V novo leto Pred nami je novo, v nekem smislu dokaj negotovo in presenečenj polno 1990. leto. Tudi za Iskro. Kajti Iskra v prihodnje, kot delniška družba, nikoli ne bo več takšna kot je bila doslej. In prav je tako. Vendar vse te in bodoče spremembe ne bodo niti majhne, niti neboleče, kar je občutilo že naše glasilo v tem zadnjem, decembrskem mesecu, ko smo spričo nakopičenih, zlasti finančnih problemov, skoraj prenehali izhajati, ker nam naša številna podjetja preprosto niso mogla poplačati stroškov izhajanja vsem dogovorom in sporazumom navkljub. Zato lahko samo upamo, da bo v prihodnjem letu v tem smislu bolje, saj si zagotovo ne moremo privoščiti ukinitve glasila, ki je doslej polna tri desetletja in več uspešno opravljalo tisto integrativno povezavo Iskrašev, ki bo v novi delniški družbi Iskra še kako pomembna. Kajti pripadnost Iskri bo v novi organizacijski obliki in novih gospodarskih razmerah moderne, evropske, tržne ekonomije še kako potrebna za boljše delo, modernejšo organizacijo in osveščanje slehernega izmed nas, ki naj bi koncern Iskro preoblikoval v moderno, tehnološko uspešno in tržnemu boju naravnano podjetje, sposobno vstopiti enakopravno z drugimi v enaindvajseto stoletje. Morda so nas optimistične vizije v tem smislu prav v tem trenutku malce zanesle preveč v utopijo, vendar vsa ta razmišljanja ob koncu nekega obdobja in začetku novega vsekakor niso odveč, primerne so času, v katerem smo prav na pragu novega leta, za katerega želimo vsem Iskrašem še več uspehov in zadovoljstva, sami pa upamo, da bomo v letu 1990. izhajali redno in tudi v prenovljeni vsebinski in oblikovni preobleki, natanko tako, kot se bo spremenila tudi Iskra sama. List iz Iskrinega stenskega koledarja za leto 1990. E 8 S £ <9 g> o <|i je E $ S m Osma seja delavskega sveta SOZD Iskra Ostajajo le zdravi programi Iskrin centralni delavski svet je sprejel predlog Pogodbe o organiziranju sestavljene oblike Iskra holding, d. d. in ga posredoval vsem delavskim svetom v delovnih organizacijah v obravnavo. Poročilo o Iskrinem devetmesečnem poslovanju, določitev predloga Pogodbe o organiziranju Iskre, d. d. in začasno financiranje dejavnosti skupnega pomena v Iskri so bile osrednje teme četrtkove seje Iskrinega delavskega sveta. Pri podajanju in razpravi so sodelovali predsednik PO SOZD Iskra Franc Sifkovič in člana PO SOZD Iskra Vito Osojnik in Jože Godec. Največ pozornosti so delegati tega za sedaj najvišjega samoupravnega organa namenili Pogodbi o organiziranju Iskre, d. d. Uvodoma je Jože Godec spregovoril o predlogu po- godbe, ki je v zadnjih mesecih doživel veliko vsebinskih sprememb. V tem kontekstu je ponovno nakazal na odpravljanje neomejene solidarne odgovornosti v Iskri, na ekonomsko neodvisnost podjetij, spremenjen način financiranja in na drugačno organiziranje dejavnosti skupnega pomena. V nadaljevanju je tudi Franc Sifkovič med drugim nakazal na izredno težak in kritičen položaj Iskre, katera NUJNO POTREBUJE ZA premeščanje trenutnih in bodočih težav svež kapital od zunaj. Za to pa so potrebni trije predpogoji: čvrsto povezana Iskra — kot Iskra holding, d. d., drugačna Iskra SKLEPI 8. seje delavskega sveta SOZD Iskra 67. sklep: DS ugotavlja, da je bila naknadno imenovana v odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1990 Čuk Zdravka iz Magnetov. 68. sklep: DS potrdi listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra in jo objavi v naslednji številki glasila Iskra. 69. sklep: 1. DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v obdobju 1.9.1989. 2. Financiranje dejavnosti skupnega pomena poteka skladno s sklepom odbora za usklajevanje letnega programa SOZD to je, da se mesečne akontacije oblikujejo v odvisnosti od rasti povprečnih OD v SOZD Iskra. 3. Poračun za skupne dejavnosti se odpravi ob koncu leta 1989 v skladu z opravljenimi nalogami. 4. Vse skupne dejavnosti morajo pripraviti pregled zapadlih obveznosti skupno z zamudnimi obrestmi in revalorizacijo. DO — dolžniki pa so dolžni vse zapadle obveznosti nemudoma poravnati. 70. sklep: DS določi predlog Pogodbe o organiziranju sestavljene oblike Iskra holding, d. d. v besedilu z dne 20.11.1989, vključno s spremembami in dopolnitvami, sprejetimi na kolegiju glavnih direktorjev DO dne 4. 12. 89 ter ga posreduje v sprejemanje DS podjetij do 18. 12. 1989. 71. sklep: Financiranje dejavnosti Iskra d. d. teče od 1.1.1990 najdalj 3 mesece oz. do sklepa skupščine iz materialnih stroškov članic kot strošek delovanja sistema. Spremembo financiranja sprejema skupščina Iskra d. d. Orientacijski stroški delovanja Iskra d. d. za leto 1990 znašajo 3.255 mio $ in se vplačujejo v dinarski protivrednosti 1 /12 ali 271.308 $ mesečno. V 14-dnevnem usklajevalnem postopku naj se k gornjemu sklepu pridobi pozitivno soglasje od delegacije DO Telematika, Kibernetika, ERO. Elementi, Rotomatika in KEKO. O veljavnosti sklepa bo DS odločal na naslednji seji. % Predsednika DS SOZD Lea Kolar Uredniško sporočilo Ker v mesecu decembru zaradi zaostrenega finančnega stanja, tako v Iskri, kot v našem gospodarstvu na sploh nismo redno izhajali, objavljamo v novoletni in letošnji zadnji številki, tudi nekatere prispevke, ki niso sicer tako ažurni, a govore vendar o pomembnih dosežkih Iskrinih delavcev ter jih zato tudi objavljamo z rahlo zamudo. Zato se bralcem opravičujemo hkrati z upanjem, da v prihodnjem, 1990. letu ne bo več prihajalo do takšnih in podobnih zadreg. banka in sanacija programov, kar pa' bo gotovo povzročilo boleče posledice tudi za zaposlene. Delavski svet je po krajši razpravi sprejel predlog Pogodbe o organiziranju sestavljene oblike Iskre holding, d. d., vključno z dopolnitvami, ki so jih pripravili na kolegiju glavnih direktorjev, in ga posredoval v obravnavo vsem delavskim svetom delovnih organizacij do 18. decembra. Pogojno pa so sprejeli tudi sklep o financiranju dejavnosti skupnega pomena v Iskri, d. d., ki naj teče za prvo četrtletje in iz materialnih stroškov članic. Delegati delavskega sveta so sprejeli tudi Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letošnjih devetih mesecih, kjer rezultati poslovanja potrjujejo nadaljevanje neugodnih trendov, ki so se kazali že v prejšnjih obdobjih. Zato naj bi se tudi predlogi za izboljšanje poslovanja, ki so jih sprejeli že v preteklem obdobju, prenesli tudi na devetmesečno poročilo. VZ DS je na seji dne 7. 12. 89 potrdil sledečo listo arbi- trov notranje arbitraže SOZD ISKRA: Telekom Černe Franc — Inženiring Avguštin Marjana - MKD Sifkovič Marjan - TIV Fajmut Franc - TEL Torkar Franc - SSD Bakovnik Miha — Terminali Japunčič Sašo Unitel Jug Alojz Delta Pučnik Janko Kibernetika Skubic Tomaž, Stanjko Dušan, Rakovec Franc Instrumenti Čučnik Ivo RO Vraničar Magda Elektrozveze Staparski Miodrag Merilna elektronika Rastislav Vmtar Elektrooptika Tiselj Maks Avtomatika Ogorelec Vlado, Zupan Viktorija. Radovanovič Stevo Orodja Zadel Peter Elementi Kurent Breda, Penca Franc, Rostohar Stane KEKO Bavdek Peter MAGNETI Alič Mensur Antene Jere Majda Elektromotorji Thaler Mario Videomatika Ferme Irena Rotomatika Štucin Lojzka Avtoelektrika Štrukelj Jože, Štefanič Drago, Turel Sonja Kondenzatorji Kramarič Janez, Težak Vida. Veselič Milena Zmaj Peterlin Samo Iskra Commerce Simič Ivan Servis Švigelj Nada IKM Palma Peter ZORIN Krstič Džordž, Mozetič Marjan, Pajk Kati Invest servis Marolt Henrik Srednja šola Aleš Milan Banka Kokotovič Žare DSSS SOZD Cenčič Drago ISKRA ELECTRONICS NEW VORK ŽELI SREČNO NOVO LETO IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRE til SREDSTVA NAMENJENA INDIVIDUALNIM ČESTITKAM HOIX> UPORABI JENA V DOIIRODEI.NE NAMENE Tretja seja predsedstva KZS SOZD Iskra V stečajnih postopkih zagotoviti večjo vlogo sindikata Podpreti le tiste vodstvene delavce, ki iščejo delo za vse zaposlene, ne pa po najlažji poti rešujejo probleme z odpuščanjem delavcev • Tudi v okviru širše družbe najti instrumente za reševanje problematike presežkov delavcev • Od vseh vodilnih in vodstvenih delavcev zahtevati jasne in celovite programe —Iskra Kibernetika_____________ Iskra Kibernetika je postala sestavljeno družbeno podjetje z omejeno odgovornostjo Iskra Kibernetika Kranj je postala sestavljeno družbeno podjetje z omenjeno odgovornostjo Celotna ponedeljkova seja predsedstva Iskrinega sindikata se je vrtela okrog pobude delavcev podjetja Tela o odgovornosti vodstva Iskre banke in Iskrine sestavljene organizacije za težak gospodarski položaj v Iskri in okrog zahtev po sistemskih rešitvah, s katerimi bi v bodoče preprečevali probleme, ki so se v zadnjih dveh mesecih dogajali v organizaciji TELA (o tem smo že pisali v našem glasilu). V burni razpravi, kjer smo bili priča množici kritik, zahtev in različnih mnenj, so člani predsedstva poudarili, da glede na težke ekonomske in socialne razmere delavcev, ko tudi redni osebni dohodki več ne zagotavljajo normalne socialne varnosti, lahko delavci zahtevajo odgovornost vodstev v primeru zaostanka izplačila osebnih dohodkov. V večini delovnih okolij se delavci zavedajo, da vsi skupaj potrebujemo močno Iskro, pogrešajo pa jasno vizijo, ki bi delavce mobilizirala k skupnemu cilju, trenutno pa se marsikje pojavlja veliko nezaupanje v vodilno ekipo Iskre. Tako so delavci prepričani, da sicer obstaja veliko objektivnih razlogov za trajno nazadovanje Iskre, kakor tudi za delo poslovodne Iskrine ekipe, vendar pa zahtevajo in hočejo predvsem rezultate kot pravo merilo vrednosti vodilnih ekip. Beseda je nanesla tudi na novo vlogo sindikata, ki jo moramo ločevati od vloge vodstev v podjetjih. Vodilni delavci morajo predvsem odpirati perspektivo delavcem, iskati nove programe, ne pa samo odpuščati delavce. Vodstva morajo ponuditi vizijo, sindikat pa mora pretehtati sprejemljivost te vizije s položaja delavcev. Glede na to so tudi na seji poudarili, da podpirajo le tiste direktorje, ki iščejo delo za vse zaposlene, ne pa jih odpuščajo. V razpravo se je vključil tudi predsednik Iskrinega poslovodnega odbora Franc Šifkovič, ki je najprej poudaril prepričanje, da ne gre za krize vodenja, ampak za krizo sistema, saj se s podobnim položajem kot v Iskri srečujejo tudi v drugih slovenskih kolektivih. Dojeti moramo, da starih, mnogokrat umetnih oblik solidarnosti in organiziranosti ne moremo več vzdrževati. Potrebni bodo zahtevni, velikokrat neprijetni posegi, da bi zagotovili nadaljnji razvoj Iskre. Tako je Franc Šifkovič dejal, da delavcem ni mogoče zameriti nezadovoljstva in različnih zahtev po odpoklicih, .vsekakor pa to lahko zamerimo vodilnim ljudem na vseh ravneh organiziranosti, ker bi morali probleme poznati. Pri tem je znova nakazal na razdrobljenost Iskre, predvsem pa na probleme odgovornosti vodilnih ekip v temeljnih in delovnih organizacij, ki odhajajo, delavce pa prepuščajo negotovi usodi. »Če hočemo to odpraviti, potrebujemo podporo in zaupanje v vodstvo sestavljene organizacije,« je dejal Šifkovič, ki je dodal, da v celoti podpira povečano odgovornost, vendar jo moramo definirati na konkretnih vprašanjih in nalogah. Na njegove besede so člani predsedstva različno reagirali, s tem, da so znova nakazovali na veliko Iskrino krizo, pomanjkanje vizije, na nerazčiščena vprašanja v temeljnih in delovnih orgaizacijah, na zahtevo jasnih in celovitih programov od vodstev na vseh ravneh, s tem, da bi morali v reševanje problematike presežkov delavcev veliko bolj vključiti tudi širšo družbeno skupnost, v Iskri pa morali dosledno analizirati tudi izvajanje sprejetih sklepov sindikata o presežkih delavcev. Ob koncu ponedeljkove seje so člani predsedstva sprejeli sklepe, ki jih bjavljamo v celoti: I. 1. Predsedstvo KZS meni, da bi morali izvajanje stališč sindikata Iskre o tehnoloških in ekonomskih viških delavcev analizirati v vseh sredinah in zahtevati, da vodilni pripravijo analizo ter programe z vizijo razvoja. Te programe in vizije morajo poslovodni delavci uskladiti v celotni Iskri in predstaviti delavcem. 2. Predsedstvo KZS meni, da bi morali v Iskra banki dati absolutno prednost pri izplačilih OD uspešnim podjetjem Iskre. 3. Stečaji TOZD, DO ali podjetja v Iskri bi morali biti skrajna rešitev, zato bo sindikat uspešnost poslovodnih delavcev ocenjeval predvsem z vidika ali iščejo delo za polno zaposlitev delavcev ali pa se poslužujejo najlažje oblike sanacije z odpuščanjem delavcev. 4. Predsedstvo KZS meni, daje potrebno nadaljevati s prizadevanjem za povečanje družbenih sredstev potrebnih za reševanje tehnoloških in ekonomskih viškov, hkrati pa tudi analizirati ali ne bi v okviru Iskre organizirali nekakšen rizični ali rezervni sklad za reševanje problemov delavcev v prehodnem obdobju. 5. Predsedstvo KZS meni, da se Iskra ne more konsolidirati z lastnimi sredstvi in močmi. Zato bi morala biti prva naloga vodstva Iskre, da pridobi nova sredstva za Iskrino konsolidacijo in razvoj. II. 1. Predsedstvo KZS je obravnavalo stečaj v TOZD Naprave iz DO Avtomatika in zadolžilo predsednika KZS SOZD Iskra Janeza Šilca, da opravi razgovor z občinskim sindikalnim svetom in stečajnim upraviteljem. 2. Predsedstvo KZS je tudi menilo, da moramo v stečajnih postopkih za- Delavci temeljnih organizacij Iskre Kibernetike so na referendumu 7. decembra 1989 (ob tem, da referendum za enovito podjetje dn'' 24. 6.1989 ni bil uspešen) odločili, da se organizira osem podjetij z omenjeno odgovornostjo in podjetje za opravljanje skupnih dejavnosti in sicer naslednja podjetja: Vega Ljubljana Števci Mehanizmi Stikala Orodjarna Inženiring Vzdrževanje Sestavni deli Skupne strokovne dejavnosti Rezultati na referendumu so pokazali resno odločenost za podjetniško organiziranje. Sestavljeno podjetje Iskra Kibernetika se bo povezalo v Iskro holding d.d. Podjetje se bo organiziralo s 1.1.1990, pred tem bodo opravljene vse potrebne aktivnosti. Volitve v organe upravljanja bodo 21. decembra 1989. TOZD UDELEŽBA ZA POGODBO ZA STATUT (v %) VEGA 88,12 75,99 80,44 ŠTEVCI 88,71 79,27 81,83 MEHANIZMI 87,96 77,16 75,31 STIKALA 93,54 73,90 72,09 ORODJARNA 94,52 63,70. 57,20 INŽENIRING 92,72 62,45 61,30 VZDRŽEV. 93,02 59,05 55,55 TSD 94,55 72,51 72,04 RTC 88,51 73,56 75,86 RESTAVR. 88,89 79,37 77,77 DEL. SKUP. 89,23 68,08 66,54 KIBERNETIKA 90,54 72,75 72,70 ISKRA TELA, p. o. Želimo vas obvestiti, da seje TOZD Tovarna elementov za avtomatizacijo Ljubljana, Savska c. 3 izločila iz DO ISKRA, Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Stegne 15b. Od 6. 11. 1989 poslujemo kot družbeno podjetje ISKRA TELA, p.o., Ljubljana, Savska c. 3 v okviru SOZD ISKRA in smo registrirani pod imenom: ISKRA TELA, p.o., Podjetje elementov za avtomatizacijo Ljubljana 61000 Ljubljana, Savska c. 3 št. žiro računa. 50100-601-22293 Telex: 31546 YU ISKRA TELA Telefax: 38 61 313898 ISKRA TELA YU Naš proizvodni program se ob gornji spremembi ne bi spreminjal. Še nadalje bomo razvijali in proizvajali različne elemente avtomatizacije kot npr.: inkrementni merilni dajalniki, elektromehanski in elektronski časovni in signalni releji, nivojska stikala, induktivna tipala, komparator-ji, ipd. Pričakujemo, da bomo tudi v bodoče uspešno sodelovali in vas lepo pozdravljamo. ISKRA TELA Direktor: Marko Jeglič, dipl. ing. Okrogla miza ob dnevu JLA Snujemo izdelke za prihodnja To pot smo se v uredništvu odločili nekoliko drugače zabele-žeti 22. december, dan ustanovitve JLA. Za okroglo mizo smo v uredništvo namreč povabili vojaške strokovnjake, ki nam naj bi nekaj več povedali o Iskrini namenski proizvodnji, (ta trenutno znaša kakih 20% celotne Iskrine proizvodnje), njenem položaju in uspešnosti danes ter njenih perspektivah za bližnje in daljše obdobje. Našemu povabilu so se z veseljem odzvali (po abecednem redu polkovnik Janko Ceglar, svetovalec glavnega direktorja DO Elektrozveze za namenski program, polkovnik mag. Franc Cuk, zadolžen za posebne projekte v DO Elektrozveze, Fedor Gregorič, član PO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo, polkovnik Momčilo Stanič, pomočnik glavnega direktorja DO Elektrozveze in polkovnik Miloje Veljič, vodja vojne kontrole kvalitete in zanesljivosti v Iskri. Iz uredništva pa sta se okrogle mize udeležila odgovorni urednik Dušan Željeznov in novinar Lado Drobež, ki je pogovor za okroglo mizo tudi pripravil za objavo. Miloje Veljič: »Kmalu po nastanku Iskre leta 1947 smo leta 1948 sklenili, da moramo bolj intenzivno delati na programu oborožitve in vojaške opreme pri opremljanju JLA. Generalštab je prav zato formiral ekipo najbolj strokovnih ljudi, ki so bili na razpolago na univerzah in ustanovah, naloga te ekipe pa je bila, da razvije najbolj nujna sredstva in zveze. Prednost sta imela takrat terenski (poljski) telefonski induktorski aparat in mobilna prenosna centrala. Za to nalogo je bil zadolžen akademik Pavle Savič, izpeljali pa so jo v rekordnem času. Realizacijo tega programa so razdelili med Inštitut Mihajlo Pupin, ki je proizvajal centrale M 50, terenski industrijski telefon PT 49 pa je izdelovala Iskra. Prav proizvodnja tega telefona je prišla v serijsko proizvodnjo, v naši armadi pa so ga uporabljali vse do leta 1970. Njegov naslednik je bil terenski telefonski indukcijski aparat M 63, ki je bil po svojih sposobnostih in kakovosti še boljši od prejšnjega, vsekakor pa sta bila oba vzorna predstavnika kakovostnih in zanesljivih sredstev zvez. Oba telefona sta bila torej prva produkta v Iskrini namenski proizvodnji, seveda pa se je ta program z leti razširil. Franc Čuk: »V drugi polovici petdesetih let seje začela v Iskri proizvodnja večkanalnih telefonskih naprav, kot so KT 3 in pozneje tudi KI 31, ki so ga proizvajali vse do sredine sedemdesetih let. Proti koncu petdesetih let se je začel tudi nov razvoj sistema za kontrolo streljanja, in sicer v sodelovanju z vojaškimi inštitucijami, program pa je trajal do konca šestdesetih let. S formiranjem Zavoda za avtomatizacijo in pozneje tudi Tovarne elektronskih naprav, ki je bila prvotno namenjena za proizvodnjo programov s področja opremljanja JLA, se je proizvodni program teh izdelkov zelo razširil, in to na radiorelejne programe in večkanalne telefonske naprave, tako da je v velikem obsegu pokrival vse potrebe v Jugoslaviji. V tem obdobju se je začel tudi program laserskih naprav. Serijske proizvodnje ta program takoj na začetku sicer ni imel, vendar se je s sedemdesetimi leti ta proizvodnja tudi začela in potrebna je bila novo ustanovljena posebna organizacijska enota, kot pozneje — Iskra Elektrooptika. Poleg teh malokanalnih tele- fonskih in radiorelejnih sistemov je v začetku sedemdesetih let nastal nov program deloma iz kooperacije, deloma pa po lastnem razvoju, večkanalnih radiorelejnih naprav, ki so pokrivale tudi že do 120 kanalov. Ves ta program smo izvajali do konca osemdesetih let, v tem obdobju pa se je že začel lasten razvoj nove družine naprav —RS3B in tudi monokanalnih radiorelejnih naprav RRS7 ter drugih programov, ki so s tem povezani. Ta proizvodnja se je pričela po letu 1980 in se vseskozi normalno in intenzivno razvijala. Iskra Elektrooptika je v tem obdobju, zahvaljujoč lastnemu razvoju, osvojila celo družino laserskih naprav, tako za kontrolo streljanja kot za druge namene. Tudi s področja radijskih zvez, ki smo jih začeli izvajati v Iskri v začetku šestdesetih let (v Horjulu in pozneje deloma preko IRET-a), so bili zelo pomembni v celotni realizaciji namenskih programov v Iskri. Skratka, v Iskri imamo dolgoročno tradicijo prav v telefonskih in multi-pleksnih napravah ter v radiorelejnih in laserskih napravah.« Janko Ceglar: Iskra ni bila vključena.samo v proizvodnjo sredstev za opremljanje oboroženih sil, ki so vezana samo za določeno in eno zvrst oboroženih sil, ampak je s svojimi programi, tako v razvoju kot proizvodnji pokrivala celotno področje potreb JLA in teritorialne obrambe in posameznih struktur, ki spadajo v notranji resor. Bila je tudi kooperant mnogim drugim delovnim organizacijam, ki so sodelovale v celotnem namenskem programu. Poudaril bi rad, da je imela Iskra izredne zasluge tako za opremljanje področja za zveze v JLA, kot tudi širše, in sicer področja, ki spada v domeno vojnega letalstva in vojne mornarice, tako pri neposrednih napravah za radijske zveze kot tudi takšnih naprav, ki se uporabljajo v vojnem letalstvu za radijsko navigacijo. Glede pokrivanja potreb vojne mornarice in pomorstva je Iskra naredila zelo pomemben korak tedaj, ko se je vključila v program za področje naprav za krmarjenje trgovskih, potniških in vojnih ladij. Pri tem je uporabila izključno svoje znanje in svojo pamet. Ti sistemi in naprave so izredno zahtevni, delovati morajo izredno zanesljivo in za te naprave je Iskra dobila visoka priznanja.« Miloje Veljič: »Za Iskrinega bralca in sploh zgodovino Iskrinega sodelovanja pri opremljanju JLA je treba vedeti, da je Iskra začela z materiali in sestavnimi deli, komponentami, agregati in sklopi, potem so tu naprave in šele pozneje kompleksni sistemi. Poudariti je treba tudi, da je Iskra preko materialov in sestavnih delov osvojila tehnologije in te so bile osnova za nadaljnji razvoj drugih programov.« Franc Čuk: »V obdobju petdesetih let je Inštitut za elektrozveze veliko naredil na področju komponent. Tako je nastala tudi možnost, da v začetku šestdesetih let popolnoma opustimo uporabo elektronk. KT 31 je npr. ena izmed prvih popolnoma polvodniških tranzistorizi-ranih naprav, ki je šla v velikoserijsko proizvodnjo v državi. To je zelo dvignilo pripravljenost JLA in tehnološki nivo cele države in same branže. V Iskri od 1960. dalje v namenskih programih sploh ne uporabljamo več nobenih elektronskih cevi in zastarelih komponent. To pa je nastalo ravno zaradi tega, ker so v Inštitutu za elektrozveze namenjali vso pozornost posodabljanju komponent. Tako so nastale tudi vse tovarne komponent — Kondenzatorji, Upori, itd.« Miloje Veljič: »Rad bi poudaril tudi to, da so se prav zahvaljujoč najsodobnejši opremi, ki jo je Iskra kupovala, lahko njeni kadri šolali in izpopolnjevali. Ti kadri so razvijali nove programe, odpirali nove tovarne, to pa je bilo pomembno tako za Iskro kot za širšo skupnost.« Momčilo Stanič: »V Iskro sem prišel šele pred devetimi leti. Od leta 1980 naprej zasledujem, kaj se kon- ' kretno v Iskri dogaja, posebno pa v Elektroz-vezah. Moji prejšnji stiki z Iskrino opremo y eksploataciji so bili pogojeni z mojim prejšnjim službovanjem. Zasledoval sem, kako postopoma iz leta v leto narašča Iskrin delež na področju vojaške elektronike, predvsem na področju telekomunikacij. Ko govorimo o deležu Iskre v sodelovanju z armado, imamo v mislih predvsem Elektrozveze. Poudariti moramo, kako se tudi zahvaljujoč Iskri delež domače elektronike, ki je v eksploatacijo v armadi, procentualno dviga v primerjavi z uvoženo elektroniko. V šestdesetih letih je Iskra iz lastnega razvoja opremila JLA z radiorelejno napravo. Armada je s to Iskrino'napravo pokrila približno 50% svojih potreb, ostale potrebe pa je pokrivala iz uvoza. Danes pa armada v celoti pokriva svoje potrebe po najbolj zahtevnih napravah iz domačega razvojnega in proizvodnega programa, ki izvira prav iz Iskre Elektrozvez. Ko sem prišel v Iskro, sem se srečal s programom, ki se je pravkar iztekal, kot je prej omenil tov. Čuk; to je bila analogna tehnika, multi-pleksna in radiorelejna, ki se je razvijala v sodelovanju z zunanjimi partnerji, potem pa se je Iskra osamosvojila in je v začetku osemdesetih let zaključila ta proizvodni program. Vrednostno gledano je bil to največji program, ki ga je jugoslovanska armada v svoji zgodovini realizirala. S tem je JLA pokrila v celoti svoj stacionarni sistem v telekomunikacijah (120 kanalne kapacitete) in ta sistem še danes izredno uspešno funkcionira. desetletja Čas pa zahteva širitev teh kapacitet in Iskra se bo gotovo vključila v ta program. V tem času smo vpeljali v proizvodnjo nove naprave, ki so razvite doma, in z njimi pokrivamo celotne domače potrebe.« Fedor Gregorič: »Z vidika Iskre in zgodovine sodelovanja z oboroženimi silami lahko ugotavljamo, da je eden od najpomembnejših partnerjev Iskre prav JNA. V zgodovini Iskre sta se formirali dve podjetji, ki sta članici ZINVOJ-a — to sta Elektrozveze in CEO. Poleg tega ugotavljamo, da so vsa podjetja v Iskri več ali manj vključena v sodelovanje z oboroženimi silami, Iskra je temu primerno organizirana, programe sodelovanja z oboroženimi silami pa lahko delimo na dva dela: programi iz standardne proizvodnje Iskre, ter specializirani programi za oborožene sile. Če se dotaknemo standardnih programov Iskre, so to programi vse od elementov do telekomunikacij, predstavljajo pa 15% do 16% proizvodnje Iskre. Po drugi strani imamo specializirane programe, ki gredo od znanstveno raziskovalnega dela do razvoja, projektive in do proizvodnje, ti programi pa pokrivajo do 5% skupne proizvodnje Iskre. Iskra je v zadnjih letih sodelovala pri velikih projektih: na področju projekta Kapela in na področju telekomunikacijskih in drugih projektov. Vsi ti projekti so bili izpeljani v zadovoljstvo obeh partnerjev, in lahko za nekatere tudi ugotavljamo, da so bili vzor sodelovanja na področju ražvojnega, znanstveno raziskovalnega, proizvodnega dela kakor tudi v eksploataciji. Poudariti moramo, daje Iskra udeležena tudi v izvozu oborožitve in vojaške opreme. Ta izvoz ni majhen, in nam je spodbuda za nadaljnje delo in tudi zadovoljstvo, da smo na tehnološkem nivoju sorodnih firm v inozemstvu in smo jim tudi konkurenčni, in to ne glede le na ceno, pač pa tudi na tehnične značilnosti naših izdelkov. Poudariti moramo, da niti ena industrija na svetu ni zrastla brez sodelovanja z oboroženimi silami. Poudariti moramo, da je JLA naša armada, in zato smo dolžni v lastnem interesu gojiti najboljše odnose z vsemi njenimi inštitucijami, kajti iz tega sledi nadaljnja prosperiteta Iskre in celotne naše družbe. V Iskri smo temu primerno organizirani in moramo poudariti, da v času, v katerem živimo, je naše sodelovanje zelo dobro, razumevajoče z obeh strani in si takega sodelovanja na področju namenske proizvodnje še želimo v korist vseh nas.« Janko Ceglar: »Če posežemo v zgodovino nastajanja Iskre in njenega širjenja od leta 1952 do 1955, je bil takrat bivši Inštitut za elektorzveze močan steber v prvih posegih pri opremljanju oboroženih sil. Že takrat je za potrebe vojne mornarice in pomorstva nasploh ta inštitut izdeloval radijske oddajnike za ladje. To je bil močan poseg v področje elektronike, ostale organizacije, ki so nastajale v Iskri, pa so se lažje in hitrejše vključevale v to področje. 'Kader v takratnem Inštitutu je tvorec uvajanja te tehnike na področju radijskih zvez. Ne bi smeli pozabiti, da Iskra je močna na področju antenske tehnike, ki je v armadi zelo uporabljana v strogo profesionalne namene. Poleg tega je Iskra veliko storila na področju pre- ciznih mehanizimov za oboroževalno tehniko. Na področju radiolokacije in radionaviga-cije pa danes praktično po vsej Jugoslaviji, tudi za civilne namene, obstoja veliko naprav za všmo poletanje in navigacijo letal. Iskrin velik dosežek na področju enega dela radarske opreme so programi, ki danes potekajo izključno na bazi lastnega znanja, lastnih sredstev in lastnega razvoja, pri čemer moramo poudariti, da tu Iskra razpolaga z zelo dobro usposobljenim kadrom. Moručilo Stanič: »Posebej bi morali poudariti koristnost sodelovanja z armado na telekomunikacijskem področju, oz. na vseh področjih, ki imajo možnost uporabe tudi v drugih sektorjih. Na primer na tistih programih, ki se začnejo in končajo izključno za vojaške potrebe. Če gledamo telekomunikacijski program je le-ta uporaben tudi na drugih segmentih: armada tehnološko gledano vedno prehiteva vsaj za en tehnološki korak, v elektroniki pa je ta korak sedaj dolg okoli 3 leta. Tisto, kar armada skozi razvoj v tovarnah in inštitutih razvija za svoje potrebe, za vojaške telekomunikacije, nastaja uporaben izidelek, ki je uporaben npr. za PTT, elektrogospodarstvo, civilne namene. Na vseh skupnih programih gremo v skupne investicije. Armada je torej vedno soudeležena v investicijah. Poudariti moramo, da pri investiranju v skupne programe ne poznamo primera, da bi bila neka investicija zgrešena, kar srečujemo sicer na vsakem koraku pri politično obarvanih investicijah. Armada s svojimi strokovnimi službami in s svojo programsko usmerjenostjo skozi svoje filtre enostavno ne spusti ničesar, kar ni z vseh vidikov jasno pretehtano. Momčilo Stanič: Poudariti moramo, da je armada zaenkrat še edina inštitucija, ki skrbi za pametno razporejanje in angažiranje vseh kapacitet — znanstvenih, tehnoloških itd. v mejah Jugoslavije. Skrbi za uravnoteženo angažiranje kadrov po vsej Jugoslaviji in ostalih kapacitet, skrbi — dolgoročno gledano — za šolanje kadrov. Na osnovi tega je armada skupaj z vsemi jugoslovanskimi kapacitetami, razvojnimi in proizvodnimi, prišla do programske delitve. Na ta način je torej dogovorno prišlo do programske delitve, skozi ta pristop smo skusali maksimalno racionalno angažirati vse razpoložljive resurse v Jugoslaviji. V okviru te programske delitve je Iskra dobila določen program, ki ga vzgaja od raziskav, razvoja, pa do proizvodnje naprav, sistemov, osvajanja novih tehnologij itd. Danes so teh- nologije izredno drage in jih nima smisla drobiti. V tem kompleksu naj omenim, da se v Iskri ukvarjamo z razvojem, ki je proizvodno odmaknjen pet ali več let. Dejansko pa v telekomunikacijski tehniki, ki ima povrh vsega še vojaško zahtevnost kar se tiče eksploatatskih pogojev, traja raziskava, razvoj, priprava za proizvodnjo, do začetka proizvodnje od sedem do deset let. To ne velja samo za Jugoslavijo, ampak tudi za razviti svet. Naprave te vrste ne nastajajo v krajšem obdobju kot je šest do deset let. Mi se ukvarjamo z raziskavo in razvijanjem sistemov, ki bodo proizvodno startali gotovo šele po letu 1995, za katere je zagotovljena proizvodna perspektiva do 2005. leta, uporabnost pa recimo do 2015. leta. To so dolgoročno gledano izredno motivacijske zadeve za ljudi, ki se konkretno tehnično na tem udejstvujejo, predvsem za mlade strokovnjake, saj zajemajo šolanje, poglabljanje znanja, itd. Franc Čuk: »Povedati je treba tudi to, da gre pri domala vseh teh programih za izredno zahtevne in tehnične rešitve, ki jih je Iskra pozneje prenesla tudi na civilni program. Tu mislim predvsem na širše temperaturne obsege, zahteve po vibraciji, po udarcih, po slani, megli, itd. Prav zahvaljujoč tem zahtevam in preizkusom kakovosti, je Iskrin program komponent, naprav in kompleksnih sistemov lažje prodrl na svetovni trg. Miloje Veljič: »Res, tudi zato so nekateri Iskrini programi postali izvozno uspešni in zaradi kakovosti in zanesljivosti konkurenčni tujim. Predvsem bi želel opozoriti na laserski program, potem je tukaj telefon M 63 in še bi lahko našteval. Prav ti programi so krepili dobro ime Iskre v tujini. Seveda ne morem mimo projekta Kapela, na katerem je Iskra osvojila tudi druge programe za bojna in transportna vozila.« Fedor Gregorič: »Pri posodabljanju oboroženih sil je Iskri mesto zagotovljeno tudi v prihodnje. Že danes lahko ugotavljamo, da se procentualno povečujeta odjem oboroženih sil, predvsem tistih sklopov aparatov in sistemov, ki so nujno potrebni za modernizacijo oboroženih sil, na področju telekomunikacij, avtoelektrike, laserske tehnike, termovizije, radiorelejnih zvez_, na področju elementov v D tehnologiji, itd. Ze danes opažamo, da se odstotek povečuje, ne pa zmanjšuje. S tem pa bo tudi tehnološki nivo Iskre na.civilnih programih dobil suport, da se bo lažje ujel v današnji tehnološki krizi Iskre na civilnih programih.« /£dd: Štirideset let -<5^ ustvarjalnega zn anja in dela V podjetju Iskra Terminali v Kranju so te dni izdelali petmilijonti telefon, ki simbolizira ustvarjalno 40-letno pot — od prvega aparata ATA-1 v letu 1949 do današnjega ETA-900. Ob jubileju so pripravili slavnostni zbor delavcev in priložnostno razstavo svojih izdelkov. l. Nedavna anketa je pokazala, da se domači kupci radi odločajo za Iskrine telefone, saj dobro delujejo in so lepih oblik. Enako odlično oceno izkazujejo številna mednarodna priznanja in prodaja na tujih tržiščih. Svojevrsten poklon pa izražajo tudi konkurenčni svetovni proizvajalci s posnemanjem videza izdelkov. Tako si je podjetje pod svoj znak upravičeno zapisalo: »Blagovna znamka Iskre, ki jamči kakovost in design«. Uspeh seveda ne pride čez noč. Potrebno je bilo vložiti veliko truda in znanja, še zlasti zato, ker je na področju telefonije razvoj zelo nagel. O bogati tradiciji in načrtih Iskrine telefonije je za naše glasilo spregovoril direktor podjetja Miroslav Marc. — Tovariš Marc, ob jubilejih se običajno ozremo nazaj, ne zgolj zato, da bi se ponašali z doseženim, marveč zato, ker tisti, ki pozna svojo zgodovino, bolje obvla- duje sedanjost in laže načrtuje prihodnost. Predlagam, da v uvodu v nekaj besedah predstavite kroniko pomembnejših mejnikov s štiridesetletne poti. »Industrija telekomunikacij v Kranju je nastala v prvih povojnih letih, ko pri graditvi porušene domovine ni bil noben napor prevelik. V letu 1949 je po licenci Siemensa izdelala 3000 telefonskih aparatov, od tega 500 celo za izvoz. Dobili so ime ATA-1 (kratica S 47* i, Magister Miroslav Marc, direktor podjetja Iskra Terminali. V proizvodnji imajo novčične, kartične, žetonske in kombinirane javne telefonske aparate. Brezvrvični telefon BETA ATA pomeni avtomatski telefonski aparat: to tradicijo označevanja Iskra ohranja še danes, le da je leta 1976 črko A nadomestila s črko E — elektronski). Vpeljana je bila tudi proizvodnja induktorskega telefonskega aparata ITV in manjših telefonskih central SATC 1/10. Aparat ATA-1 je leta 1956 zamenjal ATA-11 po švicarski licenci Albis. Izvirnejše oblikovanje telefonskih aparatov se je začelo v šestdesetih letih. Z novimi proizvodnimi prostori, opremo in organizacijo po programih so bile v tedaj novoustanovljeni Iskri Elektromehaniki dane možnosti za obetaven razvoj. Induktorski poljski telefon PTI-63 iz leta 1965 ter telefona ATA-20 in ATA-30 iz let 1967 in 1968 so že sadovi dela naših strokovnjakov. ATA-20 je bil prvi Iskrin aparat, v katerem je bilo vgrajeno tiskano vezje za montažo in povezavo elektronskih komponent. To je bil velik tehnološki korak, še zlasti, če upoštevamo, da ponekod v svetu podobnega še do danes niso naredili. Prvič je bila za ohišje uporabljena plastična masa, ki je omogočila pocenitev proizvodnje in hkrati večjo mehansko trdnost izdelkov. ATA-20 je bil tudi prvi Iskrin model, ki so ga v svetu kopirali. Leto 1974 je prineslo veliko tehničnih novosti. V aparatu AT^-40 so mehanski zvonec zamenjali s tonskim pozivnikom: na voljo je bila tudi izvedba s tastaturo namesto številč-nika. Prvič na svetu sploh smo izdelali in patentirali dvosmerni (dupleksni) ojačevalnik z mikrofonom in zvočnikom v'enem ohišju za pogovor brez uporabe slušalke. Razvit in patentiran je bil tudi nov elektrodinamični vložek, ki je zamenjal oglenega in bistveno prispeval h kakovosti prenosa govora. V letu 1976 smo uspeli v vseh evropskih državah patentirati in pri CCITT v Ženevi tehnično atestirati V recepciji Iskre Telekom so domiselno uredili razstavo telefonskih aparatov iz plodne 40-letne zgodovine. prvi povsem elektronsksi telefonski aparat. Proizvajali smo ga pod imenom ETA-60. Nove tehnične rešitve so omogočile sodobno oblikovanje in tako je bil v letu 1981 ustvarjen telefon ETA-80, naš doslej najuspešnejši model, ki je postal svetovni standard osemdesetih let. Istega leta smo prvi na svetu razvili telefon z enim samim mikroelektronskim vezjem (one chip thelephone), ki združuje znanje pozivnika, govornika dela in izbiranja. Uspeli smo prodati licenco v ZDA, medtem ko so bile z izdelavo v Iskri težave. Potrebno je bilo večkratno preoblikovanje vezja in tako se je redna proizvodnja začela šele leta 1988. Nekaj številk: v letih 1950—1960 je bilo izdelanih od 20.000 do 30.000 telefonov letno. V šestdesetih letih je proizvodnja naraščala in v letu 1970 je bilo prvič preseženo število 100.000. Leta 1983 smo dosegli število 310.000, vendar je v naslednjih letih upadlo in se ustalilo med 230.000 in 250.000. Nov rekord smo dosegli lani —340.000, letos pa nameravamo izdelati 300.000 telefonskih aparatov. In najpomembnejše dejstvo: te dni je bil v naši tovarni izdelan petmilijonti telefonski aparat. Spregovoriti moram tudi o telefonskih garniturah, ki jih proizvajamo okrog 2000 letno. Prvo smo v Iskri izdelali že leta 1957. Imenovala se je garnitura direktor—sekretar. Sledili sta garnitura IKTA 30-2 v letu 1969 in garnitura Isicom 30 v letu 1978. Štiri Posebno pozorno so Iskraši sprejeli Mirana Potrča, predsednika skupščine SR Slovenije. Sodobna oblika je najmočnejši adut Iskrinih telefonov. Na sliki: garnitura Selecom 04. Naj novejši telefonski aparat ETA-900. Avtomatski odzivnik ATOSS. Sekretarska garnitura Isicom super. Iz govora predsednika skupščine SR Slovenije Mirana Potrča v Iskri Telekom: »Rezultati naj bodo glavno merilo pravilnosti odločitev!« še naprej držati v geografskih ožinah dosežene in vse slabše razvitosti? S/a vnos tni govornik Miran Potrč. Tovarišice in tovariši! “Naša skupna spoznanja o tem, česa zaradi preživetosti in pomanjkanja praktičnih rezultatov nočemo, so danes že zelo jasna. Vse bolj izraziti in vsak dan bolj konkretni so tudi obrisi, katera smer družbenega in gospodarskega razvoja nam lahko omogoči izhod iz krize, ki jo doživljamo. Vse bliže pa smo tudi oblikovanju ciljev in predstavo družbi, ki jo želimo živeti in soustvarjati: torej o družbi svobode in iniciativne ustvarjanja, konkurence znanja, dela in različnih lastninskih oblik kapitala, svobode gospodarskega združevanja za ustvarjanje čim večjega podjetniškega dobička, kakor tudi trga in konkurence, ki ste se doslej kljub vsem slabostim, izkazala kot najpra-vičnejše merilo uspešnosti posamez- nih podjetnikov. In če naštevam naprej, o družbi svobode misli in političnega združevanja, spoštovanja različnosti in priznavanja pravice misliti drugače; o družbi, v kateri bo država zaradi človeka kot posameznika in ne obratno, varovala njegove temeljne pravice in svoboščine, zagotavljala polno enakopravnost vseh m zagotovljala tudi temeljne pogoje za človekov in družbeni razvoj ter njegovo socialno varnost,« je začel svoj govor slavnostni govornik, predsednik republike skupščine SHS Miran Potrč. » V Sloveniji smo prepričani, je nadaljevat, da je predvsem dolgoletna neuspešnost gospodarskega sistema temeljni razlog sedanje krize. Ni je mogoče odpraviti, če korenito ne spremenimo političnega sistema in prakse uresničevanja ekonomskih funkcij države ter odnosov v federaciji.« “Pesimiziem in negotovost sta vse večja predvsem zaradi odnosov v Jugoslaviji. Zavedamo se, da bi, tako v svojo korist, kot tudi v korist vse Jugoslavije, lahko napredovali uspešneje in hitreje, vendar pa nam je to kar pogosto oteženo. Zavedamo se, da smo del te Jugoslavije, v kateri vidimo tudi naše ekonomske in politične interese. Kljub temu postaja to okolje iz dneva v dan vse manj privlačno za nas pa tudi drugi nas v naši skupni domovini želijo prikazati za moteč in nepriljubljen element. Gredo celo tako daleč, da za vse krive Slovenijo in Slovence, da med ljudmi ustvarjajo vzdušje, da je ne- poslušne in z lastno glavo misleče ljudi ali narod pač treba disciplinirati in podrediti enotni volji, če je treba, tudi z izmišljenim insceniranjem povodov, da bi za ta cilj lahko uporabili tudi silo. In tu je naša velika stiska, protislovje, s katerim smo soočeni, resnica, ki ne dovoljuje nobenih zgolj emocionalnih opredeljevanj, nobenih naključnih dejanj in odločitev, ki ne bi upoštevale vseh posledic, ki , vemo iz zgodovine. Kaj pomeni razvita tržna ekonomija, s svobodno konkurenco, ob jasnih enakih štartnih pogojih, vemo iz dosežkov razvitega sveta, iz njihovega standarda in nenehnega napredka. Ali bi bilo v imenu političnih nasprotij in prevlade — ko se poti iz krize jasnijo — pravično naše ljudi Kot da ne poznamo poti ven in naprej ... Ali lahko — ob vsem, kar svet pričakuje od nas samih, da torej najprej sami naredimo odločilne notranje korake — rečemo, da ne sprejemamo ponujene roke napredka in, da zato za nekaj let še stisnemo pasove in izpeljemo reforme. Ni druge poti, kot da podredimo vse naše ravnanje temu spoznanju. OD nas .samih, kot suverenih gospodarjev na svoji zemlji, je v prvi vrsti odvisno, ali zmoremo m hočemo, kar znamo. če povem bolj naravnost: ali res moramo namesto strpnega dialoga sprejemati diktate mitingarjev? Ali res lahko verjamemo, da so dobronamerni tisti, ki želijo v množici de-settisočev sporočati resnico? Kot da resnic ni lahko tudi več in da imamo lahko tudi mi svojo. Alije demokracija, zahtevati svobodo mitinga za ene — proti volji in svobodi drugih? Ne! Ne sprejemamo diktatov! Ne verjamemo v dobronamernost! Ne, to za nas ni demokracija, temveč grobo kršenje demokratičnih čustev in občutka svobode naših ljudi — državljanov republike Slovenije! Zato pristojni državni organi tudi niso mogli ravnati drugače kot, da so napovedani miting prepovedali. Vsiljevanje volje in resnice drugemu narodu za nas in tudi za vse zgodovinske izkušnje ni demokracija. Takšni pohodi imajo drugo ime, na žalost pa za ljudi in odnose med narodi lahko tudi drugačne in tragične posledice. Trdno sem prepričan in dosledno bi se boril za stališče, da v Sloveniji take dejav- nosti nikoli ne bi dovolili proti nobenemu drugemu narodu v Jugoslaviji. Prepo vedali bi jo tudi mi in ne bi le čakali, da jo prepovedo tisti, kamor so pohodniki namenjeni. Zato me ne le čudi molk vseh pristojnih organov v republikah in pokrajinah, od koder naj bi mitingarji organizirano odšli. Ne morem si kaj, da ne bi mislil, da ta molk pomeni nenasprotovanje, če ne tudi odobravanje takega početja. Zato je tudi razumljiva jasna in odločna beseda delegatov slovenske skupščine, da je odločitev o prepovedi mitinga treba tudi izvršiti in zagotoviti varnost delovnih ljudi in občanov ter suverenost SR Slovenije. In zato seveda toliko bolj prese- leta pozneje smo vpeljali garnituro Isicom super, ki ima lahko do 16 aparatov in 6 linij, deluje pa na principu mikroračunalniške logike. Tu so še novčični aparati — približno 500 izdelkov letno. Prvi so se imenovali NTA-02 in smo jih proizvajali na podlagi kooperacijske pogodbe z belgijsko firmo BTM. Usposobili smo strokovno ekipo, ki je leta 1979 elektronski del NTA-02 v celoti nadgradila v NTA-03. V letu 1980 je bila postavljena skupina za razvoj novega javnega telefonskega aparata, ki je pod imenom JATENA prišel v redno proizvodnjo leta 1988. Letos se mu je pridružil kartični aparat KATJA. Oba sta že deležna izjemne pozornosti, tako doma, kot v tujini, dobila pa sta tudi mednarodno priznanje za obliko. Bogata tradicija nas sili naprej. Svetovna konkurenca je neizprosna, mi pa se želimo še naprej enakovredno meriti z njo. Tako smo decembra 1988 prodrli na tržišče z novo družino inteligentnega telefonskega aparata ETA-900. V njej so združene izkušnje Iskrinih strokovnjakov iz minulih štiridesetih let.« — Svetovna tehnološka revolucija na področju telekomunikacij in drugi procesi zanesljivo vplivajo tudi na dejavnost vašega podjetja. Kako se odzivate? .»Tako kot sta bila v prvih obdobjih za našo proizvodnjo značilni in najbolj pomembni volja in fizična moč, sta danes odločilna volja in znanje. Medtem ko stalno povečujemo fizični obseg proizvodnje, predvsem pa realizacijo prodaje (leta 1984 manj kot 18 milijonov dolarjev, leta 1989 več kot 28 milijonov dolarjev), neprestano in pomembno zmanjšujemo število zaposlenih (leta 1979 prek 1000, letos samo še 586 zaposlenih; seveda je to le ocena, vmes sta bili dve reorganizaciji). V naši zavesti se je vsidralo spoznanje, daje dolgoročna socialna varnost možna le v podjetju, ki zna pravočasno ponuditi izdelek, kakršnega kupec potrebuje, zahteva in pričakuje. Zato nenehno vpeljujemo nove izdelke (BETA, ATOSS, faksimile) in tehnološke inovacije (npr.: pozivnik ni več v samostojnem ohišju, ampak je keramična ploščica fiksirana direktno v ohišje telefona), nekatere bolj uspešno, druge manj. Zlasti na tujih tržiščih je nujna kontinuirana tehnološka in reorganizacijska tekma. To nam narekuje intenzivne priprave za čimprejšnjo uvedbo digitalne tehnike, pocenjevanje izdelkov, vlaganje v raziskave in razvoj v tesnem sodelovanju z zunanjimi institucijami in univerzo, spremljanje svetovnih dosežkov na področju dopolnilnega programa, ki ga proizvajamo po kooperacijskih pogodbah tudi z namenom evolucijske nadgradnje itd.« — Nadvse pomemben je izvoz. V zadnjih letin je postala aktualna tudi prodaja tehnologije in znanja. »Drži. Za svetovni razvoj tehnologij postaja značilno, da se proizvodnja izdelkov z relativno manjšo sistemsko in softversko kompleksnostjo seli proti Jugu in Vzhodu. Tudi Iskra je kljub ostri konkurenci ustrezen partner za višje oblike gospodarskega sodelovanja, na eni strani za prenos tehnologij v države v razvoju, na drugi pa za tesnejše tehnološko-proizvod-ne povezave z evropskimi partnerji. Lahko se pohvalimo, da smo prenesli proizvodnjo naših telefonov v Turčijo in Kenijo. Postavili smo tovarni ,na ključ', ju opremili in usposobili kadre. Že obdelujemo nove projekte in smo tik pred podpisom dveh pogodb za podobni tovarni. V svetu smo imeli seveda tudi veliko manjših in enkratnih poslov. Naši telefoni delujejeo v številnih deželah sveta. Zato smo znan in priznan part- Iz zgodovine Prvi uporabni prenos govora je uspel Philipu Reisu leta 1861. Za rojstno leto telefona pa velja leto 1876, ko je Alexander Graham Bell iznašel elektromagnetni telefon. Avtor oglenega mikrofona je leta 1878 postal David Edward Hughes. Naglo se je začel razmah. Leta 1877 je bilo v ZDA že več tisoč telefonov. Enega prvih v Evropi je dobil nemški kancler Otto von Bismarck. Iznajdba telefona je človeštvu izredno koristila, vendar ga je v določenem smislu tudi zasužnjila. Leta 1880 se je neki francoski aristokrat pritoževal: »Prej sem pozvonil in prišel je sluga, zdaj pa pozvoni ta prekleta škatla in priteči moram jaz.« Kljub temu je danes v svetu že skoraj pol milijarde telefonskih aparatov. Predsednik v proizvodnji telefonskih aparatov. Podrobnosti sta mu S slavnostnega zbora delavcev podjetja Iskra Terminali, razlagala Miroslav Marc in Franc Šifkovič. neča izjava Predsedstva SFRJ. Od-ovorni in najodgovornejši organi FRJ bi se pač morali zavedati, da nejasni in protislovni apeli in komunikeji v teh časih kažejo le njihovo lastno nemoč. V današnjih razmerah, ko ocena o tem, a:i so že bistveno ogroženi mir in enakopravnost narodov v Jugoslaviji ni več akademsko vprašanje, veljajo in štejejo le jasne besede in odločna dejanja, ne pa iskanje kompromisov v besednih igrah in formulacijah, ki si jih je mogoče raz-iičnp razlagati. In v tem, ne pa v razlikah v pogledih, ne v posameznih nesporazumih ali tudi žalitvah, ki se jih kdaj pa kdaj na žalost poslužujejo tudi posamezniki pri nas, je tragika naših medsebojnih odnosov. Predolgo že trajajo organizirane in vzpodbujevane aktivnosti, ki so na- sprotne interesom slovenskega naroda pa tudi vseh ljudi, ki želijo mir, demokracijo in blagostanje, da to ne bi pustilo resnih posledic v njihovi zavesti in resnih dvomov o sploh šc možnih poteh sporazuma. V tem je globina krize, ki zaskrbljuje, saj razum poraja vprašanje, ali lahko seže še globlje, ali pa že terja, kljub vsem posledicam, kijih kratkoročno ravnanje lahko povzroči, odločilni zgodovinski premislek za bodoče ravnanje. Delavci Iskre Terminali ste zaradi poslovnih, tehnoloških, izvoznih in organizacijskih rešitev v proizvodnji telefonskih aparatov tak kolektiv. Rezultate, ki ste jih dosegli ob 40-letnem jubileju proizvodnje telefonov, znate najbolje ceniti sami, saj so izključno delo vašega znanja, spo- sobnosti in vaših rok. Mi jih posebej spoštujemo zato, ker jih po tehnoloških dosežkih., designu in kvaliteti ceni tudi mednarodni trg. In temu verjamemo. Kdor je sposoben konkurenčno proizvajati in prodajati na mednarodnem tržišču, je gotovo uspešen tudi po naših merilih. Ker ste tako vi kot tudi mnogi drugi kolektivi Iskre že dolga leta prisotni na svetovnem trgu, naj ne bo pream-biciozno naše pričakovanje, da v naše nove gospodarske pogoje in razmere vnašate še več smelega duha za uveljavljanje odnosov, ki so v neiziprosni konkurenci na svetovnem trgu kruti, a običajni. Temeljni pogoji uspešnega poslovanja so trgu prilagojeni izbira proizvodnega programa, lastno znanje in sposobni kadri, proizvodni in poslovni usmeritvi ustrezna podjetniška organiziranost, čim nižji stroški proizvodnje, visoka kakovost, nenehen napredek in s podjetjem povezani in zadovoljni delavci. Dovčerajšnji sistemski pogoji vseh teh prvin uspešnosti niso stimulirali. Ti, ki smo jih delno že oblikovali in jih še ustvarjamo, jim dajejo vse večjo veljavo. Prilagajanje nanje ne bo enostavno in tudi ne bo potekalo brez težav. Toda to je edina prava pot. V vsakem podjetju si jo morajo začrtati sami. Dobro je, da so minili časi, ko smo politiki ocenjevali, kakšna je prava organiziranost, koliko morate imeti TOZD, kdo vse mora biti povezan v SOZD. Koga je z družbenimi sredstvi treba sanirati za vsako ceno, kdo je ner, usposobljen za trajne in kakovostne kooperacijske odnose. Izvoz na konvertibilno področje pomeni praktično 100 odstotkov jugoslovanskega izvoza telefonov. Največ izvažamo v Turčijo, Kenijo, Veliko Britanijo, Švico, Italijo. Na klirinškem področju prod_amo največ v Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško, pospešeno pa prodiramo tudi na Poljsko... — Svet se vrti naprej, zato na lovorikah ne smete zaspa ti. Kakšni so načrti podjetja Iskra Terminali? »Kolektiv je v zadnjih letih doživljal težko obdobje, ki še ni končano. Vendar je naš tržni položaj dovolj trden, da smemo pričakovati nadaljnji razvoj. Le jugoslovanska gospodarska politika mora biti stabilno tržno-evrop-ska. Naša strategija je usmerjena v ob-držanje dveh tretjin jugoslovanskega trga, prodajo končnih izdelkov v razvite in druge države ter v tehnično kooperacijo (kar pomeni npr. skupno proizvodnjo z evropskimi partnerji, prenos proizvodnje in znanja v dežele tretjega sveta ipd.). Postavili smo si težko dosegljiv cilj: vsak od treh naštetih segmentov naj bi pomenil tretjino celotne realizacije. K uresničevanju te ambicije bo prispevala izredno pomembna vsebin- ska reorganizacija,kismojozačelile- izvodni segment bomo približali ev- pretočne čase, dvignili izdelavo in tos. Predvsem plansko-nabavno-pro- ropskim načelom. Skrajšali bomo podjetniško kakovost, humanizirali proizvodnjo, izboljšali tehnološke pogoje dela. Del tega projekta je celovita reorganizacija proizvodne hale, kjer smo s premeščanjem delovnih linij in opreme bistveno skrajšali poti iz vhodnega v izhodno skladišče. V naslednjem letu bomo vpeljali tudi nove stroje, ki bodo omogočali postopno prehajanje v avtomatizacijo in celo robotizacijo posameznih faz izdelave. Investicijski projekt bo podprt z republiškim razvojnim dinarjem, vendar dajemo velik poudarek skupnim vlaganjem z inozemskimi partnerji. Za raziskova.no in razvojno dejavnost namenjamo od 5 do 6 odstotkov celotnega dohodka. Največ sredstev in strokovnjakov je angažiranih na programih elektronskih telefonskih aparatov in javnih govorilnic. Vztrajno izboljšujemo kadrovsko strukturo. Trenutno je stanje naslednje: 1 2% MG, VS in VŠ, 24,7% SS, 18,4% TP in 44% drugih. Polagoma bomo nizko kvalificirani kader nadomestili z visoko kvalificiranimi strokovnjaki. Imamo 167 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Samo iz njihovih vrst pričakujemo 35 mladih strokovnjakov letno. Vse to nam mora zagotoviti dobro prihodnost« Kazimir Mohar, foto Dean Dubokovič Letnice in številke o rasti slovenske telefonije 1897 — rojstno leto slovenske telefonije: 16. oktobra je bil v Ljubljani opravljen prvi telefonski razgovor; dva meseca pozneje tudi v Mariboru. 1900 — Ljubljana je imela 192, Maribor pa 68 telefonskih naročnikov. 1919 — v 52 slovenskih krajih je telefoniralo 1060 naročnikov. 1945 — v Sloveniji smo imeli 249 telefonskih central in 5460 naročnikov. 1955 — rojstno leto avtomatskega medkrajevnega telefonskega prometa. Začne se intenzivna izgradnja. 1970 — 50.000 naročnikov. 1976 — skoraj 100.000 naročnikov. 1989 — 387.000 naročnikov ali 20 na 100 prebivalcev (v Jugoslaviji 12/100, na Kosovu 4/100); — v Sloveniji deluje 1500 javnih telefonskih aparatov; v treh letih naj bi se to število podvojilo. 1995 — v Sloveniji bo imelo telefon 600.000 naročnikov, kar je 33 na 100 prebivalcev ali vsaka družina. Štirje delavci — Ignacij Murko, Franc Kocjančič, Marjan Poljanec in Stane Oman, ki so proizvodnji terminalov zvesti že 35 let in več, so kot spominska darila prejeli telefonske aparate. V okviru praznovanja 40-letnice telefona je bila v Iskri Telekom tudi slavnostna seja izvršilnega odbora Splošnega združenja elektroindustrije Slovenije (na sliki so člani 10 med ogledom proizvodnje). Združenim organizacijam ptt Slovenije je bilo podeljeno priznanje za razvoj domačih telekomunikacij, ki ga je prevzel predsednik Miloš Mitič. dober direktor in kakšne naj bodo plače delavcev. Čeprav tudi v tem obdobju sam nisem pogostokrat o tem dajal meritornih sodb, predvsem pa nikoli vztrajal, da vem več od ljudi v kolektivu, sem danes še manj pri-< pravljen reči, kako se organizirajte. Po svoji meri —pravim. Tako, da boste uspešni. Toda ne pozabite pri tem, da je stimuliran in zadovoljen delavec tudi pogoj te uspešnosti. Tako kot moramo krepiti odgovornost, kakor tudi moralno in materialno priznanje poslovodnih ekip, ne završimo vsega, kar je za občutek pripadnosti in soodgovornosti za rezultate, prineslo samoupravljanje. Organizirajmo ga racionalneje. Toda ne pozabimo, da tudi napredni razviti svet, po katerem se zgledujemo, gradi svojo politiko uspešnega gospodar- jenja na vključevanju delavcev v različne oblike ustvarjalnega sodelovanja v odločanju. Zato tudi nisem navdušen za presojo, kateri dosedanji kolektiv se ločuje, kdo mora ostati velik ali majhen. Velik je vsak, ki bo poslovno uspešen. Potrebujemo mnogo majhnih in šrednjevelikih podjetij pa tudi poslovne, tržne, razvojne in kapitalske in integracijske povezave. Nujno bo, da posamezna proizvodnja propade, hkrati pa mora nastajati veliko novih proizvodenj in podjetij. Tudi to mora biti dinamičen proces. Država mora zanj ustvarjati pogoje. Skrbeti mora, da bodo ti pogoji — ekonomski in politični — vabljivi za vlaganja, posebej tudi tujega in zasebnega kapitala, saj brez dodatnih sredstev tudi prestruk- turiranje ne bo mogoče. Država mora zagotavljati ustrezne gospodarske in družbene infrastrukturne pogoje, z makroekonomskimi ukrepi pa mora vzpodbujati ustrezno družbeno razvojno politiko. Posebej pozorna mora biti tudi do socialne politike, ki ustvarja zdrave pogoje za konkurenco dela in socialni mir. Ekonomska politika, kakršna se oblikuje v zadnjih mesecih, nam ne zagotavlja, da so usmeritev za tržno gospodarstvo in realno vrednotenje vseh dejavnikov proizvodnje in prihodka že prevladale. Zato tudi terjamo, posebej v devizini, carinski in obrestni politiki prenehanje z odstopanjem od teh načel. Tudi po tem, ne le po splošni reformski usmeritvi, ki jo podpiramo, bomo ocenjevali doslednost ravnanj Markovičeve vlade. Tako vaše naloge v podjetjih, kot tudi te, ki smo si jih začrtali s težnjo po moderni in učinkoviti državi, niso lahke. V marsičem so tudi nove in zanje nimamo dovolj izkušenj. Ne ustrašimo se tveganja, toda ne delajmo eksperimentov brez premis-, teka. Ne klonimo pred prvimi težavami, vendar sproti odpravljajmo napake. Ne poveličujmo nobene rešitve, saj so vedno mogoče tudi boljše. To naj bodo pravila našega ravnanja. Rezultati, ne pa vnaprej izmišljene resnice, naj nam bodo glavno merilo pravilnosti naših odločitev. Spoštovani, veselim se z vami ob vašem jubileju in vaših uspehih. In želim vam še mnogo novih! Dvajseta Jubilejna podelitev »Nagrad prof. dr. Vratislava Bed Janiča« Tako kot vsa leta do sedaj, je bil tudi letošnji 14. december namenjen podelitvi »Nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča«, s katero delavski svet delovne organizacije in v njegovem imenu vsi delavci Avtomatike počastimo spomin na ustanovitelja in prvega direktorja Tovarne električnih aparatov. Omenjene nagrade so edina tovrstna priznanja, ki vključujejo vse elektrotehniške fakultete Jugoslavije. Vključno z letošnjo, jubilejno podelitvijo, ki je bila v prostorih Centra za avtomatizacijo v Stegnah, je bilo izročenih 148 nagrad in priznanj in sicer: 26 za doktorske disertacije, 51 za magistrska dela in 71 za diplomska dela. Od tega je bilo nagrajenih 16 del, ki jih je predlagala Elektrotehniška fakulteta iz Beograda, 73 s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo — Ljubljana, 6 iz Sarajeva, 38 Elektrotehniška fakulteta Zagreb, 2 iz Tuzle in 13 iz VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika, Maribor. Na podlagi razpisa je komisija v sestavi: prof. dr. Anton Ogo-relec, prof. dr. Nedat Pašalič, dr. Anton Čižman, dipl. ing., Drago Končnik, dipl. ing. in Jože Pukl, dipl. ing., prejela štiri doktorske disertacije, pet magistrskih del in štiri diplomska dela. Za nagrade in priznanja pa je izbrala naslednje kandidate: Za doktorsko disertacijo dr. Mate Smajo, dipl. ing.: Dinamičke karakteristike elektromotornog pogona s asinhronim kaveznim motorom napajanim iz indirektnog pretvarača napona i frekvencije Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Zagreb Mentor: prof. dr. Borivoje Rajkovič Za doktorsko disertacijo dr. Leon Žlajpah: Sinteza vodenja industrijskih robotov z uporabo metod razstavljanja nelinearnih multivariabilnih sistemov Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana Mentor: prof. dr. France Bremšak Za magistrska dela: mag. Ivan Petrovič, dipl. ing.: Sustav za pozicioni-ranje noževa postrojenja letečih škara Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet, Zagreb Mentor: prof. dr. Nedžat Pašalič in mag. Alojz Bitenc, dipl. ing.: Programska oprema za vodenje procesov Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana Mentor: prof. dr. Ludvik Gyergyek Za diplomska dela: Iztok Fekonja, dipl. ing.: Hitro jedro industrijskega operacijskega sistema Predlagatelj: Tehniška fakulteta, VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika, Maribor Mentor: prof. dr. K. Jezernik Igor Škrjanc dipl. ing.: Analiza in simulacija kaotičnih sistemov Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana Mentor: prof. dr. Drago Matko in Matjaž Fajdiga, dipl. ing.: Analiza dinamičnega obnašanja hidraulične pilotne naprave Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana Mentor: prof. dr. Rihard Karba Nagrajence in prisotne goste, med katerimi so bili tudi mentorji nagrajencev in dekan Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana, prof. dr. Baldomir Zajc, je v imenu delovne organizacije Iskra-Avtomatika pozdravil v. d. direktorja, Stane Kavkler. Življenjsko pot prof. dr. Bedjaniča in njegovo pionirsko delo v razvoju našega elektrogospodarstva pa je skozi anekdote prijetno orisal prof. dr. Anton Ogorelec, ki tudi osebno slovi jubilej. Že dvajset let namreč predsednikuje komisiji za nagrade »Dr. V. Bedjaniča«, za kar se mu še enkrat v imenu vseh delavcev Avtomatike zahvaljujemo in mu čestitamo. Š. D. Nagrajenci dvajsete jubilejne podelitve »Nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča V imenu nagrajencev seje za podeljena priznanja in nagrade zahvalil dr. Mate Smajo Iskra Avtomatika VF zveze po visokonapetostnih vodih tudi na Tajskem V preteklih štirih desetletjih je Iskra in v njenem okviru predvsem delovna organizacija Avtomatika intenzivno razvijala ustrezna procesna znanja, ki so neobhodno potrebna za razvoj elementov in naprav v energetiki ter za njihovo povezavo v merilno regulacijske in krmilne sisteme za avtomatizacijo in zaščito, daljinsko vodenje in teleinformacijske sisteme. Ta trditev velja predvsem za program visokofrekvenčnih telekomunikacij po visokonapetostnem omrežju, saj njegovi zametki segajo že v 1949. leto, ko so v sodelovanju z Institutom za elektrozveze razvijali prve naprave za prenos informacij po visokonapetostnih vodih. Kontinuiteto razvoja programa, oz. proizvodnji naprav za prenos podatkov je vzpostavil »oče današnjega sodobnega programa«, Jože Peternelj, ki je v 1969. letu samoiniciativno izdelal projekt ET 6 (visokofrekvenčne naprave za prenos podatkov po visokonapetostnih vodih). Kljub bolezni je na svojem domu s pomočjo sodelavcev napravo tudi razvil. V 1982. letu pa je bilo stanje, kot je razvidno iz njegovih zapiskov, naslednje: »Osnovna dejavnost sektorja je razvoj naprav za prenos informacij. po energetskih vodih. Program je rezultat lastnega znanja in je še povsem sodoben, čeprav so bili postavljeni temelji zanj že pred leti. Celoten program je zasnovan na enotnih tehnoloških rešitvah, ki omogočajo visoko produktivnost tako, da smo trenutno s cenami konkurenčni na domačem in tujem trgu. Dosežena kvaliteta in konkurenčne cene nas hrabrijo pri načrtovanju akcij na tujih tržiščih, čeprav se zavedamo, da je le-to danes v rokah nekaj renomira-nih firm. Da so te ambicije realne nam dokazujejo tržne akcije, ki so trenutno v teku v Sovjetski zvezi, Braziliji, Iranu in Turčiji. Ker pa je uspeh na tujih tržiščih močno odvisen od kvalitete in konkurenčnih cen, načrtujemo novo familijo, ki bo v ustreznem trenutku lahko zamenjala familijo ET 6. Omogočila naj bi nekaj tržno zanimivih, novih sistemskih rešitev, predvsem pa naj bi se znatno zmanjšala lastna proizvodna cena kot eden bistvenih konkurenčnih elementov na tujem tržišču«. Omenjene tržne akcije so tudi uspele. Program, v katerega je vloženo veliko lastnega znanja, se je z izdelki od nekako 1980/81. leta dalje plasiral praktično na vse kontinente, kjer danes uspešno obratuje več tisoč Telekomunikacijskih kanalov. Od tega je bil največji delež, v vrednosti cca 40 mio Cl $ prodan v Sovjetsko zvezo. Danes generacija mladih strokovnjakov v TOZD Naprave za energeti- Obisk delegacije Minenerga I , 1 4 V okviru sestanka, oz. posvetovanja med predstavniki Ministrstev za energetiko ZSSR, SFRJ, Madžarske in Italije o prenosu električne energije iz Sovjetske zveze v Italijo, je v četrtek, 14. decembra delegacija MINENERGA obiskala tudi Iskro, oz. njeno delovno organizacijo Avtomatika. Šestčlansko delegacijo, ki jo je vodil Anatolij V. Gričenko, prvi namestnik ministrstva socialistične republike Ukrajine, je spremljal Luka Markovič (JUGEL), s strani Iskra pa Aleksander Mihev, član poslovodnega odbora za proizvodni program in tehnologije s sodelavci. Na razgovoru s predstavniki sovjetske energetike, ki so potekali v poslovnih prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah in so mu prisostvovali tudi predstavniki drugih Iskrinih organizacij, je Luka Markovič v grobem predstavil plan projekta in obrazložil njegov pomen za Iskro, v kolikor bi po končani odločitvi v njem sodelovala. V imenu gostitelja je goste nato v. d. direktorja Avtomatike, Stane Kavkler povabil na ogled predstavitvenega filma o delovni organizaciji in razvojnega laboratorija za energetiko. Š. D. ko uspešno nadaljuje in nadgrajuje delo svojih predhodnikov. Morda bo izzvenelo nasprotujoče; na eni strani temeljna organizacija, kije zašla v težak gospodarski položaj, na drugi strani eden izmed visoko rentabilnih programov. Na tem mestu bi bila odveč ugibanja, kjer so vzroki. Ostaja le dejstvo, da je kvaliteta izdelka, projekta daleč najpomembnejši dejavnik pri izvoznih poslih, na katerih se danes lahko dobi referenco, saj se je domači trg za tovrstne investicije že zaprl. Ta trg pa pomeni tudi sodelovanje pri razširitvi in modernizaciji telein-formacijskega omrežja na Tajskem. Projekt, ki sedeli v tri samostojne, zaokrožene dele in katerega skupna vrednost je ocenjena na cca 780.000 $, so naši strokovnjaki, kljub močni konkurenci renomiranih zahodnih proizvajalcev, dobili v tenderskem razpisu. Prvi del projekta, v vrednosti cca 400.000 $ je bil zaključen v mesecu novembru. Hkrati je bil opravljen tudi tehnični prevzem opreme, vključno z uspešno opravljenimi tovarniškimi testi. Projekt je vseboval tako tehnično dokumentacijo, izdelavo in dobavo mono in dvokanalnih multipleksnih naprav za kombiniran prenos podatkov po daljnovodih in naprav za prenos signalov zaščite (ET 61, 62 in DZ82), kakor tudi šolanje ustreznega strokovnega kadra kupca — uporabnika. Prvi del šolanja je bil opravljen v mesecu maju, drugi v novembru. Prav šolanju uporabnika naše opreme so v TOZD Naprave za energetiko dali velik pomen, saj prenašamo sistemsko znanje, ki je neobhodno potrebno za dobro vzdrževanje omenjenih naprav, oz. sistema kot celote. Omenimo lahko še drugi del projekta, katerega vrednost je ocenjena na cca 300.000 $. Le-ta zajema pogodbo na ključ. Zanj je že pripravljena in odposlana obsežna projektna dokumentacija tako, da v najkrajšem času pričakujemo odobritev z možnimi manjšimi modifikacijami, oz. prilagoditvami potrebam uporabnika. Prav na omenjenem projektu, kjer loči izvajalca od uporabnika velika razdalja, je skupina strokovnjakov dokazala, da se z dobro organizacijo dela, računalniško podprto ooremo in s tehnično usposobljenim kadrom, lahko izredno hitro odzovemo pri iskanju najustreznejših rešitev, ki jih za določen projekt zahteva naročnik. Š. D. Iskra Iskra Avtomatika TOZD AVN - v stečaju Stegne 13 Sporočamo vam, da imamo proste kapacitete pri asem-bliranju, jedkanju in čiščenju elektronskih kartic. Delo opravljamo na uvoženem spajkalnem stroju Hollis-Astra z zmogljivostjo 70 evropa kartic v uri. Imamo tudi lastno čistilno (ultrazvočno) komoro za čiščenje vezij. Vse potrebne informacije dobite pri vodstvu področja Ins-trije na telefon: 061 553-275. ■Bill NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANK Novoletna nagradna križanka. Med reševalce bomo razdelili prvo nagrado v višini 1.500.000 dinarjev in dve drugi nagradi po 750.000 dinarjev. Rešitve s pripisom »Za novoletno nagradno križanko« pošljite do 15. januarja 1990 na naslov: Glasilo Iskra, Gregorčičeva 23,61000 Ljubljana. NASKOK NAPAD AVTOR RUDI MURN ISKRA ZIDAR- SKA ŽLICA STARIN- SKO: OČE KAČJI GLAS MNOŽINA MARJAN URŠIČ STARO- EGIPT. BOGINJA IZIDA MLEČNI IZDELEK SREDNJA REŠITEV OKRAJŠAV/ ZA RONALD ► ISKRA TOVARNA V CELJU NAJVEČJE SLADKOV. JEZERO NA SVETU (ORIG.) IZJEDA- NJE RAZJEDANJE ČESA SLOV. PISATELJ KUMBA- TOVIČ (FILIP) SKUPEK ENAKIH CELIC V TELESU VRSTA GODALA OTOK V JADRANU TROJA ILIOS ESTONEC STVAR VNETJE MOZGA OBRAT ZA PROIZVODNJO EL. ENERGIJE MESTO SZ OD BARCEL. ŽAN VID J MESTO V MAROKU GLAV. M. KENIJE 1990 JUD EVA SRŠEN VEZNIK POT CESTA POT ČEZ | PREBI- VALEC IZ OKOLICE NOVO LETO PRIPAD- NIK ENOT ZA ZVEZO GALERIJA V LJUB- i LJANI 1990 SIN IZAKA IN REBEKE TUDI EDOM IVO ANDRIČ PISMO- NOŠA HUDI- ČEVKA ISKRA GLAV. M. GORNJE AVSTRIJE LESNATA RASTLINA JOHNSONOV ZUN. MINISTER (DEAN) POLITIK , DUGONJIV, POKR. V SAUD. Afl NOVO LETO PREDLOGA ZA FILM SCENARIJ MESTO V S. ITALIJI ANGLEŠKI BRINJE- VEC METAMOR- FNA KAMNINA EKLOGIT GRM KATEREGA LISTI JESENI PORDE- ISKRA VAŠ ČASOPIS RUMENO RJAVA BARVA KRATICA FRANC. TELE- VIZIJE REDKO M. IME VNETLJHV OGLJIKOV VODIK -j AVSTRIJ- SKA POROČEV. AGENCIJA NOVO LETO GROBO ZMLETA KORUZA PTIČJA SAMICA REŽISER KORUN ZADETEK TROJKA LAVENDEL VIKTOR ERMAN MESEČNI PLAČILNI OBROK DEL NASLOVA LITURG. HIMNE AGARA- ČEBELJA TVORBA KONTAKT STREHA MOŠKI POTOMEC SPISEK TISKOV. NAPAK GAR ŠPANSKO Ž. IME NEMŠKI FILOZOF ZA POLTON ZVIŠANI »C« ŽELEZOV OKSID MEDNA- RODNA EL. TEH. STANDARDI . REKA V S. AMER. ZNANA PO SLAPOVIH ŽIVAL KI RIJE V ZEMLJI LITIJ PREBI- VALCI ILIRIJE NINO ROBIČ NEKDA- NJI PRAVNIK OBLOŽITEV PRETAK-NJENJE MESA S SLANINO DOLGO- REPA PAPIGA TITAN MESTO V OHIU ZDA AKTINIJ PTICA UJEDA 2. IN 3. SAMOGL. POOBLA- ŠČENEC KVARTA- ŠKI IZRAZ VRSTA ŽITA LANTAN PERZIJA DEBELO ČREVO OKUJINE ITAL. ' IGRALKA MAGNANI MESTO V ZAH. SREMU SRBIJA LOVEC NA ŽABE REKA V MONGOLIJI PRIPAD- NIK LOČINE ISLAMA H. BRATUŽ SREDNJEVEŠKI OKLEPNIK LJUBLJANA TOLSTOJEVA JUNAKI-NJA ANA KANON NATRIJ igralec DOUGLAS NOČNA MOČVIR. PTICA ZLATO JABOLKO BIBLIJ. OSEBA RIMSKI VOJSKO- VODJA IGRALEC PLESALEC KELLV ZVEZNA DRŽ. ZDA BREŽ-NJEV EDEN OD ČUTOV UMETNI MEDNA- RODNI JEZIK ELEMENT ŠVICAR. RISAR (JOŠT) GLAS KLADA KDOR KAJ IMA RADO MURNIK JEZERO V VZH. TURČIJI PLATINA OBČA IMENA V SLOVNICI NIKOLA TESLA PERZIJ- SKI POLOSEL MESTO NA JZ DELU TAIVANA RIMSKI MITOL. SPODNJI SVET ANTON DERMOTA HUGO GLAVIČ IGO GRUDEN ? VVALLACE melodija SMRTI kriminalni roman SVETO NEIZREKLJIVO IME IZRAEL. BOGA Spet lep koledarl iz Marketinga »Redkokatera slovenska firma ima tak posluh za našo kulturno zgodovino kot prav Iskra, vaš koledar pa je tudi letos že kar po tradiciji med najboljšimi.« Približno takšna je ocena Iskrinega koledarja za leto 1990, ki jo je izrekel ugledni slovenski etnograf dr. Janez Bogataj. In to upravičeno. Strokovnjakom iz marketinških dejavnosti Iskre Commerce je v sodelovanju z nekaterimi zunanjimi posamezniki in ustanovami spet uspelo natisniti koledar, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Seveda ga podrobneje ne bi predstavljali, saj verjetno že visi v številnih domovih Iskra-šev, za tiste, ki se iz kakršnega koli vzroka niso odločili zanj, pa o njem nekaj splošnih podatkov. V Marketingu so se na pobudo društva za meroslovje odločili, da bo osnovna tema novega koledarja meroslovje. Sklep o tem ni bil težak, saj je Iskra, kot je znano, največji slovenski in tudi jugoslovanski proizvajalec meril in merilne opreme. Sploh pa ima meroslovje na slovenskih tleh bogato in staro tradicijo, saj je minilo že natanko 233 let odkar je bilo v naših krajih med prvimi v Evropi organizirano urejeno meroslovje. Snovalci novega koledarja se seveda niso odločili za predstavitev sedanjega Iskrinega merilnega programa, pač pa so želeli pokazati najzanimivejša in doslej manj znana pričevanja o bogati in zanimivi tradiciji ter razvoju merstva na slovenskem. Avtor fotografij je Dragan Arigler, izbor je naredil direktor Zavoda za mere in plemenite kovine iz Ljubljane Martin Sever, koledar je oblikovala Helena Grebenc, organizatorica in urednica pa je bila Na-nča Kogej. Koledarje natisnila Mladinska knjiga iz Ljubljane. Iskra 25 25 27 28 ’*> 30 Narodni muzej iz Ljubljane hrani tole vodoravno sončno uro, ki jo je leta 1776 izdelal rudniški kartograf Jože Mrak. Ura je narejena iz kamna jetrenca. Na spolirani površini je znotraj številčnice vrezan lik Merkurja. Tovarna odlitkov Komet); oc/ nove investicije si veliko obetamo Davnega 1959. leta je nastala v živahnem Kraškem mestecu Komnu, srcu Krasa kot mu nekateri pravijo, livarna. V prostorih bivše otroške kolonije jo je ustanovilo podjetje Aluminij za svoje potrebe. Pod izredno težkimi pogoji in v neustreznih prostorih je skupinica zagrizenih livarjev najprej vlivala razbeljeno maso po tehnologiji gravacijskega litja v pesek potem, ko so se nekoliko razvili pa so pričeli z vlivanjem v koki le. Bili so kvalitetni, tržišče so hitro osvojili in v letu 1970 je zanje zvedela tudi naša delovna organizacija Iskra Avtoelektrika Nova Gorica, ki v svojem proizvodnem programu potrebuje odlitke raznih vrst in oblik. Potrebe po odlitkih so bile tudi v Avtoelektriki iz dneva v dan večje in tako so se pričeli razgovori, naj bi livarna pristopila v Avtoelektriko kot njena temeljna organizacija, kar se je zgodilo 1. januarja 1978 leta. V tem kratkem pregledu zgodovine pa je zanimiv še en datum. V mislih imamo 15. februar 1985, ko so z največjo slavnostjo odprli novo proizvodno halo, ki je povsem spremenila vsakdanji ritem trdnih žuljavih rok tamkajšnjih livarjev. S to delovno zmago so ustvarili možnosti za podvojitev proizvodnje, posodobili so delovne pogoje, še bolj so dvignili kakovost, itd. Da je prišlo do te delovne zmage ima zasluge tudi direktor te temeljne organizacije Stanko Komel. Da bi kaj več izvedeli o delu in življenju v tem kolektivu, smo obiskali direktorja in z njim poklepetali tudi za naš časopis. V začetku prihodnjega leta bo minilo že 5 let odkar delate v novih proizvodnih prostorih. Lahko ocenite to obdobje? V tem petletnem obdobju smo zabeležili vidne spremembe, zato jih bom nekaj ocenil: povečanje proizvodnje za skoraj 33%, povečanje izkoristka delovnega časa in s tem produktivnosti za 30,4%, zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolovanj, za polovico smo zmanjšali izmet v proizvodnji, organizirali smo pretočno proizvodnjo in s tem zmanjšali zaloge na maksimalno 10 dni, povečali smo kakovost, saj smo prišli na 0,3 odstotka reklamacij s prejšnjih 7%, seveda pa s tem še vedno nismo zadovoljni in bomo morali prav na področju zmanjševanja reklamacij še veliko narediti. Nekoliko manj uspešni pa smo bili na področju dohodkovne uspešnosti ter na področju osebnih dohodkov čeprav menim, da vlada prav tu določena evforija, ki za seboj Pred dokončanjem nove investicije rt Stanko Komel nima vedno realnih osnov. Seveda pa moram omeniti tudi nerešen problem destimulacije nedela in obratno, torej stimulacije dela. Kakšen je pravzaprav vaš proizvodni program in za koga delate? Ze ime naše temeljne organizacije pove, da smo livarna, naš proizvodni program pa je tlačni in gravitacijski liv ter izdelava orodij in pripomočkov za lastni proizvodni program. Seveda delamo največ za potrebe TOZD v matični delovni organizaciji in sicer kar 85%, ostalo pa za zunanje naročnike, tako domače, kot tuje. Ker ste že omenili izvoz, ki je tudi strateški cilj Iskre Avtoelektrike, nas zanima še vaš delež pri tem. V izvoz se seveda vključujemo posredno prek finalnih produktov delovne organizacije (zaganjalniki, alternatorji, itd.). V manjšem obsegu pa imamo tudi nekaj lastnega direktnega izvoza, predvsem k zna- ni zahodnonemški firmi Bosch. Obstaja pa veliko povpraševanje za direkten izvoz, ki je dohodkovno zelo zanimiv, vendar je v ospredju predvsem zadovoljevanje potreb matične delovne organizacije. Po drugi strani pa je prav zdajšnji položaj v naši državi tak, da nas bo prisilil k večjemu izvozu nazahodna-tržišča. Prav v teh dneh zaključujete novo, pomembno investicijo. Jo lahko predstavite tudi našim bralcem? Da, res je, zaključujemo pomembno investicijo z naslovom »Proizvodnja vztrajni-ka magnetnega vžigalnika« za potrebe firme Stihi ZR Nemčija skupaj s temeljno organizacijo AET Tolmin. Investicijska vlaganja se gibljejo v višini 1.300.000 DEM, v to ceno pa je vključena domača in tuja oprema, carinske dajatve, minimalen poseg v prostore in vsi ostali stroški, vključno s postavitvijo in zagonom proizvodnje. V celotnem obsegu predstavlja ta investicija za približno 25% povečanja proizvodnje ob devet odstotnem povečanju zaposlenih. Še beseda dve o proizvodni in kontrolni opremi. Proizvodna oprema za litje pod tlakom je najsodobnejša iz serije svetovnih tehnogloij, kar pomeni za nas sto odstotno spremembo v primerjavi s sedanjim nekakovostnim in izrabljenim strojnim parkom. S samo kontrolno in laboratorijsko opremo pa vstopamo v obdobje, ko bomo nadzorovali proizvodni proces in s tem zagotavljali višjo raven kakovosti naših izdelkov. Hill I Pred petimi leti so v Iskri Komen odprli nove delovne prostore Iskra Avtoelektrika bosi. januarjem 1990 postala podjetje. Kakšen je vaš pogled na to novo organiziranost? Mi smo se na referendumu odločili, da se organiziramo kot tovarna v okviru podjetja Iskra Avtoelektrika. Menim, da je to pravilna pot, saj kaže skoraj 30-letna zgodovina obstoja naše TOZD dinamičen razvoj po združitvi dela in sredstev v letu 1978 z Iskro Avtoelektriko vse do danes. Seveda pa s sprejetjem statuta še nismo napravili vsega, to je kvečjemu zunanja forma. Glavni del bo odvisen od izvedbenih aktov, ker bodo s temi odnosi med posameznimi tovarnami, oz. v okviru celotnega podjetja definirani. Kako ocenjujete zdajšnji gospodarski trenutek gledano skozi prizmo uspehov in neuspehov v delovni organizaciji? Gotovo je tudi stanje v delovni organizaciji pogojeno s stanjem, ki žal vlada v naši državi, posebej v zadnjem času. Seveda pa se moramo zamisliti tudi nad notranjo nedorečenostjo, nad odnosom do dela, do nalog, do kakovosti tid. Osebno menim, da ima Iskra Avtoelektrika s svojim proizvodnim programom in s strokovnimi kapacitetami vse možnosti za lepe uspehe na domačih in tujih trgih, kar je pogojeno tudi z dolgoročno socialno varnostjo zaposlenih. Za vodjo te temeljne organizacije ste prišli 1. marca 1981 leta iz delovne organizacije, torej niste »domačin, čeprav se, v to verjamemo, tako že počutite. Nameravate še dolgo časa ostali »Kraševec«? S 1. januarjem prihodnjega leta bom odšel iz temeljne organizacije. V tem trenutku sicer še ne vem kam, ponudb je več, vendar pustimo času čas, kar pomeni, da se bo do konca leta tudi to izkristaliziralo. Najlepša hvala za odgovore! Marko Rakušček Iz proizvodnje komenske Iskre Detajl iz proizvodnje 14. stran št. 42., 25. decembra 1989 ___Iskra Commerce, Iskra Servis_________________________ Iskra v Beogradu po otvoritvi Poslovno-servisnega centra in po srbskem bojkotu Pogovor z Darkom Matijasom in Svetozarjem Miličevičem Kar obširno smo že poročali o slovesni otvoritvi novega Iskrinega Poslovno-servisnega centra v Beogradu, vsekakor pridobitvi, ki bi v normalnih poslovnih, tržnih in političnih odnosih nedvomno okrepila Iskrine pozicije na tržišču Beograda in bližnjih mest, ki jih »pokri-vajo<: beograjsko predstavništvo IC-ja, iskrini serviserji in seveda druge Iskrine delovne organizacije, investitorke v novo stavbo. Ob tem dogodku smo pripravili tudi dva intervjuja, in sicer z direktorjem Iskrinega predstavništva v Beogradu Darkom Matijasom in vodjo Iskrinega servisa v tem mestu Svetozarjem Miličevičem. Teh dveh zapisov, žal, nismo mogli zaradi neizhajanja časopisa doslej objaviti, oba intervjuja pa smo po enostranski prekinitvi odnosov srbskega gospodarstva s slovenskih še dodatno »aktualizirali«. Seveda smo obema sogovornikoma zastavili podobna vprašanja, prvo pa se je nanašalo na dosedanje delovne pogoje delavcev v filiali oz. servisu. D. Matijas: »Ti pogoji so bili do otvoritve nove stavbe precej različni, odvisno pač od lokacije, saj smo bili razdrobljeni kar na petih mestih. Prostori v stavbi na Obiličevem vencu, čeprav na izredno ugodni poziciji v mestu, so bili zaradi zastarele stavbe, ki je bila sprva namenjena izključno stanovanjem, povsem neustrezni za takšno dejavnost, kakršno opravljamo mi. Nekateri naši komercialisti so imeli pisarne celo v nekdanjih kopalnicah, hodnikih, prostorih brez oken, itd. Povrhu vsega je ta stavba, zgrajena davno pred drugo svetovno vojno, potrebna generalne rekonstrukcije in adaptacije. In vsi ti pogoji brez perspektiv za širitev in kakovostnejše izvajanje dejavnosti so pogojevali nujnost graditve novega objekta.« S. Miličevič: »Čeprav sem vodja beograjskega servisa šele od januarja leta 1984, kar dobro poznam zgodovino Iskrinih serviserjev, saj sem bil pred tem vrsto let v Iskrinem beograjskem predstavništvu. Znano je, da so Iskrini serviserji vse od sredine leta 1954, ko je Iskra tukaj odprla prvo delavnico, vedrili na številnih lokacijah, nekaterih bolj, drugih manj ustreznih. Leta 1984 smo delali na treh lokacijah, toliko pa je bilo tudi politik do dela v tem takrat precej neenotnem kolektivu, pri čemer mislim na posamezne interese. Prelomni trenutek v našem delu je bil sklep, da zapustimo prostore na Beograjskem sejmišču ter vse lokacije združimo v prostorih na Bulevarju revolucije, prihranjeni denar od najemnin in drugih stroškov pa porabimo za financiranje izdelave idejnih projektov, izbor lokacije in vsega drugega, potrebnega za gradnjo novih prostorov. Vodstvo Iskre Servis je našo usmeritev podprlo in sredi leta 1985 smo že začeli s pripravami na gradnjo.« Kaj menite, kaj je Iskra pridobila z novim Poslovno-servisnim centrom, če pa smo bolj konkretni, ali bodo novi delovni pogoii pripomogli k še boljšemu delu filiale oz. servisa? D. Matijas: ?Nova stavba rešuje mnogo stvari, ki jih prej nismo mogli uresničiti — od na prvi pogled malenkosti. kot so problem parkiranja, ogrevanja in vzdrževanja čistoče, pa vse do tega, da nam novi Center omogoča združevanje poslovnih funkcij razvoja, projektiranja, montaže, servisiranja, izobraževanja kadrov, stalnega predstavljanja novosti iz razvoja, kot tudi prodaje Iskrinih sk Sternov. Po drugi strani, kar tudi ni zanemarljivo, so naši delavci (končno le) dobili prostore družbene prehrane. Vse to bo nedvomno prispevalo k še boljšemu delu in rezultatom Iskre v Beogradu, na območju Srbije in širše. Nekaj pa je tudi jasno: v tem, za gospodarstvo težkem času, bo treba opraviti tudi določene organizacijske, strukturne in funkcionalne prilagoditve.« S. Miličevič: »Nedvomno, da po otvoritvi nove stavbe vidimo vsi Iskrini delavci v Beogradu možnost bolj or: ganiziranega in kakovostnejšega nastopa na tem tržišču. Čeprav je še zgodaj govoriti o polni sinhronizaciji odnosov, potem ko smo začeli delati pod isto streho, mislim pa, da se to že občuti in da je 240 delavcev Iskre v tej zgradbi začelo živeti skupno življenje.« Kakšni pa so letošnji poslovni rezultati predstavništva oz. servisa? D. Matijas: »V prvem polletju se je naš delež v celotnem prometu zmanjšal za približno dve indeksni točki, v tretjem četrtletju pa seje stanje nekoliko popravilo, še vedno pa je ta izdelek manjši kot prej. Padec je nastal predvsem zaradi izpadov v trženju telekomunikacijskih naprav, menim pa, da se bo stanje do konca leta zboljšalo. Vsekakor pa je res, da so rezultati trženja po posameznih sektorjih različni, različne rezultate pa beležimo tudi po obeh prodajnih tokovih, ko se prodaja preko večjih trgovskih hiš, podpisnic sporazuma z Iskro zmanjšuje, po drugi strani pa ima naša lastna, Iskrina trgovska mreža izredno lepe rezultate. Poudaril pa bi rad tudi to, da bi bili rezultati dosti boljši, če bi imela Iskra dovolj tistega blaga, ki ga na tržišču primaknjkuje, seveda pa je v Srbiji še kako prisotna likvidnost posameznih trgovskish organizacij. S. Miličevič: »Seveda je sama selitev v nove prostore nekoliko vplivala na poslovne rezultate Iskrinih beograjskih sen/iserjev, kar 120-odstot-na fakturirana realizacija v oktobru in novembru glede na plan pa potrjuje, da smo servisno dejavnost hitro konsolidirali, čeprav rezultati na nekaterih področjih, kot so telefonija, varjenje in akustika, le niso tako dobri. Lahko bi rekel, da občutimo tako vplive tržišča kot tudi nezavidno stanje v nekaterih Iskrinih proizvodnih organizacijah.« Kakšna pa je vaša ocena za delo v prihodnje? D. Matijas: »Vsi sektorji v naši filiali so pripravili kritično analizo trženja v obdobju 1984—1989 s predvidevanji o nadaljnjem razvoju. Te analize kažejo, da bomo morali v prihodnje povezati domače in tuje tržišče. Naj to pojasnim recimo samo z enim primerom: v to kategorijo sodi tudi tisti Iskrin izvoz, ki ga je mogoče doseči v sodelovanju z gradbenimi in montažnimi podjetji iz Srbije pri poslih s tujino.« Kako pa ocenjujete vaše poslovne odnose z Iskrinimi proizvodnimi organizacijami? D. Matijas: »Ti odnosi so dobri, res pa je, da se pojavljajo tudi različni interesi. Nekateri si kdaj pa kdaj zastavljajo vprašanje, če je Iskrina prodajna mreža draga, po drugi strani pa je slišati tudi vprašanja, koliko je prodajno delo sploh cenjeno in koliko velja?« S. Miličevič: »Probleme transformacije Iskrinih proizvodnih in drugih organizacij seveda občutimo tudi mi v Servisu, če pa k temu dodam še težak gospodarski položaj, poleg tega pa tudi probleme nedoločene politične reforme in krizne odnose med republikami, je jasno, zakaj smo zaskrbljeni.« Ker naše glasilo zaradi hudega finančnega položaja v skoraj vseh Iskrinih kolektivih nekaj časa ni izhajalo, smo morali pogovora z vama prelagati iz tedna v teden, zdaj ko bomo končno le izšli, smo ta intervju nekoliko skrajšali, želimo pa ga dopolniti z vajinima ocenama o sklepu skrbske socialistične zveze o bojkotu Slovenije. Torej, kaj menite o tej odločitvi srbskega vodstva? D. Matijas: »Na to vprašanje je samo en odgovor: trgovski odnosi med Srbijo in Slovenijo so tudi formalno prekinjeni. Naši poslovni partnerji na območju beograjske filiale ne sprejemajo več Iskrinega blaga, nekateri še prodajajo stare zaloge, drugi pa so Iskrine izdelke umaknili iz prodaje. Iskrin proizvodni program zdaj ponujajo skoraj izključno le Iskrine prodajalne, znano pa je, da je bilo v prvih nekaj dneh po sklepu SZDL SR Srbije veliko povpraševanje po Iskrinih izdelkih.« S. Miličevič: »Verjamem v Jugoslovansko usmeritev, vem pa tudi, da ne obstajajo nobene zgodovinske osnove za nerazumevanje med Slovenijo in Srbijo, zato skušajmo dostojanstveno pričakati trenutek, ko bomo premostili nesporazume. Prepričan sem tudi, da bodo resnica o Kosovu in druge resnice, ki prihajajo na dan, so pa boleče za vse državljane Jugoslavije, pripomogle k streznitvi narodov in narodnosti Jugoslavije in k boljšemu jutrišnjemu dne.« Lado Drobež Iskra — Baterije Zmaj, p. o. Podjetje za izdelavo baterij in baterijskih trošil 61000 Ljubljana, Stegne 31 Komisija za delovna razmerja podjetja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja računovodske službe — za nedoločen čas Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe, dipl. ekonomist, dipl. org. dela ali ekonomist, organizator in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. 2. finančni knjigovodja — za nedoločen čas Pogoji: VI/1 stopnja strokovne izobrazbe, ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomski tehnik z možnostjo ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti. Poskusno delo po pravilniku. 3. tajnica razvojno tehničnega področja — za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri in eno leto delovnih izkušenj. Od kandidatk pričakujemo, da obvladajo tehnično strojno risanje m strojepisje. Poskusno delo po pravilniku. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih izkušenj na naš naslov. Objava velja do zasedbe nalog. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra ZORIN Uspela seminarja Iskra CAOP-MIKE Softvvare Z lokalnimi računalniškimi mrežami (LAN) in z računalniškim izmenjavanjem podatkov (RIP) oz. dokumentov na osnovi EDIFACT standarda, sta se odprli popolnoma novi možnosti za poslovno komuniciranje, tako navznoter kot tudi navzven. Izredno velikimi ekonomskimi učinki. Tem temam sta bila posvečena dva uspela seminarja, ki ju je organizirala Iskra CAOP — MIKE Softvvare. Prvi je imel seminar Slobodan Si- EDIFACT standarda«, kar tvori osno-mič, in sicer, na temo »Razsežnost v vo modernega svetovnega poslov- ni aj h n osti ali lokalne mreže nekoliko drugače«. Poudarek seminarja je bil na prepričanju predavatelja, da lokalne mreže, za razliko od ostalih mrež, namenjenih prenosu podatkov, še posebej podpirajo informacijski proces lokalnega okolja ter samostojno ustvarjalnost posameznika. V praktičnem delu, pod nazivom »LAN v živo« ie sodelovalo podjetje A RT pod okriljem Iskre Commerce. ■ Teden dni pozneje, 8. decembra je imel seminar mag. Džordž Krstič pod nazivom »Osnove RIP na osnovi nega komuniciranja. Ob tej priliki je tov. B. Debeljak prikazal celovito ponudbo Intertrade, Tozd lop, glede šolanja, svetovanja in inženiringa v zvezi z RIP na osnovi EDIFACT standarda. K visoki vsebinski in tehnični ravni obeh seminarjev je veliko prispevala izredna kakovost najnovejšega Iskrinega Dataskopa — barvnega LCD projektorja, ki ima neposredni vhod z EGA kartice osebnega računalnika. DK - LD _____________Iskra Baterije Zmaj______________________ Slavnostna seja delavskega sveta Priznanja jubilantom, nagrade nagrajencem Že po tradiciji so v Zmaju tudi tokratno sejo delavskega sveta ob dnevu republike, 29. novembru, povezali s slavnostno podelitvijo priznanj letošnjim jubilantom dela in nagrad letošnjim nagrajencem te delovne organizacije. Slavnostni govornik na seji je bil direktor Zmaja Vlado Podlogar, ki je skupaj s predsednikom delavskega sveta tovarne Srečkom Jermanom priznanja in nagrade tudi podelil. Prejeli so jih: Jubilanti 10-letnega dela: Dušana Brankovič, Rufada Mesič, Leopold Fakin, Alojz Frkalj, Bojan Groznik, Jana Jerič, Petra Jovič, Zinka Kostreševič, Emilijan Kanc, Anica Kastelic, Boris Ličof, Milena Margetič, Nevenka Mirjanič, Boštjan Prebil, Mojca Pestotnik, Alojz Perme, Zlatko Planinc, Janja Pajk, Jožica Perme, Nuška Rus.Obrenka StojkovičtJože-fa Štih, Šemsa T ančič, Jožefa Zinger, Jožica Žagar-Šilc in Ivanka Zajec. Jubilanti 20-letnega dela: Zvone Cirkvenčič, Vida Gorišek, Veronika Gantar, Jožefa Robida, Georgina Sirotič, Aleš Smrdel, Lizika Strnad, Roman Tratar, Jožefa Turek, Alojzija Verbič, Boži- dar Velikonja in Desanka Žnidaršič. Jubilanti 30-letnega dela: Slavko Antončič, Bogoljub Baraga, Maraija Bambič, Stanka Dimitrijevič, Pavla Grabljevec, Stane Končina, Marija Lohkar, Bogomir Mihelčič, Rozina Petek, Franc Srebotnik, Daniela Vidic, Terezija Vinkler, Filip Medved in Alojzija Zorec. Podobno kot drugod v iskri in sploh v gospodarstvu, podeljujejo tudi v Zmaju nagrade za uspešno zaključene naloge in projekte oz. delovne dosežke. V Zmaju so letos najbolj ponosni na projekt finančno informacijskega sistema, zatem projekt HO-BA ter uvajanje računalniško vodene kalkulacije plana in analize, izredno uspešno pa so zaključili tudi dve razvojni nalogi, in sicer razvoj nove baterije GAS 4 in razvoj sistema Li CFx. Nagrade za uspešno izvedbo teh nalog so prejeli Tomaž Dereani. Katarina Možina, Vlado Afrič, Tanja Ribič, Janez Kokalj, Danica Žnidaršič, Karmen Oberč. Matjaž Bavdež, Stane Savič, Marina Valentinčič, Jože Rus, Edina Orlandič. Stane Savič, Boris Senica. Franc Srebotnik, Jože Hren in Tadeja Gornik LD Iskra — Baterije Zmaj, p.o. Podjetje za izdelavo baterij in baterijskih trošil 61000 Ljubljana, Stegne 31 Na podlagi 61. člena statuta podjetja razpisuje delavski svet podjetja naslednje naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — direktor finančnega področja — direktor področja za plan in ekonomiko poslovanja Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in psihofizičnih lastnosti, določenih v razvidu, izpolnjevati še naslednje: pod 1 — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2 — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev m opisom dosedanjih delovnih dosežkov v 8 (osmih) dneh na naš naslov, s pripisom »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra — Baterije Zmaj, p.o. Podjetje za izdelavo baterij in baterijskih trošil 61000 Ljubljana, Stegne 31 Komisija za delovna razmerja podjetja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja službe za organizacijo poslovanja — za nedoločen čas Pogoji: VII 1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe, dipl. org. dela, dipl. ekonč-mist ali organizator dela, ekonomist, in 4 leta delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo poznavanje osnov računalništva in računalniške tehnologije. Poskusno delo po pravilniku. 2. projektant informacijske opreme Pogoji: VII 1 stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali VI. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri z možnostjo ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti, pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje strojne in programske opreme na področju komunikacijskih mrež. Poskusno delo po pravilniku. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih izkušenj na naš naslov. Objava velja do zasedbe nalog. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra Elementi Uspešnost poslovanja podjetja v tržnih pogojih predpostavlja pravočasno in predvsem vsestransko prilagajanje spreminjajočim se tržnim in konkurenčnim zahtevam. Za kar najbolj optimalno odzivanje na gibanje svetovnih trendov je potrebno imeti jasno začrtano vizijo, podprto s perspektivnimi programi, usposobljenimi kadri, premišljeno organizacijo, skratka celoten poslovni proces mora biti naravnan k čimvečji učinkovitosti. Zanimalo nas je, kako se s problematiko prehoda na podjetniški način gospodarjenja soočajo v tovarni Feriti v Stegnah, zato smo Marka Živca, direktorja povprašali o novi podobi podjetja v naslednjih letih: — Ska terimi programi in predvsem na katera tržišča se nameravate usmeriti? Naš proizvodni program obsega tri programske skupine, za katere vse tržne analize potrjujejo, da so dolgoročno zanimivi na tržiščih razvitega zahoda in o tem vsakodnevno pričajo povpraševanja, ki pa jih zaradi premajhnih kapacitet ne uspemo zadovoljiti. Naši izdelki se vgrajujejo v sodobne elektronske naprave tako na področju profesionalne tehnike — v telekomunikacije, računalništvo pa tudi v vrsto širokopotrošnih izdelkov, ki potrebujejo zaščito pred udari ali nihanji električnega toka. Mehki feriti predstalvjajo naš temeljni proizvodni program in z njimi ustvarimo polovico realizacije z direktno prodajo na trgu, čez 20% izdelanih količin pa uporabimo kot polizdelke v lastni proizvodnji. Navite komponente so družina izdelkov, s katerimi smo pridobili določeno prednost na trgu in to zaradi lastnega polizdelka — feritov, ki predstavljajo velik delež vrednosti izdelkov in jih je želo težko kupiti na trgu. Z njimi ustvarimo cca 45% vsega dohodka. Trdi feriti ali trajni magneti na osnovi kovinskih oksidov predstavljajo trenutno 10% vrednosti naše proizvodnje. S tehnološkega vidika so izredno podoben proces, vendar pa so surovine povsem drugačne, zato morata biti procesa strogo ločena, da se surovine med seboj ne kontaminirajo. Programje izredno zanimiv za avtomobilsko industrijo, ki zahteva milijonske se- rije. Zaradi omejenih kapacitet pa tem potrebam ne moremo zadostiti, kar predstavlja enega izmed glavnih problemov, ki ga bomo morali čimprej začeti razreševati. — Ali ste razvojno in tehnološko sposobni slediti konkurenci na zahodnih trgih? Imamo sicer določene prednosti, ki pa jih še nismo znali dovolj izkoristiti. Predvsem nam primanjkuje sodobnejše opreme, ki bi zagotavljala večjo stabilnost tehnološkega procesa in hkrati omogočila večjo zanesljivost kakovosti izdelkov. Zato smo se odločili za nakup opreme za proizvodnjo mehkih feritov v vrednosti 8 mio DEM, ki bo omogočila poleg obnove iztrošene opreme tudi uvedbo višje stopnje tehnologije; s katero bomo dosegli tehnološko raven naše konkurence na zahodu in si zagotovili: ponovljivost in napovedljivost kvalitete, zmanjšanje izmeta na normalno raven ter preprečitev onesnaževanja okolja. Bistveno večji bodo tudi ekonomski učinki, saj računamo, da bomo pri polovično večjem vhodu surovin in energije pridobili vsaj dvakrat večji izhod gotovih izdelkov. Pri tem bomo zlasti v fazi priprave mase skoraj v celoti izključili vpliv človeka na fizični potek proizvodnega procesa in z avtomatizacijo tudi precej zmanjšali delež ročnega dela. Nabava nove opreme in izpopolnjeni tehnološki postopki bodo zahtevali tudi spremembe v kadrovski strukturi? Po obdobju pomanjkanja ustreznih strokovnjakov v zadnjih letih, ko so se odločali za atraktivnejše pa- noge, kot je računalništvo ali mikroelektronika, v zadnjem času kadri spet odkrivajo perspektive na našem področju. Kljub znatnim okrepitvam pa želimo še dodatno pridobiti sposobne in ambiciozne strokovnjake s področja vseh tehničnih smeri, še posebej pa metalurgije, fizike, kemije, strojništva, elektrotehnike. — Kakšne pogoje pa nudite svojim strokovnjakom? Predvsem nudimo široke možnosti izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, obiska tujih firm in seminarjev tako da pri nas nihče ne more trditi, da je oviran pri strokovnem izpopolnjevanju in napredovanju. O inovativni naravi njihovega dela pa pričajo številne nagrade, tako sklada Borisa Kidriča kot Iskrine nagrade, ki so jih prejeli naši sodelavci. Kljub obilici operativnega dela se namreč zavedajo, da je nujno sodelovanje z zunanjimi institucijami tako, da ohranjajo nenehen stik z razvojem stroke. Izredno plodno sodelovanje nas veže z Inštitutom Jožef Stefan, odsekom za keramiko pri prof. Dragu Kolarju ter Fakulteto za elektrotehniko — katedro za regulacije in elektromagnetne pretvorni ške energije pri prof. Cajhnu in doc. Nastramu. Poudaril pa bi, da smo proizvodna firma zato od vsakega razvojnega dela pričakujemo tudi konkretne rezultate, ki morajo prej ali slej dajati finančne učinke. Kaj pa kooperacijsko in podobno povezovanje z domačimi in tujimi firmami? Vsekakor čutimo interese pb šir- Marko Živec šem poslovno-tehničnem povezovanju z velikimi, svetovno poznanimi firmami, kot je na primer Siemens. Z njimi zaenkrat sodelujemo predvsem kot dobavitelji naših izdelkov, za širše sodelovanje pa bomo veliko morali še storiti znotraj lastnih meja, kar pomeni, da se bomo morali uveljaviti in pridobiti njihovo zaupanje kot ustrezno kvalitetni dobavitelji in proizvajalci velikih serij visoko zahtevnih profesionalnih izdelkov. V bodočnosti načrtujemo kompenzacijske posle, tehnično sodelovanje pa tudi tesnejše oblike sodelovanja kot je joint Navijanje visokonapetostnih transformatorjev — Ljubno Nalaganje jeder v ognjestalne pladnje za sintranje v električni Avtomat za brušenje rež pri lončastih jedrih venture in podobno. Ali datum 1. 1. 1990 pomeni bistveno spremembo v našem poslovanju? Trenutno imamo še status temeljne organizacije, čeprav smo se že septembra na referendumu odločili, da bomo v bodoče poslovali kot samostojno podjetje, vendar se bomo tudi po novem letu še povezovali v Iskri, še posebej v ' okviru proizvajalcev elementov. Obetaven primer sodelovanja v Iskri pomeni poslovni dogovor z Iskro Commerce, ki bo v našo investicijo vložil 50% vrednosti in bo sorazmerno udeležena pri soodločanju in seveda dobičku. IC nam torej zaupa in je tudi najbolj pristojen, da lahko oceni, koliko je določen program zanimiv na tržišču. Z investicijo bomo program mehkih feritov razvojnS-tehnološko tako usposobili, da bomo lahko pokrili ustrezno večji delež na tržišču in bomo lahko odgovorili na vsa povpraševanja. Ali ima te morda še druge konkretne načrte v zvezi z delničarskimi ali sovlagateljskimi udeležbami pri projektih oziroma novih izdelkih? Uspešen razvoj trdih feritov, še posebni program motarskih ali štar- vlaganje v naše programe, ki so vsi obrnjeni na zahtevna zahodna tržišča. Odprti smo za vse vrste povezav, ki bi nam omogočile čim hitrejše doseči tisto tehnološko raven, da se bomo enakopravno vključevali na ta tržišča, zato tudi vse zainteresirane vabimo, da se oglasijo pri nas v tovarni. — Kako pa vrednotite letošnje izvozne dosežke? Ocenjujemo, da bomo iztržili 5,5 mio dolarjev in to izključno na konvertibilnih trgih, kar predstavlja cca 40% naše realizacije. Zaradi neugodnega razkoraka med tečajem dinarja in dejansko inflacijo moramo izvoz omejevati, ker nam to narekuje ekonomika poslovanja. Vendar pa po zaključku naložbe načrtujemo delež izvoza povečati na 70% do 80%. — Ali nam ob koncu lahko poveste še nekaj besed o sedanji, oz. bodoči organizacijski obliki tovarne Feriti? Trenutno zaposlujemo 540 delavcev in sicer na treh lokacijah. Jedro predstavlja tovarna v. Stegnah, v proizvodnih obratih v Ljubnem v Savinjski dolini in Solčavi pa na programu navitih komponent (dušilke, korektorji, transformatorji) Avtomatsko navijanje tuljavnikov za transformatorje — Ljubno terskih segmentov nas sili v nadaljnja vlaganja v proizvodne zmogljivosti, ki pa so za nas prevelik zalogaj. Naš cilj je doseganje standardne evropske kvalitete ob proizvodnih zmogljivostih vsaj 2 do 3 milijone segmentov mesečno, kar bi nas uvrstilo v zgornjo polovico evropskih in svetovnih proizvajalcev segmentov. Med drugim si želimo postati zanimiv partner tudi novogoriški Iskri Avtoelektriki, s katero že sodeljujemo na RR področju, z osvojeno proizvodnjo pa bi lahko nadomestili uvoz feritnih segmentov. Takoj, ko bo nova zakonodaja dejansko (ne le formalno) omogočala vse vrste vlaganj in povezav, bomo naše programe predstavili tudi navzven in skušali potencialne partnerje pridobiti za so- dela še 120, oz. 40 delavcev. Med seboj smo vsebinsko izredno povezani, saj je feritni polizdelek ključni sestavni del navite komponente. Zato se tudi v prihodnje ne bomo organizacijsko ločevali, ampak se bomo skupno, ob sodelovanju zunanjih institucij usposabljali za višjo tehnološko raven. Postopno bomo zmanjševali število zaposlenih, ob tem pa bomo učinek še povečevali, seveda ob sodobni opremi in boljših delovnih pogojih. Prizadevali si bomo za dvigovanje kvalifikacijske strukture zaposlenih —vsak naš delavec bo dobil možnost da se usposobi za delo v novem tehnološkem procesu in vsak, ki bo za to zainteresiran, bo svoje delovno mesto tudi obdržal. I. S. 18. stran št: 42., 25. decembra 1989 št. 42., 25. decembra 1989 Iskra Iskra SOZD — Izobraževalni center Ljubljana razpisuje 10. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO v Iskri v času od: 5. 2. do 17. 2. 1990 5. 3. do 17. 3. 1990 2. 4. do 14. 4. 1990 14. 5. do 26. 5. 1990 Strokovno usposabljanje je namenjeno delavcem, ki jih 'skra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in postanih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja podjetja. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanje-trgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno-ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki višjih oblik mednarodnega sodelovanja. Pregled tematskih sklopov: I. Mednarodni ekonomski sistem in položaj Jugoslavije in Slovenije v mednarodnem gospodarskem sodelovanju II. Poslovna politika podjetja lil. Mednarodno trženje in poslovanje industrijskih podjetij IV. Mednarodne poslovne finance V. Pravo in mednarodno poslovanje Program šole usklajujemo s specialističnim študijem iz mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Absolventom ZT šole, ki bodo želeli pridobiti podiplomsko izobrazbo, bo na ta način olajšan specialistični študij. Po dogovoru z vodstvom Ekonomske fakultete bodo preizkusi znanj v Iskrini ZT šoli priznani pri opravljanju izpitov v okviru specialističnega-podiplomskega študija. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega usposabljanja lahko podjetje prijavi vsakega, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 do 3 leta, — ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemno tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov, — je star manj kot 35 let, — kandidati morajo obvladati temeljna znanja, ki so potrebna za opravljanje posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih — ZT registracija. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno (tudi v večernem času) — 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev, ker bodo v času izobraževanja bivali ves teden v kraju šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost Izobraževalni proces je zasnovan na aktivnih učnih oblikah in naravnan na 18 — 28 udeležencev. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani, SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana VODJA PROGRAMA: dr. Mitja Tavčar, dipl. inž. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli v ponedeljek, 5.2.1990 ob 9. v hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26.5.1990 ob 14. v Kompas hotelu v Ribnem pri Bledu. STROŠKI IZOBRAŽEVANJA: Stroške izobraževanja bodo podjetja poravnala s kotizacijo. V kotizacijo bodo zajeti vsi stroški priprave in izvedbe programa ter hotelska oskrba (prenočišče, zajtrk, kosilo, večerja, kavarna itd.). Ker bomo program šole izvajali v štirih časovnih obdobjih (po 14 dni), bomo kotizacijo razdelili na štiri akontacije in poračun. O višini akontacij vas bomo sproti obveščali, vsi pa jih boste plačali z virmanskim nakazilom. Peto kopijo virmanskega nakazila bo udeleženec prinesel na začetek vsakega dela šolanja. PRIJAVA: Izpolnjene prijavnice naj podjetja, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najpozneje do 22. januarja 1990 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3 XII. Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št: 061 222-212 (Miša Čehovin). ODJAVA: Podjetje lahko kandidata odjavi najpozneje 3 dni pred začetkom šolanja. V primeru poznejše odjave se podjetje obvezuje plačati polovico vseh stroškov šolanja. Izobraževalni center pa pošlje odjavljenemu kandidatu vsa pripravljena študijska gradiva. stran 19 Iskra Elektrozveze Digitalni sistemi prenosa na Koroškem Konec novembra smo dogradili sistem večkanalnih digitalnih zvez na relacijah: Ravne — Prevalje, Ravne — Mežica in Ravne — Črna na Koroškem. Ta sistem s katerim so Ravne postale sodobno opremljeno središče telekomunikacijskih zvez za potrebe PTT na Koroškem, je priključen na magistralno zvezo, ki je bila vzpostavljena letos oktobra z vključitvijo multipleksne in radiorelejne opreme ter digitalnih central EWSD v Mariboru in Ravnah. Naša sogovornika sta ing. Milan Doganoc in Marjan Možina. smo dokazali, da smo te naprave sposobni kvalitetno izdelati in jih v dogovorjenih rokih vključiti v telekomunikacijsko omrežje. Težko je reči, koliko je vrednostni delež prenosa v posameznih sistemih telekomunikacijskega omrežja, ker se razmerje spreminja od sistema do sistema. Lahko pa omenimo, da predstavlja vrednost digitalne opreme prenosa Nove telekomunikacijske zmogljivosti na Koroškem sodijo v izgradnjo širšega telekomunikacijskega sistema? Po pogodbi med PTT Slovenije in PTT Maribor na eni strani ter Iskro SOZD, Iskro Telekom in Iskro Elektrozveze na drugi, je Iskra Elektrozveze dobavitelj digitalne multipleksne in linijske opreme ter digitalnega radiorelejnega sistema. Slednji je 140 Mbit/s, multipleksna oprema pa 2, 34, in 140 Mbit/s. Dograjen sistem prenosa na Koroškem sodi v začetek realizacije omenjene pogodbe po kateri je pred nami še izgradnja sistema prenosa med glavno centralo v Mariboru in končnimi postajami: Rotovžem, Ma-rijeto in Dravskem polju, Selnico, Rušami, Pekrami ter z vspostavitvijo samostojnih zvez na relacijah: Lenart — Benedikt, Cerkvenjak, Zg. Ščavnica in Ormož — Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Miklavž, Ivanjkovci, Tomaž. Kaj obsega pravkar zgrajen telekomunikacijski sistem na Koroškem? Z leve: vodja projekta ing. Milan Doganoc in sodelavec Marjan Možina Vzpostavili smo digitalni telefonski prenos na relaciji Ravne — Prevalje, Ravne — Mežica, Ravne — Črna in analogno-digitalno konverzijo za relacije: Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec. Vse naprave so izdelane v Iskri Elektrozveze. Sistemi digitalnega prenosa iz Iskre Elektrozveze so z uspešno vključitvijo na telekomunikacijsko omrežje prestali tudi pomemben test? Z uspešno vzpostavitvijo teh zvez za zvezo Maribor — Ravne na Koroškem približno 1/3 vrednosti celotnega sistema. Skratka, z realizacijo omenjene pogodbe smo nadaljevali posodabljanje in izgradnjo digitalnih telekomunikacijskih omrežij, ki omogočajo Jugoslaviji digitalni vstop v sosednji državi (Avstrija, Italija) in naprej v svet. Zavedamo se, da moramo uspešen začetek nadaljevati in vtem smislu smo se tudi tržno usmerili. Boris Čerin Radiorelejni sistem naprav v Ravnah Plešivcu Iskra Center za elektrooptiko Ustanoviti svoje podjetje — zakaj pa ne? Iskra Center za elektrooptiko bo s svojimi kapacitetami pomagala vsem, ki love veter podjetništva Ko smo se lotili preoblikovanja delovne organizacije v novo obliko, smo za cilj izbrali povečanje sedanje poslovne uspešnosti. Pri tem smo ugotovili, da razpolagamo z večjim obsegom proizvodnih kapacitet kot jih potrebujemo sami. Odločili smo se, da jih ponudimo v uporabo vsem, ki imate lastne poslovne zamisli pa tudi voljo, da jih uresničite. Razpolagamo s trenutno neizkoriščenimi prostori vseh vrst — od pisarniških, laboratorijskih, proizvodnih do skladiščnih. Drugim uporabnikom lahko ponudimo tudi del opreme. Naši delavci so si pridobili bogate izkušnje v razvoju, proizvodnji in trženju izdelkov visoke tehnologije. Če bo potrebno bomo tudi to znanje dodajali poslovnim zamislim, ki jih bomo pomagali uresničiti. Poslovne pobude lahko pridejo od kjerkoli. Pomagali bomo tako lastnim koristim, ki ste trenutno zaposleni kje drugje. Pričakujemo, da bo precej zanimanja tudi za pomoč pri tistih novih ali tistih obstoječih programih, ki jih bodo vodstva podjetij želela oblikovati v poslovno samostojna podjetja. Večina pobud vseh vrst bo gotovo prišla iz stegenskega bazena, zato smo pretekli teden na predstavitev projekta povabili direktorje tukajšnjih Iskrinih organizacij. Predstavitev je imela namen doseči dogovor o oblikah sodelovanja in razmejitvah delovanja glede na specifične posamezne interese. Projekt je vzbudil odobravanje predvsem zaradi celovite pomoči pri pričetku dela in razvoju novih podjetij. Ne želimo se namreč omejiti le na vlogo ponudnika prostorov, ki so potrebni za delo novih podjetij, ampak ponujamo vse potrebno tako za organizacijo pričetka poslovanja po- Podjetniški inkubator bo novemu podjetju pomagal pri: — pripravi nove zamisli — pridobitvi prostorov — zagotovitvi potrebnih sredstev — tekočem poslovanju djetja kot tudi vsestransko podporo pri poslovanju. Predlagateljem bomo pomagali že pri pripravi poslovnega načrta, da bodo svojo pobudo pripre-Ijali do realizacije. Pomagali bomo tudi pridobiti sredstva, ki bodo potrebna za pričetek dela novih podjetij. Ko bo podjetje pričelo z delom, mu bomo nudili poceni uporabo servisnih storitev od uporabe sejne sobe,, telekomunikacijske opreme, preko tajniških opravil do zagotovitve finanč-no-računovodskega servisa. Za posamezne poslovne funkcije bomo zagotovili specializirano svetovanje, stalno pa bo moč dobiti podporo tudi pri poslovodenju. V celoti se pomoč, ki jo nudimo, kaže kot proces usposabljanja posa- meznikov in skupin za uspešno samostojno vodenje podjetja. Gre za koncept podjetniškega inkubatorja. Pri njegovi uresničitvi nam pomaga mednarodno podjetje ININ, ki seje na podlagi znanja ameriškega soustanovitelja specializiralo za tovrstne projekte. V Sloveniji že vodi organizacijo podjetniških inkubatorjev pri dveh večjih podjetjih. Projekt je do seudj vzbudil že precej odmevov in nedvomno ga bo tudi tokratna predstavitev. Če vas zanimajo podrobnosti, se oglasite pri Zoretu Lukinu (tel. 573-215 ii.t. 350|. Vsak dan bo med 10.00 in 12.00 uro skrbel za stik z novimi morebitnimi koristniki uslug podjetniškega inkubatorja. Iskra Center za elektrooptiko in mednarodno podjetje ININ Iskra Invest servis OZD danes in nikoli več Na letošnje Silvestrovo bomo simbolično pokopali vse organizacije združenega dela. Na njihovo mesto bomo na novo ustoličili podjetja, ki smo jih pred leti vrgli v gospodarski smetnjak. Za »vesoljno« Iskro pa se obeta nova organiziranost v obliki delniške družbe. Spremembe zakona o podjetjih so bile objavljene 7. julija letos, zaradi prevajalske zamude pa so imeli gospodarstveniki na voljo integralni tekst v slovenščini šele 20. julija —torej zelo malo' časa za preoblikovanje na dan 31. decembra letos. Vse OZD so se znašle pred vprašanjem, kako uskladiti svojo organiziranost glede na novi zakon. Za naše — recimo kar po novem — podjetje je bilo to še teže, ker smo že dolgo vrsto let organizacija skupnega pomena in smo se tudi razvijali skladno z voljo delovnih organizacij v sozdu. Posledica tega je, da imamo sedaj 95 odstotkov vseh storitev znotraj Iskre, in obratno 95 odstotkov dobaviteljev od zunaj, kar povzroča velike finančne oziroma likvidnostne probleme. V svojih poslovnih knjigah imamo 70 odstotkov združenih sredstev (vrednost osnovnih sredstev v stavbah in opremi v stolpnici ter skupnih napravah na kompleksu Stegen). Zaradi tega je imel Invest servis do družbe velike težave, saj smo po formalni plati izkazovali nizko stopnjo akumulativnosti in bili tudi grobo omejevani pri izplačilih osebnih dohodkov. Skladno z zakonom o podjetjih, ki je bil prvotno sprejet koncem decembra lani, smo načrtovali pravno obliko skupnega podjetja, vendar je sprememba zakona to pravno možnost črtala oziroma preprosto prepovedala. Zaradi tesne povezanosti naše dejavnosti z Iskro in zaradi omenjenih združenih sredstev smo delovnim organizacijam, ki so lastnice poslovnih stavb in skupnih naprav, ponudili v podpis pogodbo o združitvi sredstev v družbeno podjetje. V tej pogodbi, ki ima dolgoročen značaj, smo opredelili oblike soupravljanja novega podjetja, kakor tudi določila, ki urejajo vprašanje delitve rizika in dobička. Izdelali smo predlog dveh ločenih pogodb. Eno za Stegne, drugo za PPC-stolpnico in jo poslali lastnicam teh objektov, ki jih je 24, v podpis. Te pogodbe smo posredovali že letošnjega julija meseca s tem, da bomo se s posameznimi organizacijami tudi pogovarjali in posebej obrazložili namen in vsebino pogodb z vsemi podrobnostmi. Sedaj ugotavljamo, da smo le od dveh podjetij dobili pisna mnenja oziroma pripombe. Obe podjetji navajata, da bi bila sicer možna taka oblika sodelovanja, vendar je Iskra Commerce kot največja lastnica stolpnice dala prednost drugačni rešitvi problema. Domnevamo, da je v njihovem poslovnem interesu, da omenjena združena sredstva oziroma plasmaje sredstev potegnejo nazaj, torej jih vpišejo v lastne poslovne knjige. S takimi njihovimi spremembami se v osnovi menja bistvo našega predloga, zato sedaj pripravljamo novo pogodbo, ki bo sicer na dolgoročni način urejala opravljanje naših storitev, vendar na čisto konkurenčnih principih. Tako nas novo nastali položaj tudi sili, da še temeljiteje proučimo donosnost posameznih dejavnosti in že s statutom podjetja uredimo organizacijske in pravne temelje. Kot osnovni princip smo v statut napisali, da naše podjetje ne bo imelo nobenih prioritetnih dejavnosti in da bomo vlagali v posamezne dejavnosti le v primeru, če bodo dolgoročno rentabilne in prispevale k splošnemu ugledu podjetja. Predlagano je skrčenje delavskega sveta, ker se del pristojnosti izvrševanja posameznih aktov prenaša na direktorja. V prihodnje naj bi delovalo eno samo izvršilno telo, to je kadrovski odbor, v katerega pristojnost bi sodila tudi delovna razmerja, družbeni standard in varstvo pri delu. Odbor naj bi imel tri člane Delavski svet je določil predlog statuta, ki ga bomo sprejemali 5. decembra na referendumu. (Opomba: Ta sestavek je bil napisan proti koncu novembra). Glede na osnutek pogodbe za ustanovitev Iskra delniške družbe navaja le-ta »specializirane« dejavnosti v delniški družbi. To so Commerce, servis in naše podjetje. Na omenjeni osnutek smo dali tudi pripombe, ena od pomembnih pa je, da prispevamo za financiranje delniške družbe delež le od eksterne prodaje (in ne od celotne prodaje), s čemer bi preprečili vkalkuliranje teh stroškov v ceno Iskrinih proizvodov. S statutom smo tudi spremenili ime. Nismo več delovna organizacija Invest servis, ampak podjetje Iskra Invest. Od oblike do designa OBLIKOVANJE je običajen, vendar ne povsem ustrezen domači izraz za industrijski design (dizajn), torej za dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom. Medtem ko tujka DESIGN obsega tudi snovanje in ustvarjanje izdelka v njegovem širšem družbenem, proizvodnem, distribucijskem in potrošnem okolju, pomeni beseda OBLIKOVANJE zgolj določanje njegovih formalnih zunanje-obli-kovnih značilnosti. Sele s predpono INDUSTRIJSKI se termin OBLIKOVANJE do neke mere približa pojmu industrijska designa. Mednarodni svet organizacij za industrijski design (10-SID) je leta 1964 postavil definicijo, ki jo — prilagojeno domačemu pojmovanu — najdemo tudi v Leksikonu CZ: »Industrijsko oblikovanje je ustvarjalnost, katere temeljni cilj je določitev likovnih kvalitet industrijsko narejenih izdelkov. Ob tem, da se uresni- čujejo kot zunanja podoba izdelka, te oblikovne kvalitete zadevajo predvsem tista strukturna in funkcijska razmerja, ki neki sistem spreminjajo v soodvisno celoto s stališča izdelovalca in porabnika hkrati. Industrijsko oblikovanje zajema vse vidike človekovega okolja, ki so pogojeni z industrijsko proizvodnjo.« V istem leksikonu najdemo pod naslovom Slovensko sodobno industrijsko oblikovanje fotografije dvanajstih primerov, med katerimi je tudi znameniti telefon ETA-80 avtorja Davorina Savnika. Omenjeni izdelek in nekateri drugi so dobili številna mednarodna priznanja za dobro obliko. Vemo, da jih proizvaja Iskra Terminali, ki si je omislila slogan: »Terminals — blagovna znamka Iskre, ki jamči kakovost in design.« S tem očitno poudarja, da ne zagotavlja samo lepe zunanjosti, marveč tudi kultivirano jedro in okolje svojih izdelkov. Uresničevanje takšne ambicije je v naših družbenih in gospodarskih razmerah izjemno težka naloga. Zahteva vztrajno in brezkompromisno prilagajanje vrhunskim svetovnim dosežkom in standardom. Iskra Terminali se v tej smeri močno trudi, o čemer pišemo tudi v današnji številki glasila. Kaj pa domače tržišče, po- rabniki, kupci? Ali so dovolj pripravljeni na sprejem sodobne telefonije, zlasti digitalizacije in ISDN? Če je odgovor negativen, bo namreč Iskrina blagovna znamka še naprej lahko jamčila zgolj OBLIKO(VANJE), torej - YU industrijski design. Kazimir Mohar AVVARDS FOR GOOD DESIGN 7/1 UMRDS mmm BUBI U K. Domestic Phone of the Year TOKYO 84 JAPAN INDUSTRIAL DESIGN VUGOSLAVIA BELGRADE 1984 CHAMBER OF ECONOMV GOOD INDUSTRIAL DESIGN HANNOVER 1980 VVEST GERMANV Zbirka priznanj za design 8TH BIENNIAL OF INDUSTRIAL DESIGN LJUBLJANA 1979 VUGOSLAVIA DESIGN CENTRE STUTTGART 1981 VVEST GERMANV DESIGN CENTRE BELGRADE 1982 VUGOSLAVIA Ob odhodu v pokoj se je od sodelavk in sodelavcev prisrčno poslovil Ivan Munih, dolgoletni sodelavec Iskre Avtoelektrike Nova Gorica. V kolektiv je prišel že leta 1963, delal je na liniji rotorja in na liniji glavnega sestava, od maja 1984 pa je kot čuvaj varoval imovino. Člani kolektiva smo ga poznali kot skromnega in vestnega in kot takega ga bomo tudi pogrešali. Vendar ne za dolgo, saj je bil na prisrčnem slovesu povabljen ob vsaki priložnosti še na obisk. Ob kozarčku rujnega vinca so mu zaželeli vse naj lepše v zasluženem pokoju ter mu poklonili lepo stensko uro v spomin na njegovo delovno prehojeno pot v kolektivu. (M. R.) Zahvala Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo in Vam želim še veliko delovnih uspehov hkrati Ela Kokalj In memoriam Peter Grčar V začetku novembra smo v ožjem krogu prijateljev pokopali dolgoletnega vodilnega delavca Iskre Petra Grčarja. Rojen je bil v Ljubljani leta 1924, kjer je tudi pričel in končal šolanje. Po poklicu je bil diplomirani ekonomist, napravil zunanjetrgovinsko šolo, govoril aktivno nemško in angleško. Do prihoda v Iskro je delal pretežno kot komercialni direktor v nekaj proizvodnih organizacijah in si pridobil precej izkušenj, ne le v notranjem in zunanjetrgovinskem poslovanju ter raziskavi tržišča, ampak tudi v spoznanju različnih proizvodnih procesov. Vse te izkušnje so mu močno koristile pri delu v Iskri, kjer se je zaposlil 1966 leta. Prvih osem let je vodil plan-sko-analitsko področje združenega podjetja. Delavski svet združenega podjetja Is kra Kranj je v letu 1967 odredil začasno upravo_ v Tovarni elektromotorjev v Železnikih. Za člana odbora je bil imenovan Peter Grčar. Po reorganizaciji Iskre v takratni branžni sistem leta 1975 je prevzel mesto pomočnika glavnega direktorja delovne organizacije »Široka potrošnja«. Upokojil se je leta 1984. Vse znanje mu je služilo kot dolgoročna in temeljita osnova za razumevanje in reševanje poslovne problematike. Zelo dobro je poznal proizvodni proces, gibanje stroškov, problem delovne sile in dogajanja na tržišču ter poznavanjem ustroja in pretakanja obra tnih sredstev ter seveda finančnega sistema z vsemi njegovimi specifičnostmi. To znanje je v zadnjih letih koristno uporabil predvsem v izdelavi posameznih programov in potem v vodenju sanacije treh temeljnih organizacij Široke potrošnje, ki so kronično poslovale z izgubo. Rezultati so se kmalu pokazali, ker je bilo delo dobro opravljeno. Bil je lik poštenega delovnega človeka, cenil je dobro delo, gospodarjenje, bil kritičen do nepravilnosti, zagovornik delovnega reda in discipline na vseh področjih poslovanja, kot vodilni delavec pa zelo cenjen in spoštovan. Delavci Elektromotorjev se mu zahvaljujemo za vse kar je storil za našo tovarno. Tone Lavtar Tudi to je ena od priložnosti! V delovni organizaciji Iskra Orodja, Ljubljana, Stegne 15 sprejemamo prednaročila za nakup stereo radiokasetofonov RMS 401 Hania. V redni prodaji boste morali za njega odšteti 12.543.660,—din, mi pa Vam ob takojšnem plačilu nudimo 44% popusta. Oglasite se osebno ali po telefonu 573-801 vsak dan od 7.00 do 13.000 ure pri tov. Mojci Marčun. Z enim telefonskim pozivom boste prihranili 5.468.160—din! Zahvala , Sodelavkam in sodelavcem ter OO sindikata TOZD Stikala se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob nesreči. Hvala tudi socialnim delavkam. Jože Nunar Pravniški kotiček Imamo nov Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja Končno smo dobili ta zakon, ki bi lahko bil celo boljši, četudi malo obširnejši. Ogledali si bomo le najvažnejše novosti, saj bo o njem nešteto seminarjev, internih posvetov tudi v okviru Iskre itd. Predvsem navajam, da je zakon o združenem delu, ki je doslej urejal delovna razmerja, nehal veljati, razen 2. oddelka VI. poglavja (pravice, obveznosti in odgovornosti družbenih pravnih oseb v pravnem prometu družbenih sredstev, dokler ne bodo glede tega sprejeti novi predpisi. Med novostmi je vsekakor določba, da nimamo več petih, temveč le tri ukrepe, ki jih je mogoče izreči zaradi kršitve delovne dolžnosti in obveznosti in to javni opomin, denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja. Javni opomin in denarno kazen izreče organ upravljanja, prenehanje pa disciplinska komisija. Proti takemu ukrepu lahko delavec ugovarja v roku 8 dni od prejema pismenega odpravka. Če s pritožbeno odločbo ni zado- voljen ali ugovora pristojni organ ne izda v 30 dneh, se delavec lahko obrne na pristojno sodišče (kakor že sedaj). Iz katerih razlogov lahko preneha delovno razmerje, navaja zakon 12 okoliščin. S kolektivno pogodbo bodo urejeni pogoji za izrek tega ukrepa, kakor verjetno tudi postopek pred komisijo ali delodajalcem. Delavec se lahko obrne na sodišče le v roku 15 dni odprejema negativne odločbe. Katero je to pristojno sodišče, tega zakon ne pove, vsekakor bo to sodišče združenega dela. Ker ima v zvezi z izvajanjem tega zakona določene obveznosti tudi organizacija ali delodajalec, so za njiju predvidene občutne kazni, npr. od 5,000.000 do 45,000.000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 100,000.000 do 10,000.000,— dinarjev. Torej se ne kaže šaliti s predpisi. Kazni bo izrekel sodnik za prekrške, ne gospodarski oddelek sodne enote. Kdaj se lahko izreče ukrep prenehanja defovnega razmerja in o prenehanju brez ukrepa pa drugič. Lojze Cafuta Ob smrti našega atija Srečka Ambroša se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem v Delovni skupnosti in DO Iskra Kibernetika za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča otroka Mitja, Tina in.mami Sonja Ob izgubi najine mame Marijane Zadražnik se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v TOZD TSD in Orodjarna, za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti sinova Marjan in Vinko Ob nenadni smrti dragega sina in brata Mirjana Kresoviča se iskreno zahvaljujeva sodelavcem, sindikatu in podjetju Iskra Commerce za izraženo sožalje, cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoči mama Angelca in brat Rajko Kresovič. Iskra SOZD Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog V skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih Iskre objavlja' razpis nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge Iskre Namen nagrajevanja je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjanje z njihovim bodočim delom, študentom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na-visokošolski organizaciji in strokovnjakom mentorjem v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizaciji združenega dela Iskre. POGOJI KANDIDIRANJA Za nagrado lahko kandidirajo redni in izredni študenti, ki so zagovarjali diplomsko, oz. magistrsko nalogo v času od 16. oktobra 1988 do 31. decembra 1989. Za nagrado lahko kandidirajo le naloge, ocenjene najmanj z oceno 8. Predvidene teme — program in proizvodnja — ekologija — organizacija in informatika — tržništvo oziroma zunanjetrgovinska dejavnost —- kadrovsko-izobraževalna dejavnost Naloge bomo ocenjevali na osnovi naslednjih kriterijev: — izvirnost — koristnost naloge za Iskro — zamenjljivosti vgrajevanja tujih materialov in opreme z domačimi (kjer je to možno oz. racionalno) Za vsak kriterij je možnih od 0 do 50 točk. Nagrade Podelili bomo do 10 nagrad v višini poprečnega osebnega dohodka v Iskri v zadnjem trimesečju pred podelitvijo nagrad. Podelitev nagrad bo predvidoma v maju 1990. Način prijave Kandidati za nagrade morajo poslati en izvod naloge skupaj s prijavnico, ki jo dobijo v kadrovskih službah Iskre najpozneje do 15. januarja 1990 na naslov SOZD Iskra, DSSS, Trg revolucije 3/XII, Ljubljana s pripisom »za komisijo za nagrajevanje uspešnih diplomskih nalog«. Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog Zgodovinski muzej V št. 28 (21.8. 89.) smo objavili, da pripravlja Iskra tudi svoj kotiček v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. K sodelovanju so pozvane vse Iskrine organizacije. Temu pozivu smo se odzvali tudi v »Instrumentih« v Otočah. Nastaja pa problem v pomanjkanju eksponatov, predvsem iz zgodnjih let nastanka tovarne. Zato se obračamo s prošnjo na vse Iskrine organizacije, ki imajo katerikoli naš instrument (za vgradnjo ali prenosni), ki je bil izdelan pred 1970, da bi ga nam odstopile za ta namen. Instrumenti so lahko tudi neuporabni, za uporabne pa smo v primeru, da so za nas interesantni, pripravljeni nuditi konpen-zacijo.« Vaša sporočila pričakujemo na naslov: ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, p.o. Otoče 5a 64244 PODNART ing. S. Gradnik Obvestilo Poleg svoje dosedanje dejavnosti bo Stanovanjska zadruga Iskra, p.o. s 1. 1. 1990 razširila svoje poslovanje in sicer: — organiziranje nakupa in prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš za svoje člane — pridobivanje stavbnih zemljišč, potrebnih za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš — organiziranje vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš — zbiranje in vodenje evidence zainteresiranih članov za nakup stanovanj, stanovanjskih hiš in zemljišč — v primeru nepopolne dokumentacije, vam nudimo pomoč pri ureditvi in pridobitvi potrebnih dokumentov. — nudenje strokovne pomoči pri pridobivanju najemnih stanovanj oz. reševanje stanovanjske problematike Poleg že dosedanjih članov (kijih ima Stanovanjska zadruga Iskratrenutno že okoli 400) vabimo vse zainteresirane delavce in občane, ki gradijo ali adaptirajo stanovanje ali stanovanjsko hišo ali imajo kakšen drugačen problem, oz. željo s področja naše dejavnosti, da se včlanijo. V smislu uspešnega, po zahodnem modelu usmerjenega poslovanja naj še dodamo, da je naše poslovanje kvalitetno, hitro, korektno in zanesljivo, saj tu delamo ljudje, ki poleg nekaj drugih, s tem povezanih dejavnosti, že vrsto let opravljamo predvsem delo s področja reševanja stanovanjske problematike in družbenega standarda. Naš naslov: Stanovanjska zadruga Iskra, p. o. Stegne 21 (nizki objekt (»baraka«) pri stolpnici CSA) 61000 Ljubljana Telefon: (061) 572-331 Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek, od 9. do 12. sreda od 14. do 16. Izid žrebanja praznične nagradne križanke Žreb je med reševalce nagradne križanke razdelil nagrade takole: 1. nagrado v višini 1.500.000 din dobi Milivoj Žmitek, Linhartova 96, Ljubljana. Dve drugi nagradi po 750.000 din pa prejmeta: Janko Rošelj, Fužina 38, 61303 Zagradec in Anica Verbič, Podolnica 29, 61354 Horjul. Iskra Elektromotorji, Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, 64228 Železniki, Otoki 21 Novoletni popust 50% za štedilnike 45% za ostale gospodinjske aparate nižje cene za gotovinska plačila veljajo v decembru v prodajalnah: Železniki, Otoki 21 (064) 66-441, Rateče 4 (064) 631 -625 Od ponedeljka do petka od 6. do 13. ure. ________Mali oglasi_________________________________ Podarim televizor ČB dober, razen ekrana. Tel. (061) 315-285 Limonovce-cepljene prodam, različnih velikosti. Informacije na telefon: 576-231, interna 307, Prešeren. »Ugodno prodam zelo dobro ohranjen avto Z101, letnik 79, prevoženih 55 km, in dve novi zimski gumi za Z 101. Če ste interesent in se želite dobro voziti pokličite (064) 23-221.« Peter Leban, Moša Pijade 17, 64000 Kranj. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: L jubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.