SESTANEK BANSKEGA SVETA BANOVINSKI PRORAČUN. V pondeljek 15. februarja se je sestal v Ljubljani bansM svet, ki bo razpravljal o predlogu banovinskega proračuna za 1. 1937-38. Zelo važno pri novem proračunskem predlogu je svota 16.3 milijona D, ki je določena za prosveto. S to postavko je prenešeno vzdrževanje ljudskih šol z upravnih in šolskih občin na banovino. To velja samo za podeželske občine, ne pa za: Ljubljano, Maribor, Ptuj in Celje. Vaškim občinam je še zanaprej prepuščena zgradba šolskih poslopij. Slika banovinskih izdatkov in dohodkov je takale: Izdatki: Splošni oddelek ui gl. pisarna 6,272.826 upravni oddelek 1,197.348 kmetijski oddelek 8,917.627 prosvetni oddelek 22,119.084 tehnični oddelek 39,064.241 socijalna politika in narodno zdravje 12,267.348 finančni odelek 13,934.320 trgovina, obrt in industrija 2,461.056 prispevek banovinsldm zavodom Jn ustanovam 12,529.873 rezervni krediti 1,226.277 skuno 119,990.000 Dohodki: doklade 60,365.000 delež na poslovnem davku 13,000.000 trošarina 27,750.000 davki in takse 15,650.000 nepobrane terjatve iz prejšnjih let 400.000 razni dohodki 1,425.000 skupno 119,990.000 \ Natančni pregled dohodkov nam kaže, da ostane doklada na neposredne davke neizpremejena, in sacer znaša za vso banovino 60% (od tega znaša splošna doklada 50%, cestna doklada 5% in zdravstvena doklada 5%). Nova pa je doklada v podeželskih občinah, o katerih smo ž« govorili, in sicer je predvidena v znesku 35% kot šolska doklada, ne velja pa ta doklada za mestne občine. KjMETIJSKA DRUŽBA — BODI KMjETOVA! To zahtevo poudarja »Kmetski list« v svoji številki dne 10. februarja. Smo popolnoma tega mlšljenja. Za povzdigo kmetijstva je bila ustanovljena, kmečkl strokovni izobrazbi je namenjena, bitl mora kmečka. Prenehala pa je biti splošno kmečka, ko so jo dobili z razniml spletkami, mahim .ijami in nasilnostmi v svoje rokj liberalni gospolj:, ki so se postavili na čelo k^-^tjcem. Ko je JNS diktatorsko vladala - ^loveniji, so .; hotell TNS ].--«'«:--: "oiastiti za vedno Kmetij- ske družbe ter jo vzeti slovenski kmečki Bkupnosti. Pri tem so JNS kmetijski kolovodje postopali na način, o katerem je aprava ljubljanske poHcije izjavila, da je protizakonit. Prvi protizakonitosti je sledfla druga, tretja, nastal je cel kup nezakonitosti. V ta kup je policija posegla z Eahtevo: nezakonitosti se morajo popraviti, Kmetijska družba se mora vzpostaviti v stanje pred občnim zborom v juniju 1932. Ko je prišla Kmetijska družba pod jerobstvo JNS kmetijcev, je postala Bkozinskoz strankarska organizacija. Njen namen ni bil več služiti slovenskemu kmetu, marveč liberalni gospodi, ki se poslužuje dela — prav neznatnega dela — slovenskega kmečkega ljudstva v svoje namenej ki nimajo z resničnimi interesi slovenske kmečke skupnosti ir.č Bkupuega. To suženjstvo liberalnemu kmetijstvu je odbilo od Kmetijske družbe ogromno večino slovenskega kraetBtva. Iz splošne Kmetijske družbe je postala privilegirana zadruga liberalnih JNS kmetijcev. To je abnormalno stanje, ki ne more trajati naprej. Državna uprava je morala poseči vmes, da vrne Kmetijsko družbo njeni pravi nalogi, to je dobrobiti slovenskega kmetstva. Ko bo ta zadeva po določiiih zakona izvedena ter vse protizakonitosti in protipravilnosti odstranjene, bo Kmetijska družba zopet postala kmetova. Nova uredba o najnižjih mezdah. Minister za socijaino politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sporazurn.no z ministrskim svetom izdal novo naredbo o najnižjih mezdah. Uredba je bila podpisana 12. t. m. Ob izdaji nove naredbe jc minister Cvetkovič naglasil, da je bilo lani v naši državf 392 stavk, med temi 315 takih, ki so izbruhnile radi zahtev po povišanju plače in zboljšanju drugih delovnih pogojev. Po novi uredbi znaša najmanjša mezda 2 Din na uro, za 8urni delovnik 16 Din, in se more gibati do 24 D na dan za navadnega telesnega delavca. Na podlagi te najnižje mezde bodo določili bani na svojih področjih osnovne mezde, kakor to zahteva javna korist ali ena izmed prizadetih strank. Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let ne smejo niašati manj kot 75% gori omenjene najnižje mezde. Po novi uredbi je žensko delo zenačeno z moškim po načelu: za ena1~'-> ^olo enako plačilo. Nove najnižje mez*_e stopijo v veljavo 60 dni po razglašenju im traja-jo do prihodnje spreraembe, najman pa 6 mesecev; Delavske spore poravnajo bani. Štrajk je prepovedan v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih. V DRUGIH DEŽAVAH. Posvetovanja zunanjih ministrov Balfcanske zveze so pričela 15. februarja v grški prestolici v Atenah. Predsednik naie vlade in zunanji mdnister dr. Stojadinovič se je odpeljal na atensko konfereneo v spremstvu romunskega zunanjega ministra Antonesca. Ustavo hočejo spremeniti v kratkem na Madžarskem. Sprememba se bo nana6ala v glavnem na novo ureditev obeh Bbornic in na novi volilni zakon. Italija ;n Japonska bosta podplsali v kratkem trgovs'<o pogodbo, ki bo urejeˇala trgovino med Japonsko in italijanikimi afriškimi kolonijami. Kake cilje zasledujejo avstrijski monarhisti? Vodja avstrijskih monarhistov dr. VViesener je odpot^val v London, kjer bo imel predavanje o potrebi vrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol. Portugafcka proti Franciji. Portugalska je odpovedala vse pogodbe, katere je bila svojčas sklenila s francoskimi trgovskimi in industrijskimi družbami. Ta korak Portugalske je protipritisk, ker je ustavila francoska vlada železniški promet v pokrajinah, katere so zasedli v severni gpaniji nacijonalisti. S tem hudo trpi tudi promet . ^^eko Iruna v severni Španiji na Portugalsko. Brezbožniki se svetovno organizirajo. Prvi brezbožniški 'tongres je židovskapobuda in se je vršil o veliM noči 1936 v -^ragi. Na tem zboru je bil dosežen po prizadevanju ruskega žida Jaroslavskega (Gubelmanna) sporazum med sovjetsko zvezo brezbožnikov z raznimi liberalnimi Ln marksističnimi organizacijami. Ta skupna zmes brezvercev je sklicala sedaj v Moskvi zborujoči svetovni kongres brezbožništva, ki sklepa o enotni fronti, katero bo vodila sovjetska Kominterna. Cilj skupne fronte brezbožništva je oznanil že imenovani sovjetski žid Gubelmann z besedami: »Vse cerkve sveta hočemo zažgati, da bodo gorele ko eno samo morje plamenov. Naše delovanje brezbožnikov je naraslo, da je neskončno mogočno. Vendar moramo to svoje protiversko delovanje, ki bo izpodkopalo temelje starega sveta, še okrepiti. Božji služabniki vseh verstev naj si zapomnijo: Da ni nobenega Boga, ne nobene molitve, ki bi mogla rešiti kapitalistični svet spričo njegovega pogina.« Kristjani in muslimani v boju proti židom. V Palestini je ustanovljena organizacija kristjanov in muslimanov, ki nosi ime: Kristus in Mohamed. Ta organizacija bo pobijala širjenje židovstva po Palestini. Sovraštvo proti židovstvu v sveti deželi sili zopet z vso silo na plan. RAZVOJ DOGODKOV V ŠPANSKI DRŽAVjLJANSKI VOJNI. Po padcu Malage. V zadnji številki smo poročali kratko o velikem uspehu španskih nacijonalistov, ki so zasedli na jugu pristanišče Malaga in je s to zmago ustvarjeno važno oporišče za ladje generala Pranca in za preskrbo njegovih čet, ki zmagovito prodirajo proti Madridu in severnim rde&m postojankam. Z zavzetjem Malage je odvzeta Madridu zadnja možnost, da bi se še mogii rdeči dalje časa upirati premoči nacijonalistov, katerim je sedaj po tolikih srditih bojih zasigurana popolna zmaga nad ' omunističnimi tolpami, ki so se med državljansko vojno nateple v Španijo, da bi tanvfr-j morile ropale, poži- gale ia uganjale grozovitosti, kakor jih je zmožna samo od iidovskih krvnikov nahujskana sodrga. Sedaj šele, ko je Malaga trdno v rokah zmagovalcev, prihajajo na dan podrobnosti, kako je zgledalo v tem velikem pristajiišču, ko so v njem gospodarili anarhisti in komunisti. Pod rdečo strahovlado je bilo samo v Malagi pomorjenih 13.000 oseb. Rdeča milica je njej neljube meščane streljala v množinah. Največ čisto nedolžne krvi je bilo prelite v onem delu mesta, kjer so ljudje volili pri zadnjih volitvah proti ljudski fronti. Tamkaj so rdeči zverjaki vse prebivalstvo poklali, njih hiše so pa porušili in požgali. Malago je skušal rešiti pred zavzetjem ruski general Kleber (po rodu madžarski žid), ki se je pripeljal tjekaj iz Madrida v letalu, a ni opravil ničesar, ker so se komunistične čete razbežale v največjem neredu. Zmagovalci so ujeli 8000 miličnikov, ki pridejo pred preki sod, ki je v mestu že vzpostavljen. Pač pa je uspel pobeg iz Malage komunističnim voditeIjem z generalom Kleberjem Ared. Ta rdeča gospcda je pobegnila iz mesta z 52 milijoni pezet. Plen zmagovalcev na vojnem materija* lu je zelo izdaten. V luki je padlo v roke nacijonalistom 5 rdečih ladij in trije torpedni rušilci. Rdeči so imeli tudi 300 talcev iz mesta aa ladji v pristanišču. Tik pi'ed pobegom bo ladjo zažgali z namenom, da bodo nedolžne žrtve na morju zgorele, a je k sreči še prišla pomoč od strani naeijonalistov pravočasno. Plamenečo ladjo so pogasili in rešili talce. General Franco je imenoval za Malago kot civilnega guvernerja vojvodo Sevilskega, za vojaškega pa polkovnika Gar cia Alteo. Nadaljevanje ofenzive proti pristaniščil Almerija. — Izpraznitev Madrida. Francove eete nadaljujejo svoj zmagoviti pohod iz Malage ob jiižno-vzhodni obali. Zasedle so mestece Motril in so se bližale 11. t. m. pristanišču Almerija. Pri prodiranju proti omenjeni luki so zajeli nacijonalisti 200 rdečih oficirjev in miličnikov. Odkar divja španska državljanska vojna, priznava rdeče časopisje sedaj prvič, da čaka komuniste poraz. Republikanski list »Politika« piše: »Naš odpor, naj bo še tako ljut, lahko našo konečno usodo samo še zavleče, ne more pa je več spremeniti.« Da gre po padcu Malage za Madrid, priznava rdeči obrambni svet, ki razglaša, da je zapustilo dosedaj špansko glavno mesto 450.000 oseb in med temi 170 tisoč otrok. Izpraznjevanje mesta je še vedno v polnem teku. Po poročilih iz Malage bi naj bil pred- Zalostna rapuščina rdečih po pobegu lz Aiaiagc. eednik rdeče španske vlade Largo Caballero poslal generalu Francu prošnjo za Izročitev Madrida. Franco bi mu naj bil odgovoril, da on ne zahteva samo Madrida, ampak tudi izročitev vseh rdečih sil e raznih bojišč, šele na to bi bil pripravljen, da konča mešeansko vojno. Na fronti pri Madridu je nacijonalistična kolona, ki je bila pri Maranozi, zavzela Cobertero in sedaj gospodari nad vsem odsekom ob obali reke Manzanares. Nacijonalisti so zasedli tudi velik del ceste, ki vodi proti Valenciji. Madrid vežejo sedaj z ozadjem proti Valenciji samo še drugoredne ceste. Te ceste pa so zaradi slabega vremena v zelo slabem stanju.