!
Jaka. Ker bi on rad po Slovencih jez daril, pa ne znà.
Tone. Čudno, da je Dežman v deželnem zboru potegoval se za cipe.
Janez. Zakaj čudno ! Saj se je vedno boril za prin—-cipe.
Tone. Da! Pa le za tiste, ki njemu koristijo.
Janez. Saj so cipe tudi dobre; mož jih rad jé.
Tone. Zakaj se pa za Slovence ne poteguje ? Saj ljudje pravijo, da te tudi rad jé!
Janez. Tega ne vem!
Kandidat. Priporočam se za stopinjo profesorja realke.
Vodja. Ste li že kaj Slovencev pretepli?
Kandidat. Enega sem že našeškal.
Vodja. Enega?! Sram vas bodi! Niste sposobni.
Grobni napisi.
Renegatu.
Mu zemlja je lahka,
- Jo dobro poznà,
Ker. z blatom le skrunil Slovenska je tlä.
Heureichu.
Zdaj vendar mož pobral se je Iz dežele samih svinj ;
Po njem zdihuje, greša ga Le kujfec praznihpinj.
Kaprolu.
Protestoval je vedno In kazal nam pest.
Kak neki, da smrti Zamolčal protest?
Kljunu.
V življenji izneveril se Si vrsti naših bratov, Nespametno, da umrl si, Ker unkraj ni hofratov.
Pred sodnijo.
(Brič privleče dečka , češ, da je kradel.)
Sodnik. Koliko si star?
Deček. 7 let !
Sodnik. Fej! Tako mlad in že kradeš. Na klop
ž njim
(30- let pozneje.)
Sodnik. Koliko si star, potepuh?
Tat. 37 let !
Sodnik. Sram te bódi! V najlepših letih kradeš, mesto da bi si po pravičnem potu služil kruh. V ječo!
(60 let pozneje.)
Sodnik. Nesramni starec ! Sive lase Bkrunite s tatvino. Koliko ste stari?
Tat. 67 let !
Sodnik. V teh letih bi se imel človek pokoriti, ne pa krasti. Zaprite ga!
Tat. Prosim, gospod sodnik! Vam se ne dà nikakor vstreči. Ko sem bil 7 let star, ste rekli, da . sem premlad za tatvino, 37 let star sem Vam bil prečvrst, zdaj v 67. letu sem Vam prestar. Povejte mi, k e daj sem imel tatu primerno starost?
„Kaj pa ti?, S čem podkuješ ti svojo prošnjo?“ se ohrne k drugemu.
„Jaz sem bil na Ježici in na Janjčah!“ odgovori ta, misleč, da je to gotovo veča zasluga.
Vratar ga ostro pogleda in reče s^hudim glasom: „Nisi vjel na Ježici že zadosti? Cernu si šel na Janjče? Norcem ni dovoljen uhod. Odstopi!“
Verjetne novice.
Sliši se, da bo novo ministerstvo nauka ustanovilo odgojilnico za mlade ljudi, da se izurijo v naj-potrebniših telesnih vajah, kakor: napadi prijateljev, če so Slovenci itd. Imenovala se bo ta ustanovitev „Kloftaneum“. Vodja jej bo po mislih ustanoviteljev g. S chray. Tik pri tej hiši bo zaloga prav trdnih stolov, da ne zmanjka potrebne tvarine.
*
*	ifc
Te dni so poslale žlahnemu g. Wurzbach-u ljubljanske miši in podgane prošnjo, da bi se tudi za-nje potezal v deželnem zboru in zahteval policijskih varhov, da jih branijo mačjega roda. Ope-rajo se petenti na to, da, ako bi bilo dopuščeno mačkam rogoviliti in loviti jih po pisarnicah uradnikov, bi najbrž polizale do malega DežmanoVo maslo, ki je nakupljeno tu v velikanskih skladni-cah, in ktero gospod deželni poglavar včasih sam rad poliže. Pristavljajo še, da se nadjajo takega zastopa, kakoršnega so slišale takrat, ko je gosp. deželnega zbora predsednik stopil iz svojega visokega stališča in branil kebre in druge mrčese napada smrtne postave.
%
*	*
Ljubljansko-konšt. društvo- je - v- zadnji seji sklenilo odpraviti samostane. Pričakujejo se še sledeči jako važni sklepi:
1.	Cež vse prejete blamaže se naredi tabula rasa.
2.	Nemški jezik je uradni jezik celò pri bolhah.
3.	Sneg se čisto odpravi, deževne megle pa se zapró in prešajo takrat, kedar Dežman ukaže.
4.	Osnuje se toliko kraljestev in cesarstev, kolikor ima društvo udov, in sicer za vsakega eno.
5.	Konšt. sprejemnica je vstopnica v nebesa.
6.	Vsi udje, ki so doslej morda v peklu, se preselijo v nebesa in vhod v pekel se zazida.
7.	Sodnega dne ne bo, vsaj ne za ude.
8.	Ako hoče kdo umreti, prosi dovoljenja predsednika, kteri mu pošlje potem dr. Käsmacherja.
9.	Sploh pa se imajo jedi beliti z Dežmanovim maslom ali pa s Špehom nemške kulture.
Ni dvomiti, da so ti sklepi jako važni in bodo dali, kedar se vresničijo, svetu vso drugo podobo.
Vprašanje.*)
Ce bi bili na Kranjskem sami nemškutarji in bi se vsakemu dala dva policijska angela varha, koliko policajev bi bilo v naši deželi? Koliko bi jih potreboval Giskra, da bi bila Avstrija svobodna?
Zastavica.
Turnarja in sv. Peter,
Turnarčka jo primahata vsa potrta pred nebeška vrata.
„S čem si zaslužil ti nebesa“, vpraša ključar prvega.
„Na Ježici sem bil!“ odgovori ponosno vprašani. „Dovolj si trpel — vstopi“.
Dežman ima dva policaja pred svojo hišo, Kljun je imel le enega. Koliko je tedaj Dežman več vreden od Kljuna?
Kdor jo ugane, naj jo brž telegrafano naznani „Brenceljnu“, da bo potem hitro preračunil, koliko je vreden cel ljubljanski mestni zbor.
*)' Odgovor, prihodnjič. _
Protest
Sedem Švabov pred „Slovenijo“.
Dežman: „Ne udajmo se!“ Čakaj, podrtijasedmim korenjakom ko ml, ki te
napadamo s principami, se boš že udala. Le krepko bobnaj bobnar, mi bomo pa „šturmali“. Allons, prijatli!
Hudobni ljudje hiteli so trositi po mestu novico, da sem tistih 5 goldinarjev, ktere sem služil sedè in vstajaje v deželnem zboru vsaki dan, daroval dramatičnemu društvu. Ta govorica je nesramna laž, kajti s takim trudom zasluženi denar se ne meče skozi okno.
Kljun,
večni poslanec.
Protest.
Glas je počil po mestu, da sem jez prevzel v slovenskem gledišču naloge prvega smešnika (komikarja). Da je to tendenci-jozna laž, bo presodil vsak, ki me poznä po mojih govorih v deželnem zboru, kjer sem take naloge igral.
Kromer,
deželnega zbora smešnik.
Na prodaj
je veliko tisuč centov
prazne slame,
ktero je ondatila manjšina kranjskega deželnega zbora v pretečeni sesiji. Več o tem pové
Kaltenegger,
svetovalec ža denarje.
Odda se
rav lepo 'napravljena mična sobica za eno osebo, tera se je nalašč za „Brenceljna“ preskrbela. Ker se pa on do zdaj še ni oglasil, se ponuja slovenskim pisateljem sploh. Več o tem se izvé pri
deželni sodniji.
Ponudba.
Gosp. profesor Heureich je nedavno misleč, da mu bo kijenkalo, iskal podpisov za neko zaupnico, v kteri je bilo rečeno, da mož skrbi za blagor svojih učencev. Nam se smili gospod, in ako bi se bil do nas obrnil, brez dvoma bi bil nabral potrebno število podpisev pod tem pogojem, da nas ne bo ni-
koli več na želji jedel. Mi smo vsak dan pripravljeni mu vstreči, ker vemo, da nas je vedno kaj čislal, in če bi se pripetilo, da bi moral se odpovedati šolstvu, dobi pri nas vedno mastno službo pastirja.
Kranjske svinje in prešiči.
Prošnju.
Znane moje „proklete grablje“ so se v preteklih napadih Slovencev tako skrhale, da ne bodo v kratkem za nobeno rabo.' Tedaj sem prisiljen naročiti si druge in prosim vsakega, kdor morda vé za enake, ktere namreč bijejo lastnega gospodarja po nosü, da jih kupi za-me, preklel jih bom že sam.
Dežman,
skrhan renegat.
Očitna dražba.
Zavoljo slabega denarnega stanja se bo prodajal, dokler bo ugodno vreme,
letošnji sneg.
Kdor ima veselje, vdeležiti se te dražbe, naj se oglasi in vsaj deseti del vrednosti vložiti pri
ljubljanskem mestnem zburu.
jpfT Ker je podobo potoma iz Dunaja sneg zasul, ni bilo mogoče „Brenceljnu“ izfrčati pretečeni mesec, tedaj velja ta številka za mesec, oktober.