ipjE. 9. MAJA 1974 — ŠTEVILKA 18 — LETO XXVni — CENA 8 DIN lASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE K KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE o zreških kovačih in njihovem občutku za kulturo berite več v prihodnjem NT. Nenavadno. A zelo razveseljivo. Danes začenjamo z nagradno igro KDO BO POTOVAL z NOVIM TEDNIKOM v VARŠAVO. Pošljite fotografijo — mladi od 15. do 20. leta, delavci nad 20 let in kmetje. Tudi ženski spol. Zatrjujemo — ko bomo v uredništvu žrebali, ne bomo ocenjevali lepote. Zalo prepišite na kupon in na dopisnico vse zahtevane podatke. Ko boste bralci prvič izbrali med objavljenimi fotografijami, pa tudi upoštevajte — poleg simpatične podobe še poklic, socialni položaj in podobno, če ni kaj razumlji- vo, pištte. Poslušajte RC Nekateri vprašujete, ali smo se Ljubezni po svetu odpovedali. Ne. Dokler bo zgodbe objavljala revija, iz,katere jih prevajamo, tudi mi ne bomo odneHali. Moram pa povedati, da imamo pripravljeno še zanimivejšo serijo prispevkov različnih na- vad o nekem izjemno pomembnem dogodku za vsakega človeka. Pišite. Prihodnji teden bomo objavili izvoljene delegate krajevnih skupnosti v Celju. Vaš urednik TITO NA PLANINI .Pretekli teden se je na Planini pri Sevnici pričela velika zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 74, ki jo organizira Repu- bliška konferenca ZMS. Slavnostnega pričetka del se je udeležil tudi tovariš Tito, kateremu je predal raport komandant letošnje akcije Zlatkc Vogrič. To je bilo največje priznanje mladim graditeljem iz vse ^lovenije in iz drugih re- publik — predvsem po- Ibratenih mest — ki bo- jh letos v osmih izme- nah do 31. avgusta ures- |j|ičevali predvsem tri de- Pbvne naloge: dograditev ceste Gračnica—Ledinšči- ^ca, vodovod Fužina—Sotla /n vodovod v krajevni sku- j)nosti Prevorje. V akciji fcodo sodelovali tudi pri- j)adniki enot JLA. — Foto: loco ZNIDARŠIČ. ZDRAVO , TELO ^*eza za športno rekreacl- ' » Celju pripravlja 26. m»- ' lwedno zanimivo športno •«'festaciJo — kolesarjenje Celja! S kolesom bo prevoziti 'iS kilometrov, *rtall pa boste lahko na ^ izmed sedmih štartnih ^' in to med osmo in de- ** uro dopoldne: Otok (pri '*u v Liscah), Ostrožno •stlšče pri Ljubici). Smart- 'Jf Rožni dolini (pri trgo- Arelin pri Vojniku (od- ' Ljubečno), Ljubečna ••»fužni dom), Teharje (pri ^»nf šoli) In Skalna klet ^ nogometnem igrišču), r*. ki bo prevozil progo, Oobil medaljo za sodelova- družine z najmanj tremi 21 (velja tudi otrok na po- ^««1 sedežu) še posebne l^e, najštevilnejša družina L^oo nagrajena s kolesom! ? vsemi udeleženci bodo iz- 2*" dva,tset srečnežev, ki J* tUdI prejeli kolesa, re- pa bodo objavljeni v L**« tedniku. Torej ne od- Jlfe in se prijavite. Pre- Ij*' boste lahko prijetno ne- iLjto dopoldne na vožnji s ?«ni okoli Celja. O po- 5?''08tih in zanimivostih bo malo) vas bomo i?'' ob\e.ščali v na.šem čaa- JM« radiu Celje. Kolo naj K,'* n«tvo prevozno sred- 1 ' praktično io koristno! K-1-a. Gostinstvo ZDRUŽITEV Četudi je večuaa pn i\Ia- jolki rekla ne, je referendum o združitvi šestih doslej loče- nih gostinskih delovnih orga- nizacij v Celju uspel. V celo- ti je več kot 85 odst. zapo slenih p>otrdilo prizadevanja posebne skupnosti, ki je pri- pravila predlog za integracijo šestih gostinskih organizacij, saj je v tem videla svojo boljšo in lepšo pK)t. V tem izidu je rezultat zavesti de- lavcev, dela družbeno politič- nih organizacij in vodstev ko- lektivov — seveda v slednjem razen Majolke. Po oceni članov priprav- ljalnega odbora in predstav- nikov* vodstev družbenp poli- tičnih organizacij in občinske skupščine je negativni rezul- tat referenduma v Majolki rezultat notranjih odnosov v kolektivu, nelogičnih situacij in predvsem nezaupmca vod- stvu podjetja, ne pa stališče članov do integracije. Zato bo v Majolki že danes sesta- nek članov kolektiva, na ka- terem bodo ocenili rezultate referenduma in sprejeli no- ve pobude. Ne glede na to, da pričakujejo odstop direkv torja in računovodje, bo de- lo za priključitev te gostin- ske enote k združenemu po- djetju steklo naprej, saj so se člani Majolke že v priprav- ljalnem postopku izrekli za integracijo. Zaenkrat bo integracijski postopek tekel med kolektivi Na-na, Ojstrico, Ljudsko re- stavracijo. Pošto In Zvezdo. V celotno delo pa bo kot smo zapisali vključena tudi Ma- jolka. 2e prvi koraki na sku- pni poti so pokazali, da so bila več kot nujni. Kolektivi že zdaj iščejo skupne reši- tve pri nabavni službi, pri novih vlaganjih, zagotovitev investicijskih sredstev in po- dobno. Skratka, integracija že zdaj daje dobre rezultate. Po načrtu bo nova gostin- ska delovna organizacija tudi formalno zaživela s prvim Julijem letos. MB Velenje VODSTVO REK Vodstvo delovne organizaci- je Rudar >ko elektroenerget skega kombinata v Velenju Je na zadnji seji imenovalo novo vodstvo. Novi glavni di- rektor REK je Mirko ing. Bi- zjak, dosedanja pomočnik glavnega direktorja. Doseda- nji glavni direktor Tone Bole Je odšel na novo delovno me- sto. Za direktorja komercial- nega sektorja so imenovali Rafka Berložnika, za direk- torja kadrovskega sektorja Teodorja Jelena, za finančne- ga Miroslava Vrečka in direk- torja splošnega sektorja Kri- stana Hrastelja. Na sejah delavskih svetov posameznih TOZD v REK so tudi imenovali direktorje, ta- ke Slavka inž. Janežiča, Du- šana inž. Janežiča, ViktX)rja inž. Barleta, Iva Rahtena, Ci- rila Stojana, Dragana ing. Rogiča, Ota Mravljaka, Ven- česlava ing. Tajnika in Silva Pešaka. T. VRABL Območje 4975 DELEGATOV Bitka za uveljavitev dele- gatskega sistema se šele za- čenja. Tako je poudaril Ja- nez Zahrastnik, ko je na zad- nji seji medobčinskega sve- ta ZKS Celie povzemal raz- pravo o politični oceni mi- nulih volitev. Medobčinski svet se je zadržal predvsem pri obravnavi dejavnosti ZK v pripravah na volitve, pri kadrovski prisotnosti članov ZK v delegacijah, povezal pa je oceno volitev s progra- mom p>okongresne dejavno- sti ZK na celjskem območ- ju. Poleg ugodne ocene pri- prave in izvedbe volitev, 5e posebej pa volilne udeležbe, izstopajo nekateri kadrovski podatki. Na celjskem ob- močju so evidentirali 9704 de- lavcev in občanov, kandidi- rali so jih 6376, izrvcljemh pa, je bilo 4975. Med izvoljenimi delegati je 21,3% mladih, 29,39/0 žena in 49,4% delav- cev! Med delegati je vsak če- trti član ZK, kar je še pose- bej pomembno za ZK In nje- no novo vlogo delovanja. Medobčinski svet ZK za celjsko območje Je sprejel še okvirni program pokon- gresne dejavnosti, ki pome- ni nadaljevanje že po Tito- vem pismu začetega aktiv- nejšega dela ZK. Temeljne naloge so: nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in utrjevanje delegatskega siste- ma, izvajanje stabilizacije in antiinflacijslcih načrtov, moč- nejša vloga ZK 7 socialni politiki in pri doseganju več- jega družbenega standarda, uresničevati razredno narav- nanost v šolstvu in kulturi in notranje okrepitve ZK. O F>okongresni dejavnosti mo- rajo osnovne organizacije ZK sprejeti akcijske prodrame do sred« maja. ZLATI CEUSKI SLAVČK! Gimnazijski mešani pev- ski zbor iz Celja, je na- stopil na velikem medna- rodnem tekmovanju pev- skih zborov v Belgiji v mestu Neerpeltu, kjer je osvojil v svoji skupini pr- vo mesto. Uspeh je toliko večji, kajti to tekmovanje je med najpomembnejši- mi in najkvalitetnejšimi v Evropi. Zbor, ki se že vrsto let uvršča med najboljše v Jugoslaviji, je na medna- rodnem koncertu nastopil pod vodstvom prof. Ciri- la Vrtačnika. Po vrnitvi v Celje so vsi udeleženci povedali, da je bilo lepo, da so poleg uradne kon- kurence nastopili tudi na zaključnem koncertu, dan prej i>a so Imeli koncert v Bestelbergenu. T. V, 2. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 — St.i Po pozdravu predsednika občinske skupščine, Vinka Jagodica, je predal »raport« tovarišu Titu komandant akcije Kozjansko 74, Zlatko Vogrič. Tito je brigadirje na Planini sliJ in jim izročil sliko s podpisom. Ta sUka bo dragocen spomin akcije Kozjansko 74. Brigadirjem je bil njegov obisk največje priznanje za delo. S Planine se je tovariš Tito s ' progo in sodelavci odpravil na Lisco, kjer je v revolucionarni preteklosti KPJ vodil partijske sestanke. Na sliki: Barbika Jazbec in Marko Span sta pozdravila tovariša Tita na nini. Foto: Joco 2nidatl TITO MED BRIGADIRJI OBISK KOT NAJVEČJE PRIZNANJE Ob cesti od Šentjurja do Planine ni bilo še nikdar toliko ljudi kot 2. maja dopoldne. Prišli so iz naj- bolj oddaljenih kmetij, tudi tisti, ki svojih domačij niso zapustili že leta. Peš, na lojtrnih vozovih, traktorjih, z volovskimi vpregami, prišli so, da bi pozdravili človeka, do katerega čutijo neizmerno ljubezen, zaupanje in spoštovanje. Kot blisk se je preteklo sredo zvečer raznesla tudi po najbolj oddaljenih zašel kih in domačijah šentjurske občine, posebej na planin- skem koncu, vesela vest, da pride na Planino — tovariš Tito. Tako se je nenadoma uresničila vroča in stalna želja prebivalcev teh krajev, da bd mednje prišel človek, ki ga najbolj ljubijo in spo- štujejo. . _ SVOJSTVENO DOŽIVETJE Pozneje, po obisku, smo a tem dogodku sproščeno kra- mljali s predednikorn občin- ske skupščine Šentjur, Vin- kom Jagodičem, ki je na Planini v imenu prebivalcev šetjurske občine izrekel to- varišu Titu dobrodošlico. »Obisk Je bil zame svoj- stveno doživetje, ker Je bil sprejem legendarne osebno- sti direktno povezan z mojo službeno dolžnostjo — ' kot predsednika občine. Nikdar dosedaj še nisem občutil, da uživam toliko družbenega zaupanja kot zdaj, ko sem pripravil vse za obisk tova- riša Tita. Da bo Tito obiskal briga dir je na Planini, so me ob- vestili 1. maja pozno popol- dne. Takoj sem odšel na Planino, kjer je že bila celj- ska mladinska delovna bri- gada. Večino stvari smo organi- zirali v nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Tako smo ob 22. uri obvestili dva člana godbe na pihala, da morajo biti dopoldne na Planini, ker pride tovariš Tito. Prišli so vsi, še več kot jih je bilo potrebno.« SLIVNIČANI SVOJ SPREJEM In i-es, prišli so vsi. Ob cesti je tovariša Tita po- zdravljalo staro in mlado. Prišle so stare ženičke po uro in pol peš, da vidijo največjega borca za svobo- do, mir, pravico. Prišli so kmetje na vozovih in trak- torjih, ovenčani z zelenjem in trobojnicami, da pozdra- vijo človeka, kateremu brez- mejno zaupajo. Prišli so otroci, katerih roke so ma- hale z zastavicami, ustnice pa vzklikale pozdrav ljub- ljenemu predsedniku. Ni ga bilo, ki bi zamudil ta veliki dan, trenutek, ko je prišel na planinsko območje tova- riš Tito. Slivničani so se še pose- bej pripravili. Na odcep ce- ste proti Planini so se pri- peljali s traktorji že nmogo prej, preden je pripeljala kolona avtomobilov. Nape- ljali so ozvočenje in borbe- ne pesmi so dajale še sve- čanejši ton prazničnemu do- poldnevu. Transparenti, za- stave, rože in roke v po- zdrav. »Da, Slivničani so se res izkazali. Sicer pa so ljudje iz vseh krajev pokazali, ka- ko zelo jdra je Tito pri sr- cu. Ni bilo sile, ni bilo opravka, ki bi jih lahko za- držal doma tisto dopoldne.« ŽELJA PLANINCEV URESNIČENA Planina pri Sevnici, do- mačini, so dali velik prispe- vek naši revoluciji z nepo^ sredno udeležbo v NOB. Iz- datno materialno pomoč. Ob koncu vojne pa je bilo tod opustošeno veliko območje. »Obisk tovariša Tita je bil izredno pomemben za šent- jursko občino, še posebej pa za Planino, ki si nedvo mno med vsemi kraji naše občine najbolj zasluži, da je sprejela dragega gosta. Letos Planinci proslavljajo 30. ob- letnico osvoboditve kraja. In kaj jim je bilo lepše za ta jubilej kot obisk tovariša Tita? Tako se jim je uresni- čila dolgoletna želja, da bi lahko sprejeli Tita v svo- jem kraju.« DOBRO RAZPOLOŽENJE »Razumljivo je, da smo bili vsi v skrbeh in nekako zadržani. Toda tovariš Tito je s svojo izredno domač- nostjo in vedrim razpolože- njem hitro dosegel, da smo se sprostili in se prijetno pogovarjali. Tito je bil že v preteklosti večkrat seznanjen s stanjem na našem območju, ki ga pozna tudi že iz svoje mla- dosti. Ob obisku se Je še po sebe j zanimal, kako se raz- vijamo. Menim, da se je ho- tel o tem osebno prepričati in hkrati dati mladdm briga- dirjem veliko priznanje z obiskom, priznanje, ki ga zaslužijo zaradi svojega de la. S tem je poudaril po- membnost akcije, ki izbolj- šuje osnovne življenjske po- goje — cesta, voda, elektri- ka — tukajšnjih ljudi.« Tovariš Tito je v sprošče- nim pogovoru obujal spomi- ne . na poti, ki so ga vodile iz Sevnice na Lisco, kjer je pred vojno vodil pomembne partijske sestanke. Nasmejal se Je ob spominu, kako so nekateri tedanjih udeležen cev sestankov »pojamrali«, češ, že zopet nas žene v te hribe. »Na Planini Je zelo veliko fotografiral. Ko Je slikal nek motiv s polaroidom. mi je pokazal sliko in dejal: Neko- liko . je meglena. Vreme ni najboljše. Bil je izredno raz- položen, domač, dobre volje. Tako se je še posebej po- zdravil z borcema Ivanom Dobrškom in njegovo ženo Manco. Starega in trdega borca Dobrška, katerega družina je dala šest življenj med NOB, so ob stisku i cblile solze sreče. Mnogo je drobnih in drih spominov na obi Deklica, ki mu je pred p ninsko šolo dala šopek, lepo začela s pozdravom, { tem pa Je trema seveda / redila svoje. Tito Ji je de — v redu je, samo tisto i lo še povej, se ji prisr nasmejal in jo poljubil, di ko Je pozdravil mladi brigadirje, mu niso odzc vili najbolj enotno. Nasi jal se je in rekel —vre v redu, le maio bolj sloa pa bo. Všeč mu je bila Sola Planina. Vprašal me je, I liko je stala. No, dobro, je bila tako poceni, zdaj ggtovo bila mnogo dražja, je pošalil. Jovanka Broz sd je le posebnim zanimanjem oi dala šolsko kuhinjo in ri na hodnikih in v učilnica XXX Da, čudoviti in nepoza so bili trenutki s tovarii Titom na Planini. 2. H 1974 se bo spominjalo st in mlado na Kozjansto In brigadirji! Vsi! Ko je hajal, so mu vzklikali v zdrav, v vseh srcih pa j« rela želja, da bi ga lahko dolgo, dolgo pozdravi med nami. Pripn M. SENIi VRH: PRVI USPEHI šele pred pol leia ustanovljen aktiv mladine z Vrha nad Laškim je že pokazal prve uspehe. Med drugim so že uspeli naštudirati prvo odrsko delo, za kar pa ni bilo zanimanja samo med domačimi gledaJci, ampak tudi med gledalci sosednjih krajev, kjer so z veselo- igro »Vzorni soprog« tudi gostovali. S tem je po dolgih le- tih na Vrhu spet zaživela dramska skupina. Da je ta sku- pina sploh lahko začela z delom, je bilo najprej potrebno postaviti oder. Pri tem se morajo največ zahvaliti občanom, ki so darovah deske ter KS za denarno pomoč, kakor tudi vsem mladincem, ki so pomagali pri gradnji. Ne smejo pozabiti na prizadevnega režiserja Draga Cepuža, ki jim je kljub svoji zaposlenosti vedno voljan pomagati. 27. aprila je bil tudi uspešen zaključek začetnega ples- nega tečaja s kviz tekmovanjem. Pn tekmovalni točki sta sodelovali dve skupini in sicer: skupina treh fantov in sku- pina treh deklet. Pn preizkusu znanja sta bili skupini ena- kovredni, pri spretnoslnih nalogah pa je bila skupina fan- tov hitrejša. B. P. GIMNAZIJA CELJE razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Nastop dela je 1. avgust 1974. Delovni čas od 15. do 22. are, vsaka druga sobota prosta. OIREDENTIZMU v času vse hujših fašističnih izpa- dov v Italiji proti Slovencem in Jugo- slaviji ter italijanskih iredentističnih želja nas je več braicev zaprosilo, naj pojasnimo, kaj je ozadje tega fašistič- nega gibanja. Poleg vsega, kar smo slišala in brali, pojasnjujemo pred- vsem, od kod iredentizem. Beseda iz- haja IZ pojma Italia irredenta = neod- rešena Italija. Znana pa je že iz prejš- njega stoletja, iz okrog 1. 1878. Ta- krat si je iredentistično politično gi- banje prizadevalo, da bi se pridružila Italiji nekatera sosednja ozemlja (Ita- lia irredenta), na katerih je bilo pre- težno naseljeno italijansko prebival- stvo. Znana je fašistična narava ire- dentističnega gibanja. Spomnimo se italijanskega i>esnika Gabriela D'Anun- zia, ki je po prvi svetovni vojni z ire- dentisti prikorakal v Reko m jo pri- družil Italiji. Prav ta pesnik je bil iz- razjit predstavnik nacionalizma in pred- hodnik fašizma. Danes ima nekaj do- ibnh posnemovalcev v Italiji, med drugimi nekega fašista Almiranteja, Id ima Slovence v Italiji za bacile, k* Jih Je treba, po njegovem, uničiti. Sodobm italijanski fašisti "m iredeo- tisti hočejo torej »odrešiti« ozemlja, ki so menda njihova. Pri tem seveda pozabljajo, da cone B m več in da na Koprskem in Bujščini živijo jugoslo- vanski narodi, ne pa nekakšna itali- janska večina. Fašizem v Italiji ne dviga prvič gl^' ve. Ne bo pa tudi prvič, da se ^ moral sprijazniti z resnico novega časa. Kljub bombam in neodločnosti navidezno demokratične italijanske vla- de. Ne bi bilo slabo, če bi naša in it*; lijanski osrednji informativni medij'^ malo nadrobneje, z analitičnim pogl^ dom, spomnili Italijo in svet na vzp<^ in .propad itahjanskega fašizma in i^^ - dentizma. Ne zaradi zgodovine. Ampa* za ix>duk! , ^8 — 9- fnst] 1974 ^-- NOVI TEDNIK — stran 3 jbmočje <---■ j^a prvih sejah delegatskih občinskih skupščin so 29. aprila v vseh občinah celjskega ^očja izvolili nove predsednike občinskih skupščin In izvršnih svetov. S konstituiranjem finskih skupščin In z izvolitvijo organov zborov smo v občinah končali z izgradnjo de- rttski'sa sistema. Vendar se bitka za uspešno delovanje delegatskega sistema šele zače- \ V teli dneh se bo prvič sestala tudi republiška skupščina z vsemi tremi zbori: z zborom Miženega dela, z zborom delegatov občin in z družbenopolitičnim zborom. Ko bodo jjijeni samoupravni organi še v federaciji, bo prvi krog uvajanja delegatskih razmerij Lčan. Obenem pa ta Izgrajevalnl postopek zahteva dogovor o naporih za dosledno izpe- Lo vsebine delegatskega sistema. i To bo tudi velika naloga novih občinskih vodstev. In kdo so bili izvoljeni za predsed- ^ občinskih skupščin in izvršnih svetov v celjski regiji? 'V Celju je postal predsednik skupščine Jože Marolt, predsednik izvršnega sveta pa rfjan Ašič; v Laškem Rudi Grosar In Srečko Brllej; v Mozirju Franc Sarb in Hubert ifček; v Šentjurju Vinko Jagodic in Jože Bučer; v Šmarju Joško Lojen in Beno Božiček; Velenju Nestl žgank in Franjo Kljun; v Žalcu pa Vlado Gorišek in Jože Jan. ' Vsem predsednikom občinskih skupšči in izvršnih svetov želimo uspešno in kakovostno ilo. 30 LET V SLUŽBI LJUDSTVA 30 let dela v službi ljudstva praznu- jejo organi za notranje zadeve na dan 13. maja, ko je leta 1944 vrhovni ko- mandant oboroženih sil maršal Jugo- slavije Josip Broz Tito z odlokom us- tanovil oddelek za zaščito naroda — OZN — varnostno obveščevalno služ- bo, iz katere so se z razvojem socia- lističnega samoupravnega sistema in v skladu z nalogami razvili in izšli kot enotna služba varnosti organi za no- tranje zadeve. Ob pričakovanju praznovanja tega pomembnega jubileja smo delavci or- ganov za notranje zadeve z navduše- njem in ponosom sprejeli vest, da je. nad pripravami praznovanja prevzel pokroviteljstvo sam ustanovitelj službe — predsednik republike tovariš Tito. v Sloveniji sekretariat CK ZKS, v Ce- lju medobčinski svet ZKS in v obči- nah družbeno politični faktorji. Delavci organov za notranje zadeve sprejemajo pokroviteljstvo in pomoč pri praznovanju kot pohvalo družbe za dosedanja naša prizadevanja, usmeri- tev in prispevek pri ureditvi in razvoju samoupravne družbe kot težnjo k na- daljnjemu razvoju in krepitvi služb varnosti, za boljše in učinkovitejše de- lovanje, za zavarovanje družbenega in zasebnega premoženja, ustavnega reda in varnosti ob čimvečjem uveljavljanju ideje družbene samozaščite. Osnova vsega varnostnega sistema, je sistem družbene samozaščite, katere začetek je v sami oboroženi revoluciji, v okviru narodnoosvobodilnnih odbo- rov na osvobojenih ozemljih, kjer so občani, organizacije, institucije narod- noosvobodilne borbe skupaj s pripadni- ki obveščevalnih služb, OZNE, milice in KNOJ bili osnovni nosilci zaščite premoženja in življenja, reda in svobo- de. To sodelovanje se ie poglabljalo v času obnove in poznejših fazah družbe- nega razvoja. Zato ni naključje, da so varnostne službe v.povoini graditvi, ko so občani morali graditi porušeno do- movino, varnostne službe pa spoprije- mati z neštetimi sovr.ažnimi skupina- ' mi, vohuni. diverzanV, saboterji in po- dobno, bile učinkovite, uspele razbija- ti sovražnikove naklepe samo zato. ker so delali za ljudstvo in ob njegovi podpori. To sodelovanie ne more na- domestiti še taka tehnika, za katero pa vemo, da jo niso imeli naši organi, medtem ko je bil sovražnik dobro op- remljen. Skozi 30-letno obdobje so se sovraž- ne sile pojavljale v različnih oblikah, naj si bo v oboroženih napadih na ob- čane do sabotaž in diverzij ali prefinje- nega obveščevalnega dela in sovražne propagande. Sisteme in metode sov- ražnega delovanja so menjali, skupno pa jim je ostal le cilj rušenja ustavne ureditve, mirnega družbeno političnega in ekonomskega razvoja Jugoslavije in napredka — tako kot je začrtan po programu zveze komunistov Jugosla- vije. Od pripadnikov varnostne službe se je neštetokrat zahtevalo obilno samo- odpovedovanje in hrabri podvigi in so tudi mnogi tovariši — obveščevalci žr- tvovali svoja življenja kot znani in ne- znani junaki, kot aktivni delavci in ob- čani, ki so pomagali. Jubilej je prime ren čas, da se jih spomnimo in pove- mo, da so se službe kalile v narodno- osvobodilni borbi, izgrajevale in dopol- njevale t povojnem obdobju in da so sposobne uničiti vse sovražne nakane od katerekoli strani. Iz dneva v dan se pred te službe postavljajo pomembne naloge ob zave- sti, da je postala Jugoslavija močan faktor v mednarodnih odnosih, širje- nju ideje neuvrščenosti, da ima nešte- to podpor držav, ki to politiko podpi- rajo. Ob zavesti seveda, da obstoje tu- di sile, ki temu nasprotujejo in se po- vezujejo z reakcionarnimi silami, ki so pripravljene škodovati takemu razvo- ju svetovnih dogodkov. Kako uresničujemo naloge, ki jih družba postavlja pred organe za notra' nje zadeve, poskušamo družbi prika- zati s sistemom javnega obveščanja in dela o naših problemih, uspehih in ne- uspehih, s katerimi se srečujerho pri opravljanja nalog. Prav jubilejno leto in praznovanja so usmerjena v to, da se prikaže naša__ sposobnost opravUn- nja nalog, ki jih od nas družba teva. Izkoriščam priložnost, da pripadnikom varnostnih služb organov za notranje zadeve, rezervnim miličnikom in upo- kojenim delavcem čestitam za praznik in želim še nadaljnjih -uspehov. IGOR LOTRIČ. načelnik UJV- Cel-e TEDEN RKIZA DOBRO LJUDI Letošnji teden Rdečega kri- ža bomo proslavili od 5.—11. maja: Liga Rdečega križa je razglasila, da se izvaja pod geslom »Daj kri — reši živ- l,jenje«. Rdeči križ Slovenije praznuje letos trideset let delovanja v novi Jugoslaviji. Zaradi tega bodo v proslave ob tem tednu vključene tudi dejavnosti v počastitev tega dogodka. V tridesetih letih se je or- ganizacija Rdečega križa Slo- venije razvila na temeljih, ki so bili postavljeni v osvo- bojeni Beli Kirajini, v mogoč- no združenje delovnih ljudi, ki so živo zavzeti za dajanje pomoči potrebnim, za širje- nje zdravstvenih in higienskih navad in za varstvo člove- kovega okolja. Dejavnost, ki se opravlja v okviru osnovnih organiza- cij, občinskih odborov in re- publiškega odbora, obsega naslednje osnovne naloge: — zdi:avstvena prosveta in vzgoja, ki je še posebej na- menjena mladim članom RK, šolski in drugi mladini, — socialno delo s posebno skrbjo za stare in osamljene ljudi, — pr\'a pomoč, ki širi znanje s tega področja s predavanji in tečaji ■ za vse skupine prebival- cev, — krvodajalstvo, ki je vklju- čilo šlrck krog prostovoljnili kr- vodajalcev, z zbrano krvjo pa je bilo rešeiiili veliko življenj. Ta dejavnost je neprecenljiva po- moč zdravstveni službi, — nega bolnika na domu \klju- čuje dejansko pomoč bolnikom ter .širjenje znanja o negi l>ol- nikov, ranjencev in otrok, — boj proti alkoholizmu, ka- jenju in uživanju mamil obsega predavanja, tečaje, pripravljanje in razdeljevan.je propagandnega ti- ska in druge oblike boja proti tem nevarnim pojavom, — varstvo okolja obsega Ste- vil.ne dejavnosti za ohranitev ztira- »■ega in. higiensko urejenega- člo- vekovega okolja, ki so v nepo- srednem '.idstranjevanju nesnage in odpadkov, v širjenju znanja o pomenu zdrave okolice imv pro- pagandni dejavnosti. Pri svojem delu organizacija Rdeiega križa so:leluje z dru2;inii druž!)enimi organizacijami, občin- skimi skupščinami, zdravstveno službo ter drugimi organi in or- ganizacijami združenega dela, ki imajo sorodno dejavnost in na- loge. Delo RK veliko pomaga pri usposabljanju prebivalstva za splošni ljudski odpor, za pravil- no ravnanje in ukrepanje ol) ele- mentarnih in drugih nesrečah. Ob tednu . Rdečega križa se spomnimo te velike dobrodelne in vzgojno družbene organizacije, njenega obscenega in nesebične- ga delovanja za dobro ljudi. Vse- stranska priznanja in pomoč pri njenem delu bo naš najlepši de- lež ob proslavah letošnjega tedna Rdečega križa. Dr. Franc Flaotašelt^ 4. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 — Kari Rogl je vrtalec v šempeterskem SIP. Njegova dolžnost je, da vrta konzole za motorne kosilnice, čeprav je to dokaj enolično delo. Kari pravi, da je zadovoljen in da po končanem osemurnem de- lavniku ni preveč utrujen. -Sicer je Kari Rogl v SIP šele nekaj tednov, pa vendar pravi, da je s počutjem v kolektivu nadvse zadovoljen in tudi osebne dohodke ima dobre. (Foto: B. Stamejčič) Nova vodstva KONJICE: VODILNI DELAVCI N« prvi seji občinske skup- ščine v Slovenskih Konjicah so delegat,! izvolila tudi vodil- ne družbene delavce v občini in predsednike in podpredsed- nike treh zborov občinske skupščine. Predsednik skup- ščine je Filip BeSkovnik, pod- predsednik in}4 Štefan Vida, predsednik izvršnega sveta je ing. Fran jo Tepej podpred- sednik ing. Polde Bihteršič, predsednik družbenopolitične- ga zbora je mg Stane Ko- kelj, podpredsednik Vilma Ceglar, predsednik zbora zdniženega dela je ing. Mile- na ZidanSek, podpredsednik je Franc Hlastec, predsednik zbora krajevnih skupnosti Je Jaka Zidanšek. podpredsednik pa Mirko Klemen. D. S. V MOZIRJU IZVOLJENI /. V Mozirju je postal pred- sednik skupščine Franc Sarb, podpredsednik Franc Gerdina. Predsednik izvršnega sveta je Hubert Herček. Clam sve- ta so; Hinko Cop (načelnik oddelka za gospodarstvo in fi- nance), Janez 2agar (načelnik oddelka za narodno obrambo), Emest St)eh (načelnik davč- ne uprave), Stanko Prodnik (načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe), uiž. Mirko Tratnik, Ivan Kos, dr Franc Urlep, inž Desan- ka Kozič, Tone Venek. Vrh tega je med člani sveta re- zervirano mesto za načelnika : oddelka za notranje zadeve, ki trenutno ni zasedeno. ' i Družbeno politični zbor: \ predsednik Jože Rakun, pod- | predsednik Vida Stigldc. f Zbor združenega dela: pred- | sednik Kristijan Planovšek, i podpredsednik Marija Fluder- [ nik. Zboir krajevnih skupnosti: predsednik inž. Alojz' Plaznik, podpredsednik Prano Libtine- ger. Referendum: Hrastnik - Radeče Vzdušje, ki so ga ustvarili sprejeti ustavni amandmaji, so našli svoj obraz tudi med člani kolektiva SGP Hrast- nik in radeškim obrtnim pod- jetjem Obnova. Okrog 600 delavcev obeh delovnih organizacij je že dalj časa pristno sodelovalo. Pri obeh kolektivih je bilo čutiti potrebo po razvoju raz- nih dejavnosti, ki pa so bile v večini primerov slične, če že ne celo enake. To so pred- vsem gradbena dejavnost, mi- zarstvo in kovinarstvo. Zato so prišli do treznega spozna- nja, da je tak razvoj nepo- trebno trošenje sil in sred- stev. Skratka odločili so se za skupno delo. Od prvih medsebojnih kon- taktov pred več meseci, mno- gih sestankov, ki so bili iz- menično v Radečah in Hrast- niku ih po izvršenih predpri- pravah sta (X)ZK in sindi- kalni podružnici obeh pod- jetij sklicali v aprilu skupni sestanek, da bi seznanili svoje člane s tezami za združitev. Temu sestanku sta prisostvo- vala tudi sekretarja občin- skih komitejev ZK iz Laške- ga in Hrastnika. Prikazana je bila analiza ekonomskega in finančnega stanja obeh delovnih orga- nizacij, analiza ekonomske upravičenosti povezovanja de- lovnih organizacij in organi- zacija bodoče delovne orga- nizacije. V razpravi so navzoči so- glasno ugotovili, da povezavo v enotno podjetje organizi- rano v temeljnih organizaci- jah združenega dela (TOZD) narekujejo skupni interesi, kot so: — dejavnosti v obeh delov- nih organizacijah se dopol- njujejo, — materialna baza v zdru- ženem podjetju bo znatno ojačana, — omogočeno bo bolj ra- cionalno vlaganje sredstev pri predvideni delitvi dela, — novo podjetje bo omo- gočilo razvoj novih dejavno- sti (prostorske možngsti, kadri), — prekoračene bodo občin- ske meje. Pri obravnavanju konkret- nih vprašanj so vsi poudarili, da integracijo narekuje obo- jestranska zainteresiranost. Pri tem razgovoru o inte- graciji je bilo zanimivo po- slušati Zlasti mlade komu- niste, ki so izražali voljo do dela in optimizem v vispeh združitve. Starejši so omenja- li plodno sodelovanje v času, ko je bila Obnova sestavni del SGP Hrastnik, to je od ustanovitve SGP Hrastnik pa do odcepitve pcKlročja Radeč od občine Hrastnik v letu 1963. Nekdo je pri tem hudo- mušno pripomnil, »da stara ljubezen, če ne gori, pa vsaj tli«. Na podlagi takega vzdušja navzočim ni bilo težko spre- jeti terminskega plana akcij za pripravo referenduma. Ta bo 15, maja 1974 v obeh de- lovnih organizacijah. A. D. CEUE: DELOVNI ZAKLJUČEK Clani obeh zborov stare ob- činske skupščine v Olju so sklenili svojo petletno delo na skupni seji 26. aprila. To je bila hkrati tudi njihova 61. skupna seja v mandatnem ob- dobju. Delo 30 končali s spre- jemom odloka o priznanju sa- moupravljavcu ter s potrdit- vijo posebnega pooblastila centru za poklicno usposab- ljanje tn aapoet let. Doslej nisem imela priložno- sti, da b: se poglobljeno se- znanjala s teoretičnimi vpra- šanji Komunisti v osnovni organizaciji komaj zmoremo obvladovati tekoča, praktič na vprašanja v kolektivu tn organizaciji ZK posebej. V začetku sem že obupaia naci seboj, tako težko razumljiva je bila na primer filozofija. Te težke predmete bo treba utrditi v praksi. Se mi je že primerilo, da sem pozne je ob kakšni besedi, ob kak- šnem, .prej nerazumljivem stavku, razumela ne samo be- sPdo tn stavek, marveč ves pomen izrečene ali napisane misli. Seveda si veliko več obetam od B. programa, ki bo predavan v jesem m na katerem bomo dobili več zna nja za neposredno in prak- tične uporabo pri našem delu.« FRANC TERGLAV. kovino- stiugar v delavnicah VPD Radeče: »Komunist sem že od leta 1960, zato zame m bila šola prvo srečanje s teorijo marksizma. Podoben teča. ali seminar sem opravil preo leti tu v Radečah, ven- da.! moram reči, da je bila kvaliteta v sedanji enoteden- ska politični šoli mnogo viš- ja. K vsemu temu je pripo- moglo tudi to, da smo bili ves dan skupaj, da smo po predavanjih utrjevali v Krožkih, da smo laJUtj krsja razčistili nejasnosti, leme Seveda mj je ta te v šoli veliko koristil, oi ma mi bo. Najbrž je biio ba najprej razvozlati osa pojme, da bomo na praktičnejše in sodk>li: teme razumeli s širše os kot je gola praksa.« ŽIVANA VIZJAK, fnj prve stopnje iz iaške VOI »Politična misel in delov zame sicer nI nekaj nov čeprav sem postala čla ZK šele letos. Doma je dost. tega, marsikaj pa i mec študijem, zlasti pre gimnaziji, čeprav predv sociologija. No, vse to pi znanje pa je bilo ravno liKc, da sem morda n sledila predavateljem, mi pa reči, da sem v resnic^ malo vedela tn znala, t da je bil ta teden v poU š«"'!! zame velika pridol Vs predavatelji so bih mivi. Posebej so me zami filozofska vprašanja, ceo marksizma in seveda i ostale tem. Moram reči, koi sem mogla opaziti, v.<^e m(3čno pritegnilo pfl nos' predavanja o reli Verjemite mi, vem. Kaj ko^-isten in kaj verbalen d:„, vendar ta teden v ! tični šoli zame ni bil iz! l,,en čas.« REKU S6^ FRANJO HLACAR. zaposlen v Tovarni usnja Šoštanj: »Tre- nutno v naši tovarni nimamo pomanjkanja surovih svinj- skili kož, ker Je urejen uvoz in to zlasti iz Sovjetske zve- ze, delno pa tudi Pol.jske tn še nekaterih držav. Tudi ni- mamo problemov z govejimi kožami (uvoz iz ZDA, Nove Zelandije, Avstralije in držav zatiodne Evrope) katerim je cena v svetu padla, pri nas pa povišala. V Jugoslaviji pri- delamo 50 % goveje kože sa- I ml, moram pa povedati, da Je glede tega pri nas zelo neurejeno tržišče. Tudi odiranju ne posvečamo posebne pozornosti, zato Je veliko kož nepravilno razre- zanih in tako manj kvali- tetnih. V Jugoslaviji pridela- mo samo 20 °/b svinjskih kož in bi nastali problemi, če bi prišlo do kakršnekoli krize. Trenutno največji problem Je pomanjkanje repromateria- lov (zlasti naftnih derivatov), ki Jih nI. Sicer Je pa to več ali manj trenutno problem t vsem svetu.« T. VRABL DELEGATI V IN3RADU V celjskem Ingradu so izvohli delegacije v temd orgamzacijah združenega dela gradbena operativa, v t industrija gradbenega materiala, v TOZD proizvodni ci in v delovni skupnosti skupnih služb. In kdo so bili i Ijeni? Delegacija TOZD gradbena operativa: Roman A.< Anton Agrež, Anton Aškerc, Jože Balek, Alojz Borinc, gita Bricman, Milan Colarič, Zdenko Crepinšek, Bfi Etoler, Stane Gorjup, Štefan Klenovšek, Hilda Kovač, man Mam, Anton Oberžan, Ivanka Pavič, Zvonka Per: Tatjana Robida, Vili guster, Alojz Tirgušek, Du.šan Va šek, Josip Vincelj in Herman Vovk. Delegacija TOZD IGM Medlog: Dane Bojinovič, V< (5urkovič, Janez Cemič, Marko Fevžar, Rudi Gaberšek, ko Harinski, Franc Hudomalj, Marta Jagrič, Franc K« vec, Alojz Magajne, Ludvik Martinko. Delegacija TOZD proizvodna obrati: Franc Belehar, ris Belehar, Martina Bartol, Maks CJajšek, Milan Golav Jože Henčič, Boris Kompan, Milan Kovač, Adolf Kr< Stane Salobir in Stane šafarič. Delegacije SDS skupne službe: Franjo Berlan, Cirman, Elza Crepinšek, Marija Jagrič, Nataša Kl^ Darinka Kodrin, Miro Medved, Marko Rojšek in J' 2ilnik. Ig — 9. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran S Minuli teden so bili go- stitelji »KURIRČKOVE POSTE« osnovne šole v žalski občini. Sprejeli so jo učenci Osnovne šole Polzela v Podvinu, kjer so jo do tja prinesli učenci OS Smartnega ob Paki. Ob sprejemu so pripravili lep kulturni program, nato pa so jo pionirji ponesli naprej po šolah. Na sliki vidimo sprejem na Vranskem, kjer jih je pozdravil predsednik zveze borcev NOB Franc Golavšek. Ku- rirčkova pošta je bila v žalski občini štiri dni. Tekst in foto. T. Tavčar PRVIČ DELEGATI Judi v Žalcu je bil na prvi [J delegatsiie občinske skup- ine najpomembnejši del jnstituiranje skupščine in iz- ^tev vodstva ter izvršnega [,et» občinske skupščine. Na udeležilo se je je 98 de- ujatov, so izvolili Vlada Go- ^ za predsednika slnipšči- L občine, Franca Janšeta pa L podpredsednika. Mandatar L sestavo izvršnega sveta Jo- b Jan je opredelil glavne na- igje in področja dela bodoče- L izvršnega sveta občine ter fio predlagal člane sveta..De- j^ti so soglasno potrdili jedlog mandatarja. Za pred- ednika je bil tako izvoljen Kf Jan, za podpredsednika tone Lesjak, za načelnike po- iineznih oddelkov občinske tnpščine Janez Meglic, Jože irovšek, Milan Zabavnik, Ci- j Prežel j, Janez Jagrič, [UC Gajšek in Alojz Pavšar t za zunanje člane izvršnega It Alojz Kučar, Leopold t^, Ervin Janežič in Stan- I Dolar. Fo zaključku skupne seje treh zborov občinske kupščine so se delegati se- tali na ločenih sejah in izvo- lil predsednike zborov. Za roiserfnUca zbora združene- dela so izvolili Rafka Mla- ja, v zboru krajevnih skup- il je bil za predsednika iz- ien Karel Kač — pred- tik družbenopolitičnega »ra pa je Ludvik Sempri- irnik. V vsak dom NOVI TEDNIK Naši delegati VELIKA ODGOVORNOST Amalija Šket, zaposlena kot referent za prehrano iii oddih v AERU, je dele- gatka za družbeno-politič- ni zbor skupščine občine Celje. V delovni organiza- ciji AERA je zaposlena že 21 let. V tem času je op- ravljala vrsto pomembnih funkcij v samoupravnih or. ganih delovne organizacije, bila pa je tudi odbornik občinske skupščine. Je predsednica osnovne orga- nizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb. Ko smo jo vprašali, kaj pomeni zanjo zaupanje, ki sc ji ga izkazali volilci, je dejala: »Predvsem veliko odgo- vornost.- Upam pa, da bom opravičila zaupanje. To je zame vsekakor zelo odgo- vorna funkcija, zato se bom kar najbolj angažira- la, da^Jo bom zadovoljivo opravljala. Sicer pa danes že samo življenje, mislim samoupravno življenje v delovni organizaciji, sili človeka k aktivnosti, če ho- če biti enakopraven član samoupravne delovne skup- nosti. In prav novi delegat- ski sistem je pomemben korak naprej v demokra- tičnem načinu upravljanja. Vsekakor lahko od teh bi- stvenih sprememb pričaku- jemo samo dobro. Prav gotovo pa bo čas sam po- kazal pravilnost naših od- ločitev. Kako bomo reševa- li probleme, ki bodo na- stali, če bo zanje dovolj posluha, bomo lahko vide- li kasneje, ko se bo skup- ščina dokončno formirala in pričela z delom.« Prepričani smo, da bo Amalija šket kot delegat- ka družbeno-poilitlčnega zbora skupščine občine Ce- lje opravičila zaupanje, saj se je s svojo aktivnostjo in voljo do dela že mnogo- krat izkazala. D. P. SPREHOD PO TRŽNICI Gospodinje, celjska trž- nica je odlično založena. Stojnice se kar šibijo, ta- ko' so polne vseh vrst ze- lenjave in vsega ostale- ga, kar potrebujete pri kuhi. Cene pa so takšne: so- lata berivka je po 10 do 15 din, majniška po 8 do 10, špinačo dobite po 10 do 15 din, radič pa po 10 din. Za staro čebulo boste odšteli 6 do 8 din, za novo v šopih pa 1,50 do 2 din. Krompir je po 2,50 din, fižol 10 do 12, orehe lahko kupite po 12 din, za jedrca pa boste plačali 45 do 50 din. Da ne pozabimo na jajčka, ki so po dinar in jabol- ka, ki jih boste plačali po 4 do 5 din. Ljubitelji rdeče redkvice bodo za šopke odšteli dinar do 1,50 din. Dovolj je cvetja za okrasitev vašega sta- novanja, predvsem na- geljnov po 2,50 din in sa- dik vseh vrst. Ne poza- bite tudi na ribarnico! Glasbena šola Radeče: so težave Glasbena šola v Rade- čah deluje že od 1950. le- ta, ko so tu ustanovili p>o- družnico trboveljske in kasneje lirastniške glas- bene šole. 1963. se je šo- la osamosvojila. Ob usta- novitvi je imela 30, danes že preko 100 učencev. Ra- deška glasbena šola je edina na območju laške občine. Brez dvoma si za- to zasluži, da jo predsta^ vimo. O delu šole in pro- blemih, s katerimi se v njej ubadajo, smo govo- rili z ravnateljico Jadran- ko štoviček-Stojanovlčevo. Verjetno ni preprosto Voditi glasbene šole v ta- ko majhnem kraju, kot so J^deče. Povejte nam, ka. teri so glavni problemi, s katerimi se otepate. Težav nam nikoli ni fftanjkalo, saj je bil ob- stoj šole že dvakrat pod Vprašajem, če bi glavne težave strnila, bi jih lah- ^0 poimeno/ala s finan- "^i, prostorsko stisko, Itadrovsko zasedbo in sta- •lovanjskim problemom, ^^j začnem s financami. nam namenja odloč- bo premalo sredstev. Pe- '^oški kader nam uhaja. ker ne moremo nuditi do- brih pogojea za delo, ne moremo jamčiti {X)lnih plač, na voljo nimamo no- benega stanovanja zanje. V glavnem si pomagamo z učitelji, ki se na delo vozijo, s študenti itd. šo- la še vedno nama svojih prostorov. Del je v privat- nem stanovanju nekdanje ravnateljice, eno učilnico nam je odstopila DPD Svoboda, uporabljamo tu- di njihovo knjižnico, pro- stor v Glasbenem domu. pisarno pa delimo s kra- jevnim uradom. Verjetno bo vsaj teh težav kmalu konec, saj nam v novi os- novni šoli obetajo več učUnic. Z denarnimi te- žavami se neprestano ote- pamo. Pomagamo si z viš- jo šolnino, kar pa spet nd pravilno, saj je naša šola tako med najdražjimi v Sloveniji. Katere oddelke ima šo- la in kakšne uspehe v njej dosegate? šola ima izredno pestro sestavo. V osmih oddelkih poučujemo učence vse in- strumente, razen tolkal, ni pa tudi plesa. Razvito imamo tudi skupinsko muziciranje, saj imamo pihalni ansambel, harmo- nikarje ter skupino Orffo- vega instrumentarija s pevci. Med uspehe mora- mo nedvomno prišteti tu- di to, da se je 6 naših učencev odločilo za glas- beni študij. Dva sta že profesorja glasbe, 4 pa še študirajo na akademiji. Nastopamo zelo veliko. Samo letos imamo v na- črtu 4 interne in 2 javni produkciji, več koncertov po laški občini, nastope na proslavah, 2 učenca bo- sta nastopila na »Prvem aplavzu«, enkrat smo že snemali na RTV Ljublja- na, enkrat pa še bomo. Zelo dobro sodelujemo tudi s trboveljsko glasbe- no šolo in papimičarsko godbo na pinala. Skratka, pomembnost obstoja naše šole se zrcali skozi naše delo in naše uspehe. Res je tako, kot je po- vedala Jadranka Štoviček- Stojanovičeva. Ce k vse- mu povedanemu dodamo še to, da šolo obiskujejo otroci iz okoliških krajev, Svebna, Vrhova, Zidanega mosta, Jagnenice in Obre- žja, vidimo, kak pomen ima šola za razvoj kultu- re v občini. Zato ne bi bilo prav, če bi zaradi ne- prestanih težav morala prenehati z delom. Čeprav sodi med najmlajše v Sloveniji, je šola dobro organizirana, odlikujeta jo pestrost in entuziazem v delu. Šola ima možnost za nadaljnji razvoj, vendar le ob zagotovitvi ugodnej- ših materialnih pogojev, kar je predvsem naloga temeljne izobraževalne skupnosti Laško. B. S. tURIZEM Medtem ko so imeli šoštanjski usnjarji in planinci pred vojno svojo postojanko na Smrekovcu, ki so jo po vojni prepustili planincem iz Črne, so si sami v letih 1951/52 zgradili na Slemenu nov dom, ki so ga poime- novali po takratnem direktorju tovarne usnja in pred- sedniku planinskega društva v Šoštanju Andreju Steg- narju — Andrejev dom. Nekaj let pozneje so zgradili še depandanso. Ta postojanka je vključena v slovensko transverzalo, po novem predlogu pa tudi v evropsko pešpot E 6. EVROPSKA PEŠPOT E 6 Inštitut za gozdno In lesno gospodarstvo pri bioteih- niški fakulteti v Ljubljani Je pred kratkim pozval vsa gozdna gospodarstva na območju od Slovenjega Gradca do Opatije k sodelovanju v mednarodni akciji »evropska pešpot E 6«, ki naj bi potekala tudi preko Slovenije. Namen akcije je vključitev slovenskega gozdarstva v propagiranje gozdov, varstvo narave m zdravo rekreacijo v naravnem okolju. Evropska pešpot številka 6 bi se naj začela ob Bal- tiškem morju (v 1976. letu naj bi se podaljšala preko Švedske do polarnega kroga), vodila pa bi preko Nemčije in Avstrije do jugoslovanske meje, od tod proti morju, ki bi ga dosegla v Kvamerskem zalivu v Opatiji. Avstrijci imajo svoj del poti že urejen. Priprareiljali so ga trti leta. Jugoslovanski del pa naj bi bil nared do z;ačetka poletja 1975., leta. Smer poti na našem ozemlju Je predvidena takole: Ra- deljski prelaz—Radelj—tMala Kopa—Turiška vas pri Slo- venjem Gradcu—Razbor—Sleme—Bele vode-^Mozirje—čre- ta—Trojane—Limbarska gora—Moravče—Janoe—Grosup- lje—^Turjak—^Mačkovec—Bloke v Loški dolini čez Ma- šun—Snežnik—Gomance—Klano—Kastav do Opatije, kjer bi bil konec. Priprave za osnovanje poti je sprejel v svoj delovni načrt inštitut (odsek za prostorsko urejanje gozdov), vo- dil pa je o tem tudi razgovore z gozdnimi gospodarstvi. Pregledali so tudi nekatere ključne objekte. Predstavniki vseh gozdnih gospodarstev, po katerih območju bo pote- kala pot,, so pristali na sodelovanje in na prevzem svo- jega dela obveznosti. Poglavitna načela za pot, ki so hkrati načela evropske pešpoti so naslednja: ■ enostavnost pri poteku glavne smeri, zložnost pobi, var- nost poti, prehodnost prek vsega leta, mir in tišina, lepo- ta kulturne krajine, spoznavanje domačih prebivalcev, nji- hove narodnostne in kulturne posebnosti, možnosti pre- nočevanja, prehrane, preskrbe z živili pa tudi možnost prekinitve poti. Potem, ko je bila pot razdeljena po sektorjdlh po po- sameznih gozdnih obratih, bi naj bilo nadaljnje delo opravljeno p>o naslednjem zaporedju: organizacijske priprave, izbira trase, popis glavmh ele- mentov za intinerer poti, popis potrebne tehnične opreme, pregled celotne trase in morebitni popravki ter označitev trase in namestitev enonih opozorilnih tabel, kažiix>tov in drugega. Inštitut je pripravil za izvedbo teh nalog podrobnejša navodila, ki bi jih obravnavali po posameznih obratih. Prav tako so že pripravljene karte v merilu 1 : 25.000. PHPI MIKLAVC DROBNI OBISK IZ GRADCA — Ob otvoritveni vožnji avtobusne turistič- ne proge Gradec—Maribor—Rogaška Slatina—Atomske Toplice—Ce- lje—Dobrna—Gradec so vse te kraje na celjskem turističnem ob- močju obiskali graški časnikarji pa tudi predstavniki potovalnih uradov in poštne direkcije. INFORMATOR — Pri celjski turistični zvezi so pravkar končali urejevanje turističnega Informatorja, ki bo zajel vse podatke, ki za- devajo širše celjsko turistično območje in ki zanimajo turLste. Le- tošnji informator bo izšel v slovenskem jeziku, prihodnje ieto pa v nemškem in angleškem jeziku. 6. stran -> NOVI TEDNIK 9. maj 1974 — jj^ „METKA" Anica Lampret V celjski tovarni Metka so izvoliM tri delegacije — delegacijo temeljne organiza- cije združenega dela konfek- cija v Kozjem, delegacijo TOZD proizvodnja tkanin v Celju in delegacijo samo- upravne delovne skupnosti skupnih služb. O tem, ka- ko si zamišljajo delovanje delegatskega sistema, smo povprašali tri člaiie delovne- ga kolektiva Metke: Anico Lampretovo, ki je previjal- ka in delegat družbenopoh- tičnega zbora celjske občin- ske skupščine, Kazimirja Vodenika, tekstilnega tehni- ka, ki je vodja delegacije TOZD proizvodnja tkanin, in Nika Gorinška, prav tako tehnika, Id v osnovni orga- nizaciji ZK skrbi za idejno- politično usposabljanje. Ker Metka in Tovarna volnenih Niko Gorinšek odej škofja vas združujeta delegacije v konferenco de- legacij, smo k p>ogovoru po- vabili tudi Marjana Stožir- ja, tekstilnega tehnika in vodjo delegacije iz TVO škofja vas. In kaj so povedali? Anica Lampret: Predvsem moramo doseči dobro zvezo ■med delavci in organi samo- upravljanja ter delegacijo. S sej samoupravnih organov in drugih sestankov bi mo- rali člani delavskega sveta, obratovodje, člani delegacije m drugi prenašati informa- cije med delavce. Kar zadeva družbenopolitični zbor ob- činske skupščine, pa tole: Ko bomo na osnovi gradiv spre- jeli stališča, jih bom mora- la v tovarni sporočiti delav- cem, na sejah samoupravnih organov, na zborih delovnih Kazimir Vodenik ljudi. Res pa je, da dosedaj še premalo vem o delegat- skem sistemu. Potem ko bo- mo delali, bodo stvari bolj znane, čeprav delam v izme- ni, se bom trudila, da bom dobra delegatka. Niko Gorinšek: Dosedanji odborniki in člani samo- upravnih organov so bili pre- puščeni sami sebi. V dele- gatskem sistemu mora biti drugače. Pri oživljanju dele- gacij moramo v prvo vrsto nalog zapisati idejnopolitično in družbenoekonomsko uspo- sabljanje. Tu vidim vlogo ZK. V Celju moramo uresni- čiti načrt izobraževanja de- legatov. V delovnih organi- zacijah pa mora priti do ko- ordinacije dela. Med delega- ti v delegaciji in vsemi ti- stimi, ki so Clani raznih sa- moupravnih interesnih skup- nosti. Naše delo nas mora pripeljati do enotnega inte- resa. Pomembna bo vloga vodje delegacije, še nekaj — izobraževati moramo vse sa- moupravljalce, ne le dele- gate. Kazimir Vodenik: Kako organizirati delo delegacije? To je v tem trenutku še težko reči. Ko bomo prejeli skupščinsko gradivo, se bo- mo sestali. Delegacija se bo posvetovala z neposrednimi proizvajalci. Način poveza- nosti in sodelovanja bomo morali poiskati. Soglašam o potrebah po usposabljanju. Ne moremo pa pozabiti na element časa. če hočemo gradivo za skupščinski zbor obravnavati s samoupravno sredino, bomo morali vse materiale dobivati zelo zgo- daj. Pravočasno. Usklajeva- nje interesov v temeljni or- ganizaciji združenega dela in širše je v delegatskem sistemu prvi pogoj dobrega delovanja. Stališča moramo preverjati. Važna je povrat- na informacija iz baze. Iz vrst delavcev. Najbrž pa bo moralo včasih zadostovati, da bo že delavski svet izobliko val stališče. Marjan Stožir: V konfe renči delegacij bomo skupno z »Metko« pripravljali stali- šča in se odločali za skupne- ga delegata. V naši tovarni, v TVO, pa bomo vseeno ob- ravnavali gradivo in se do govorili za stališča skladno z našimi interesi. Potem jih bomo v konferenci usklaje- vah. Iz TVO so za konferen- co delegacij določeni trije delegati. Sporazum o obli- kovanju konference delega- cij smo podpisali. Kot maj- hen kolektiv bomo imeli od- slej več možnosti dogovarja- nja tn izražanja interesov. Stikov z odborniki je bilo premalo. Veliko pa se bomo morali izobraževati. —nd OBISK IZ HOLANDIJE Leto dni zatem, ko je moški pevski zbor »Oranje« v ho- landskem mestecu Schinveld (pokrajina Limburg) gostil naš Komorni moška zbor, prevzema gost vlogo gostitelja: 18. maja prihaja v goste holandski pevski zbor »Oranje« iz Schinvelda. S pevci, okoli 50 p>o številu, pa prihajajo tudi njihova družinski člani in prijatelji, kar kaže na družabnost, kd jo je koncertni obisk Komornega moškega zbora ustvaril v prijateljski Nizozemski. Gostje se bodo za teden dni udornili v hotelu Celeia. V času od 18. do 25. maja bodo napravili dva izdeta — enega v Postojnsko jamo, drugega v Logarsko dolino in na Golte, imeli pa bodo tudi tri koncerte: dva v okolici Celja, enega v nedeljo, 19. maja popoldne (po koncertu bo piknik od- prtega tipa v domu železarjev »Pri Mlinarjevem Janezu«), drugega v petek, 34." maja predvidoma na Dobrni, vmes — to je že določeno — pa v torek, 21. maja v Celju, skupaj s Komornim moškim zborom, na kar že opozarjamo. Res je, da prihaja holandski zbor prvenstveno kot gost Komornega moškega zbora. Toda ko se je naš zbor mudil v Schinveldu, so ga časopisi pozdravih kot goste vsega Schinvelda. »Joegoslaven te gast in Schanveld« ni bilO zapi- sano le Iz protokolarne vljudnosti, to lahko irotrdi vsak član KMZ. Pokažimo torej, da znamo tudi (Deljani biti go- stoljubni in sprejmimo holandski pevski zbor iz mdairskega Limburga kot gosta vsega Celja. G. G. KONCERT Sreda, 15. maja 74 Narodni dom ob 19.30: CELJSKI GODALNI ORKESTER Dirigent: Valter Ratej Solista: Franc Zupane, klarinet, Radovan Marvih violina Program: Dolar, Grieg_ Massnet, Weber, Svedsen, Rossini j Prodaja vstopnic v gJ| beni šoli Slomškov trg ij KDO BO POTOVAL Z NOVIM ; TEDNIKOM ; V VARŠAVO? ZAČETEK i NAGRADNE IGRE! I NA STRANI 13 Zbor delovnih lju osnovne šole Koz razpisuje prosto delovno mesi TAJNIKA Kandidati z ekonomd srednjo šolo in najma 3 leta delovne .prakse i vložijo prošnje in pr; žijo dokazila o izobra in praksi. Stanovanja ni. Mladi vZK — Šmarje VEMO ZA NALOG Poročali smo že o sprejet- ju novih članov v ZK v ste- klarni v Kozjem. Neposred- no pred prvomajskimi praz- niki so se v šmarski občini odločili za skupen sprejem vseh mladih s cele občine v ZK. Ta svečanost je bila v novi hali tovarne KORS v Rogaški Slatini, kjer je kar 81 mladih sprejelo rdeče članske knjižice. V uvodu jih je pozdravil sekretar ob- činskega komiteja ZKS Šma- rje Darko Bizjak, zatem pa jim je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez _ Zahrastnik. Zanimiva je kvalifikacijska struktura novosprejetih komunistov. Pet jih ima višjo izobrazbo, 16 srednjo, 4 nižjo, pet je vi- sokokvalificiranih, 35 kvali- ficiranih, 10 polkvalifici ra- nih, 4 nekvalificirani in dva učenca. Po svečanem spre- jemu smo jih povprašali o njihovih občutkih ob spre- jemu: DRAGICA DROFENIK, doma iz Podplata, zaposlena v Splošnem gradbenem podje- tju Rogaška Slatina kot us- lužbenka: »Današnji dan je zame velik dogodek. O vsto- pu v ZK sem že prej razmiš- ljala in današnji sprejem je zame tudi neke vrste prizna-^ nje za moje dosedanje delo. Predvsem pa mi to pomeni zaupanje, ki" ga bom opravi- čila z izvrševanjem nalog, ki nas še čakajo.« AVGUST CAŠK, zaposlen v KORS Rogaška Slatina kot strojni ključavničar: »Zdi se mi, da serp od danes na- prej drug človek. Prišel sem do spoznanja, da bi lahko v vrstah komunistov kaj struktivnega prispeval ' gradnji našega samoupr^ ga socializma. Začel bi da neposredno na svojei" lovnem mestu.« MIRO JURIŠIC, zap< v Splošnem gradbenem djetju Rogaška Slatina tehnični risar: »Vedno imel Zvezo komunistom' najnaprednejšo idejno ' uizacijo. Zato je tudi " dariašnji sprejem v njeH' ste posebno zado';oljstv' obvezo seveda, da b^'' svojo vlogo komunista^ najoo-je izvrševat V ^ oblikovanih ustavnih lih, nas jnlade čaka volj dela. Morda sem s6 no zaradi tega odlo<^, vstop v ZK, ker sem ^ širše možnosti za delo.« PODRUŽNICA CELJE ZA MLADE IN MNOŽIČNOST^ PREDVSEM PA ZA VZGOJO Osnovno vodilo celjske po- družnice Ljubljanske banke je vsekakor v stalni prisot- nosti povsod. Ne samo te- daj, ko gre za denarne za- deve, tudi takrat, kadar gre za vzgojo mladega človeka. Toliko bolj. Zrcalo te delov- ne in vsebinske usmerjeno- sti ni samo vse večja aktiv- nost pionirskih hranilnic na šolah, kjer je vzgoja mlade- ga varčevalca in samouprav- Ijalca na prvem mestu, mar- več tudi druge aktivnosti, ki imajo pečat množičnosti in vzgoje. V tem bogatem sporedu najdemo tudi akci- je, ki jih v celjski občini iz- vaja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ki vselej zajamejo pK3 več ■tisoč šoloobveznih otrok. Celjska podružnica Ljubljan- ske banke vse te akcije spremlja in jih spodbuja. Samo v letošnji akciji, ki so jo pravkar zaključili, je v celjski občini sodelovalo 7.385 otrok iz vseh osnovnih šol, popohiih in nepopolnih osemletk ter posebne šole. Otroci so se pomerili v zna- nju cestno prometnih pred- pisov pa tudi v spretnostni in ocenjevalni vožnji s kole- si. Tekmovali so v treh skft- pinah. Rezultati izredni. V skupini učencev, ki obisku- jejo tretji tn četrti razred, je zmagala osnovna šola Stnnec pred Vojnikom, če- trto osnovno šolo, Socko itd. 'v skupini petih in šestih razredov je zmagala druga osnovna šola pred budinj- sko, tretjo, četrto itd. V sku- pini sedmih in osmih razre- dov pa četrta osnovna šola pred polulsko, šolo iz Dobr- ne, zavodom Ivanke Uranje- kove itd. NOVI TEDNIK — stran 7 Qkrnjeno delo ' p-ed d^^^^ *^ " ^^'^^ ali samoupravne sporazu. f o skupni porabi v letu '^L Med sporazumi je bil '^Leda ^"f'* ^'s-^' govori o u. predšolskih vzgojno rs^venih ustanov in osnov- f so/. O tem programu in tnanciranju je bila v Celju j^Tjo konkretna razprava ^\seh temeljnih organizaci- ^.u združenega dela in prak- so nikjer ni bilo pripomb n dosegu oziroma vsebino ^.^ dela- T.e na varčevanje V,pozorili. ,Q}) podpisu so seveda pri- . dan tudi številke, \ratka znesek, s katerim bo * letošnjem letu razpolagala ^meljna celjska izobraževal. !1 skupnost. O teh sred- 0^ kako bi jih razpore- di so se pogovarjali na zad- J seji izvršnega odbora yj5.a in na sestanku, ki ga jj organiziral sindikat delav. 01 vzgoje in izobraževanja J razširjenem sestavu. Ome- ^0 nekatere značilnosti, najprej moramo zapisati, ^ so se v Celju že zelo jgodaj pogovorili in dogo- jori/i za razširjeni program, sedaj' PO' i^^o okr- njen, preko republiškega U- _ torej od zgoraj nav- g^ol — da je celo manjši jtot preteklo leto. Poudarja- fno program — ne znesek! Jako so prosvetni delavci se- jaj v težkem položaju. Ob. IpUli so to in drugo, kar ft bodo mogli realizirati. Etio je prav, da sedaj de- ročem resnično povedo, kaj IkkJo lahko uresničili in kaj it! Organlzaciisko ni važno. FDrugo, na kar je bilo opo- »rjmo, je varčevanje. To . je mjno potrebno kljub te- ma, do veliko milijonov tu Ine mremo nafti. Vemo, da so jieb.^i dohodki določeni w samoupravnih sporazumih ti,tfo gre za materialne iz- dttke le nekaj več kot 400 'liBife milijonov. To je pa k^JVo več sredstev kot la- ni O cenah, ki naraščajo, , ti, do bi pisali. Zato je po- 1 Hno jasno povedati. Kljub i ishlevam iz številnih doku- \mtov v Celiu ne bodo mo. jli vložiti več sredstev za 'Kiernimcijo pouka. Pouk » torej ostal v enakem okvi- 1( kot preteklo leto. Izred- »o pozitivno pa je, da so ietopci vzgoje in izobraževa- Ifc obljubili povezovanje v ^radičnejših oblikah, kar *fco zniža določene izdatke »do bodo varčevali tudi pri ^kih učencev, saj so se nekaterih šolah pojavili ^idni stroški, kot so pre. ^10 dolgi izleti, športni nakupi knjig itd., ki 9 mo^no praznili družinske ^'•očMne. Takšna indirekt- O varčevanje je vredno vse ^omos'i. '^^etje, na kar bi radi opo- pa so osebni dohodki, '"^'^nzacije bodo izvršene. O ni nobenega dvoma. Sin- ^^^Ina lista, kakor je bilo ^akovati, je dobila popol. ^ podporo. Do sem je vse Pa le na prvi pogled, ^^ni dohodki učiteljev so ^no v zaostanku. O tem '^'>re statistični podatki. • ^er- tcarju, zato ga ne bi ponov- no našteval, le omeniti je treba, da »Zelezar« Celje-što- re ni nastopil z deloin »Sam sebi sovražnik« zaradi objek- tivnega vzroka v ansamblu, vse ostale predstave pa so se odvijale po programu. Kaj lahko zapišem ob zaključku tega prikaza, recimo, enolet- nega dela posameznih ama- terskih gledaliških ansamb- lov v celjski in velenjski ob- čini? Prav gotovo to, da an- sambli iščejo nova F>ofca. No- ve vsebine, da so se odlo- čili spihati prah s starih knjig in poiskati nove so- dobne in angažirane tekste. To je v našem primeru ne- dvomno najbolje uspelo tr- noveljski »Zarji« z uprizorit- vijo Javorškovih »Manevrov« v režiji Štefana Žvižeja, ki je s tem ix>kazal eno naj- bcdjših predstav v zadnjih letih. »Zarja« je sploh bila letos primer, kako je mož- no delati, če imaš na voljo dovolj mladih (ki jih je tre- ba seveda znati pritegniti na odrske deske) in kaj se da narediti, če gledališče dela kontinuirano čez celo leto, ne pa da naštudira samo eno delo v sezoni in še tisto za revijo (tudi primer domače- ga Vojnika). Nje je sicer zaradi objektivnih vzrokov prehitel čas, nezakurjena dvorana, za katero so lokal- ni faktorji na čelu s krajev- no skupnostjo premalo na- redili vsaj glede na revijsko tradicijo v Vojniku itd. Kvalitetni razgovori po vsaki predstavi so dali mno- go. Tako režiserjem kot an- samblom, •p>a tudi komisija sama (v vodstvu Marjana Beline in Jožeta Voznija) je lahko marsikaj spoznala, kar bo lahko s pridom ui>orabi- la pri svojem delu na tako- imenovani republiški ravni. Razveseljivo je, da so bili ti pogovori zelo konstruktiv- ni in neposredni, pravzaprav kakor nadaljevanje kakšnega strokovnega seminarja. In nedvomno je ravno v tem primeru našla neposredna beseda pravo mesto. Amatersko gledališče je le- tos v Vojniku pokazalo tudi to, kako je lahko amaterski oder soustvarjalec (aktivni) neke narodove kulture, ka- ko ne moremo in ne sme- mo govoriti o amaterskem gledališču kot ljubiteljstvu (zgolj) ali hobiju. To delo predstavlja v resnici in za- res trdo in odgovorno delo. Kdor se je tako pač odločil. Kdor se ni, bo moral to še storiti, v kolikor noče posta- ti sam sebi namen in s tem seveda izgubiti vsako zaupa- nje, pa tudi vrednoto v o^h tistih, ki hočejo in morejo ustvarjati po vesti in ustvar- jalni širini, ki je v današ- njih pogojih dana vsakomur. V nekem razgovoru je bi- la podana ideja, da pHihod- nje srečanje naj. ne bi bilo v Vojniku. Zato, ker doma- če društvo nima cel teden dvorane za vaje. Osebno sem mnenja, da to ne mOre biti resnični razlog za umik Voj- nika in tudi ne sme biti. Občinstvo je s svojim vsa- kovečemim angažiranjem na- 2»mo p<*azalo, kako živi revijo in gledališčem. Neod- govorno je, da bi ga kdo izigral, prav tako neodgovor- no pa je, da je vojniški kul- turni dom že toliko časa izi- gravan od vseh tistih, ki bi morali skrbeti zanj, v prvi vrsti, kot sem že omenil, domačini. Vse to, seveda, sodi v le- tošnje medobčinsko srečanje amaterskih dramskih skupin, ki napoveduje za prihodnje leto še večji kvalitetni dvig, kar je edino pravilno in lo- gično za smer današnj^^ hotenja, ki se nikakor ne more in ne sme zadovolje- vati s polovičarstvom ali zgolj poustvarjalnim životar- jenjem! DRAGO MEDVED Celje: Revija pevskih zborov Jutri bo v narodnem domu zanimiva glas- bena prireditev, v ka- teri se bo občinstvu predstavilo 11 pevskih zborov. Ob 17. uri bodo nastopili otroški pevski zbori iz 1., 2. in 4. os- novne šole, iz Zavoda Ivanke Uranjkove, Pio- nirskega doma Cvetke Jerinove, šole Pranja Vrunča, ter mladinski pevski zbori osnovne šole bratov Dobrotinšek iz Vojnika, Franca Krajnca iz Polul, Pran- ca Vrunča in 2. osnov- ne šole. V večernem nastopu, začel se bo ob 19.30, bo- sta nastopila otroška pevska zbora glasbene šole in šole 1. celjske če- te, mladinski pevski zbo- ri 1. osnovne šole, os- novne šole 1. celjske če- te' in 4. osnovne šole, dekliški pevski zbor pe- dagoškega šolskega cen- tra in mladinski mešani zbor Gimnazije Celje. B. S. Cetkovič razstavlja v Rogaški Jutri zvečer ob 19. uri bo otvoritev razstavg naj- novejših plastik akadem- skega kiparja Vasilijačet- koviča v razstavnem pro- storu Zdravilišča v Rogaš- ki Slatini. Ob otvoritvi bo sodeloval tudi mladi celjski pianist Hinko Ha- as. Tudi to razstavo sta pripravili Kulturna skup- nost Šmarje in Delavska univerza. Razstava bo od- prta do konca meseca. KDO BO POTOVAL Z NOVIM TEDNIKOM V VARŠAVO? ZAČETEK NAGRADNE IGRE! NA STRANI 13! Na Osnovni šoli >,Vere šlander« na Polzeli že nekaj časa uspešno vadi dvoglasni pionirski pevski zbor, ki šteje 55 mladih pevcev Zbor uspešno vodi tovarišica Ani- ca Ašlcerc, nastopil pa je tudi na občinski reviji mladinskih in pionirskih pevskih zborov pred nedavnim v Grižah. (Foto: T. Tavčar) FEST 74 Celjsko Kinopodjetje je pripravilo ljubiteljem sed- me umetnosti nadvse prijetno presenečenje. Od pone- deljka do nedelje bodo v Unionu zavrteli sedem film- skih del, v predpremieri, ki so bili prvič prikazani na letošnjem beograjskem filmskem festivalu. V filmskem svetu velja — kar predvajajo na FESTU, je vsaj po- prečno, če že ne dobro! Prvi dve stvaritvi, ameriška komedija Papirnati mesec in francoska politična kri- minalka Ni dima brez ognja se nista izneveril tej trditvi. Izjemni užitek nepedagoške prisrčnosti neke davne preteklosti z aktualizirano vsebino zgodbe »boni- inklajdovskega tipa« je zaradi oscarjeve nagrajenke Tatum '0'Neal razorožil še tako zahtevnega gledalca. Razkrinkovanje sodobnega političnega p>odzemlja v raz- krajajoči se zahodni parlamentarni demokraciji v filmu Ni dima brez ognja ni preprost režiserjev obračun s prakso, ki v zahodnem svetu ne umira. Poseben pou- darek mikroskopski analizi družinskega razmerja pa je največja vrednost filma —- s prikazom brezizhod- nosti in reprodukcije gnilih vladajočih družbenih od- nosov. Včeraj je bilo v reviji festovih filmov na programu francosko delo Srečno, nova. Danes si bomo lahko ogledali ameriški film Vlak za dva klateža, do nede- lje pa še: angleški film Nora hiša lutk, ameriški film Sodnik za obešanje in francosko kriminalko Atentat. Vsi navedeni filmi se odlikujejo vsaj z eno posebnostjo — da so jih dobro opazili že na mnogih festivalih. To- rej — ne zamudimo Jih. Kinopodjetju pa priznanje In želja, da ta festova revija ne bo zadnja. -nd Zreče: Načrti za muzej Zreče praznujejo letos 312. rojstno leto. Imena namreč, kot je v svoji knjgi zapisal Albert Strtma. 312 let se Zre- če imenujejo Zreče, čeprav je sama naselbina kraja ve- liko, veliko starejša. O tem pričajo najdbe na Brinjevi gori, kjer so arheologi izko- pali orodja in orožja ljudi še iz kamene dobe. Grobovi in ostanki naselbine so iz keltskih časov, veliko arheo- loških najdišč pa opozarja na rimsko naselbino, ki je sta- la prav na Br.njevi gori. Zara- di vseh teh zanimivosti in zgodovinsko pomembnih spomenikov so se v Zrečah odločili, da bodo najdbe, fo- tokopije starih naselbin in odlitke orodij ljudi, ki so ži- veli v kameni, keltski in rim- ski dobi, zbrali v muzeju, ki bi stal na Brinjevi gori. To so zaenkrat samo prizadeva- nja in načrti nekaterih zre- ških ljudi, ki želijo v muzeju prikazati starejšo zgodovino zreškega področja, hkrati pa prikazati tudi razvoj roko- delstva *'in obrti v teh krajih. Največji problem so trenut- no sredstva, saj bi terjala samo adaptacija stavbe, kjer bi uredili muzej, 30 starih milijonov. Upajo pa, da bo- sta kolektiva Kovaške indu- strije in Cometa prispevala del denarja za ureditev stav- be. Ko bodo načrti gotovi, bodo dela stekla. To pa ni vse. Delavci Tu- rističnega druAtva si priza- devajo, da bi poleg muzeja uredili v Zrečah tudi tehnič- ne spomenike.^ To sta pred- vsem dve žagi in gospodar- ski kompleks Ošlakove do- mačije, ki je prava turistič- na poslastica. Ob sotočju Dravinje in Ločnikarce stoje kovačija, žaga in mlin, ki jih Ošlakovi še vedno upo- rabljajo. Te dni pa so zaku- rili tudi oglarsko kopo, ki že leta in leta kuha oglje. Ta- ko so v enem samem go- spodarskem kompleksu zbra- ni kar trije objekti na vodni pogon, pravijo pa, da je imela Ošlakova domačija včasih celo svojo elektrar- no. Verjetno je domačija ena redkih na Slovenskem, ki še danes živi in dela s starimi vodnimi p>ogoni. Za- to je naloga ne samo zre- ških ljudi, ampak tudi nalo- ga Tehničnega muzeja Slove- nije, da žive ostanke prete- klosti ohranijo. Interes vseh nas je, da muzej ria Brinje- vi gori čimprej zaživi in da postane Ošlakova domačija skupaj s še dvema žagama zaščiten tehnični spomenik, kajti to je zgodovina vseh nas, zgodovina Slovencev. Damjana STAMEJCIČ Aktiv slavistov - Prehod iz osnovne šole v srednje šole vseh vrst je pro- blem, ki že dolgo tare vse, ki se kaikorkoli ukvarjajo s šolstvom. Zato ni čudno, da so se ga lotili tudi učitelji slo- venskega jezika celjske regije. Zavod za šolstvo SR Slove- nije, organizacijska enota Celje in celjska podružnica Sla- vističnega društva, sta sklicala aktiv učiteljev slovenščine na osnovnih in srednjih šolah ter ga posvetila prav temu vpra- šanju. Zbrali so se 17. aprila v dvorani JLA v Celju. Na sporedu so bili trije referati: Marija Munih iz Slovenskih Konjic je razgrnila novi učni načrt za osnovne šole, profe- sor Martin Silvester z gimnazije v Celju je ob analizi testov za ugotavljanje deficita znanja opozoril na glavne po- manjkljivosti v poznavanju materinščine pri dijakih, ki so letos stopili v gimnazijo, profesorica Marija Erjavec s šol- skega centra Boris Kidrič v Celju pa je govorila o težavah pri pouku slovenščine v strokovnih šolah. Strokovnemu iz- popolnjevanju učiteljev je bilo namenjeno še predavanje profesorja Franceta Novaka z naslovom »Kako se je razvi- jalo vrednotenje besedišča pri nas« pokazal rasBVOj in obli- kovanje besednega zaklada slovenskega literarnega jeziika od protestantov do Pleteršnika. Velika udeležba, prisostvovailo je več kot osemdeset uči- teljev in profesorjev, kaže tako na veliko zanimanje za strokovno izpopolnjevanje, kot na iX)trebo po tesnejših sti- kih med učitelji ne glede na stopnjo šole, v katerih po- učujejo, in ne nazadnje na ix)membnost vprašanja, ki je bilo glavna tema sestanka. Skoda je le, da se spričo ča- sovne stiske ni utegnila razmahniti ra^rava. M.R. 8. strm — NOVI TEDNIK S. maj 1974 *, DOGODKI ŽALEC: KRESOVANJE Kot vsako leto smo se braslovški mladinci tudi letos na predve- čer 1. maja zbrali na bližnjem hribu in s krajšim kulturnim spo- redom počastili praznik dela. Za prijetno vzdušje je poskrbel Fran- ci Kumar, ki je z gla.som svoje harmonike h kresu privabil tudi precej starejših Braslovčanov. Tri dni prej pa smo mladinci skupaj z osnovnošolci v kinodvora- nJ pripravili proslavo ob dnevu OF, ki so se je udeležili tudi pred- stavniki OS Žalec. Miran Korošec • MA Braslovče TVO ŠKOFJA VAS: KDO SO DELEGATI v tovarni vohienih odej v Škogi vasi pri Celju so izvolili v dele- gacijo naslednje člane kolektiva: Marjana Stožirja (vodja delegaci- je) Hildo Ledi, Antona Poteko, Antona Mateliča, Ivana Oseta, Iva- na'Planinca, Vinka Žgajnerja. Nežiko Fidler, Fanlko Bele in Pav- lo Kranjc. ŽALEC: OCENA VOLITEV Politično oceno nedavnih volitev v žalski občini smo slišali na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in komiteja občinske konference ZK ter na prvi seji občinske skupščine. Volit- ve so dobro ocenili. Uspešna izpeljava volitev je predvsem plod koordiniranega dela vseh družbenopolitičnih organizacij. Kljub temu bi lahko volitve še bolje uspele. To velja predvsem za volitve de- legatov za delegacije v zboru združenega dela. Vzroke slabe volilne udeležbe v nekaterih delovnih organizacijah in tudi krajevnih skup- nostih prav v teh dneh podrobneje proučujejo. Ugotoviti žele pred- vsem aktivnost komunistov v predvolilnih in volilnih postopkih ter analizirat] pomanjkljivosti, do katerih je ponekod prišlo, in vzroke volilne abstinenc«.. Volitev delegacij v TOZD in drugih delovnih skupnostih se je udeležilo 12.910 od skupno 13.687 volilcev ali 94 odst. V 45 delovnih organizacijah in delovnih skupnostih je bilo izvoljenih 291 delega- tov. Na volitvah v 19 krajevnih skupnostih občine je volilo 22.872 od skupaj 23.386 volilnih upravičencev ali 98 odst. Izvoljenih je bilo 175 delegatov, največ v krajevni skupnosti Prebold — 16. DOGOVOR PODPISAN Tudi v 2alcu so pred dnevi podpisali družbeni dogovor o pro- gramiranju nalog in financiranju letošnje skupne in splošne porabe. Na dan podpisa je dogovor podpisalo preko 95 odstotkov vseh pod- pisnikov. Oglejmo si nekaj najpomembnejših značilnosti dogovora. Družbeni dogovor ureja odnose med OZD, TOZD ter interesnimi in družbeni- mi skupnostmi. Bistveno določilo dogovora je, da mora skupna in splošna potrošnja v letu 1974 naraščati za 4 odstotke počasneje od rasti družbenega proizvoda. Rast družbenega proizvoda planirajo na 27 odstotkov, torej bo lahko skupna in splošna potrošnja rasla s 23 odstotki. Prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za finan- ciranje otroškega varstva je 0,43, za izobraževanje 5,18, za kulturo 0,61, telesno kulturo 0,51, zdravstvo 8,27 ter pokojninsko in inval- lidsko zavarovanje 11,48. Družbeni dogovor o skupni in splošni porabi v letu 1974 daje prednost tistim nalogam, ki imajo poseben pomen za dvig pro- duktivnosti dela, ki prispevajo k splošnemu dvigu družbenega stan- darda in nalogam, ki prispevajo k zmanjševanju socialnih razlik. Dogovor poudarja tudi potrebo po čimtesnejšem sodelovanju druž- benih dejavnosti z materialno proizvodnjo, kot tudi odvisnost te od razvoja družbenih dejavnosti. Močno je prisotna in poudarjena solidarnost, ki je pravzaprav temelj dogovora. Prispevki iz bruto osebnih dohodkov bodo tako znašali 13,3 mili- jarde starih din. Vključno s prispevki iz obrtništva in od dohodka bodo tako v žalski občini zbrali 20 milijard starih dinarjev. Na ob- činski proračun bo odpadlo 2 milijardi 372 milijonov starih dinar- jev. S temi sredstvi bodo v občini zadovoljivo rešili vprašanje fi- nanciranja večine interesnih skupnosti, čeprav na nekaterih področ- jih ne bodo mogli širiti dejavnosti v taki meri, kot bi želeli. BRANKO STAMEJČIČ V Velenju so na pr\i seji občinske skupščine v novi zasedbi tudi izvolili novo vodstvo. Predsednik občinske skupščine je ponov- no postal NESTL 2GANK, dva podpredsednika pa sU HERMINA GROZNIKOVA, učiteljica na osnovni šoli Gustava SiUha in JANEZ MIKLAVCIC, strojni tehnik v TGO Gorenje. ERNEST RAHTEN, rudarski tehnik, zaposlen v rudniku, je bil isv4rijen za predsednika zbora združenega dela, za njegovega na- mestnika pa METKA ^'IVODOV.A, ekonomski tehnik, zaposlena kot programer pri Vegradu. Zbor krajevnih skupnosti bo vodil Karel Šilih, rudarski tehnik, njegov namestnik pa bo HENRIK JONKO, kmetijski inženir pri ERI. Družbenopolitični zbor bo vodil STANE RAVUEN, pravnik pri ERI, namestnik pa je VINKO MIKLAV2IN, rudarski nadzornik iz Velenja. IN2. FRANJO KLJUN, dosedanji direktor TUŠ Šoštanj, bo vo- dil kot predsednik izvršni svet pri občinski skupščini, člani tega sveta pa so: RUDI HUDOVERNIK, inženir, načelnik oddelka za gospodarstvo (podpredsednik), VLADO ZAKOŠEK, ravnatelj osnovpe šole Miha Pintar-Toledo (podpredsednik), MARJ.AN .MARJNŠEK, pravnik, doslej Ujnik občinske skupščine (sekretar), IVAN FECE, načelnik oddelka za finance, CIRIL GREBENŠEK, rudarski nadzor- nik, IVAN GABER, načelnik geodetske uprave, IVAN KOLAR, inže- nir, zaposlen pri GLIN v Šoštanju, FERDO KUTCOVEC, načelnik davčne uprave, VIKTOR MAZEJ, načelnik oddelka za narodno ob- rambo In DRAGO TRATNIK, načelnik oddelka za notranje zadeve. Novi sekretar občinske skupščine je HERMINA KLANCNIKOVA, do sedaj analitik t oddelku za gospodarstvo.- tv Srečanje z OF nagrajencem M. TOVORNIKOM KOMUNIZEM, ČEBELE IN ESPERANTO... čeprav so človekova pota v življenju kdaj še tako čudna, je prav letos- nji OF nagrajenec Martin Tovornik iz Rogaške Sla- tine med tistimi, ki je prestal in spoznal marsi- kaj na svoji dosedanji po- ti, za katero pa, moram poudariti, je vedel v sle- hernem trenutku, kam vo- di. Zato tudi ni bilo ni- koli v njegovem življenju kolebanja in omahovanja. Tak je ostal do danes, ko je kljub svojmi upokojen- skim letom še vitalen in prisoten povsod, kjer ga rabijo in kjer ve, da bo lahko koristno pomagal. Razdajanje delu mu ni samo poklic, ampak v ce- loti poslanstvo, ki naj ga opravlja človek, ki je po- khcan za Izpolnjevanje svojih dolžnosti. Zibel mu je stekla pred dvainšestdesetimi leti na Reki pri Laškem v kme- čki družin.. Ko je prera- stei tričetrtinske hlače, je že bilo treba v svet za kruhom. In Martin se je dobesedno odpravil za kruhom. Kako je to bilo, naj sam pripoveduje, saj so izpod črnih in košatih obrvi zrle vame sicer dobrohotne žive oči in iz- pod brčicse je kdaj pa kdaj le razlezel nasmeh. — Boste kaj povedali o svojem življenju, sem ga vprašal, ko se je ravno- kar pripeljal, z mopedom v deževnem dopoldnevu in ga spravil v klet. — Vas novinarjev pa nič ne maram in sploh ne vem, če se bova kaj po- govarjala'. Sicer so pa o meni že pisaU i>a tudi hvale in mi to vse sku- paj hi prav nič všeč. — Kdo se vam je tako zameril? — Novinarji! — Zakaj? — Ker pišete danes ta- ko, da vas preprosti lju- dje ne razumejo. Poglejte, koliko mesecev že gonite tisto »iredento«. Pojdite vprašat ljudi na cesto, kdo razume, kaj to pome- ni, pa boste videli, kak- šen je uspeh. Jaz berem take časopise, ki so ra- zumljivi celranu svetu. — Kakšni pa so to? — V esperantu. Tako prebiram novice in zani- mivosti iz celega sveta. — Kdaj ste pa vi šli v svet? — Ko mi je bilo pet- najst let sem se šel učit k peku v tedanji Rajhen- bui^. — A za peka ste se šli učit? — Ne za peka, ampak zase. Kdor se uči za pe- ka, ta je slab in ne bo nikoli nič imel! — Pa ste dolgo ostali pri nJem? — Kmalu sem odšej na Senovo In v Sevnico, Sel sem na Jesenice in v li- tijo, 1936. leta pa v Kro- po. Istega leta sem se tudi srečal z esperantom. esperanta, saj se ga ta- — Kako ste prišli do krat v šolah niste učUl? — Saj, ravno zato. Bilo je pač tako, da sem se organizirano priključil de- lavskemu gibanju v Kropi pa tudi že na Jesenicah, kjer me je s komunizmom »zastrupil« znani heroj Stane 2agar. Na Jesenicah sem kot pek organiziral štrajk. Zato sem bdi ob službo. Pozneje sem pri- šel v Kropo med kovače. Svoje partijske Uterature nismo imeli, ker je bUa prepovedana. Zato me je Stane Žagar tudi navdušil za esi>eranto, ker tisti ča- sopisi so bili dovoljeni. Dobivali smo jih tudi iz Sovjetske zveze in smo bili tako p>ovezani s sve- tom in tudi z delavskim gibanjem drugod. Učil sem se ^peranta po lek- cijah in kmalu dobil tudi nalogo, da sem učil dru- ge tisto, kar sem sam že znal. Potem smo s kovači v krožkih p>o deset ljudi prebirali esperantske ča- sopise. To je prišlo na uho nekemu klerikalnemu učiteljčku, k! mi je rekel, da sem zastrupil kropar- ske kovače s komuni- zmom. Delal sem se, kot da ne vem, za kaj g^re, pa mi je omenil esperantske časopise. Dejal sem, da to ni nič slabega, da v tem jeziku bere ih piše cel svet. Odvrnil mi je, da Iz tistih časopisov zaCttaj ven komunizem gleda. Kmalu je veliko Kroparjev znalo esper^nto. Iskali smo pač vse oblike in možnosti, da bi Jih sezna- njala z idejami partije in svetovnega delavskega gi- banja. Prebirali smo časo- pis La Sudar štelo, ki je izhajal v Slavonskem bro- du in Antauen iz Novega Sada. — Kako pa so se naprej odvijali dogodki? — V Kropd sem spoznal tudi svojo ženo Sabino. Iz Krope sem šel osemintri- desetega leta v vojsko. Služil sem jo v Zaječarju. Že po enem letu sem se vrnil, a v Rogaško Slati- no. Pot v Kropo mi je bila zaradi prejšnjega komu- nističnega dela zaprta. Službe ne bi več mogel dobiti. Pri vojakih sem srečal sošolca, ki je bil doma iz Rogaške Slatine in je imel svojo pekarno. Sam se ni mislil dalje ukvarjati z njo, pa jo je mena ponudil. Tako sem začel znova. A so me tudi v Rogaški našU. Prišel je k meni žandar in me opo- zoril, da oni že vejo, kako si jaz z Rusijo dopisujem. Takoj so me poklicali na orožne vaje m p>otem sem kar naprej moral biti tam. Da so me uneh na očeh in da ne bi kakšnih »ne- umnosti« delal. Potem je prišla vojna. Takoj sem se vključil v aktivistično delo na terenu, 1944 pa sva oba z ženo šla v operativo kjer sem naj- več delal na področju Pa- neč, Laškega, Jurkloštra. — Boste vi tudi kadili, sem mu ponudil cigareto. — Ne, to i>a ne, to je zame najhiijši strup na svetu. Se bolj kot cigarete pa sovražim njihove pro- izvajalce! — Zakaj? — Ker ne vzgajajo svo- jih kadilcev. Kamorkoh pridem, vsak mi pod nos zakadi ta drni, ne da bi me vprašal, če mi to kaj škoduje. Pa se kadilci ne zavedajo, da to njim naj- prej škoduje. To je strup, da ni hujšega! — Vidim, da Imate če- bele In vaš vrt je urejen kot apoteka. — Vsak, kdor ima okoli hiše kaj zelenega in cve- točega, bi moral imeti če- bele. Tudi za koruzo. Po- glejte, tod okoli hiše. Vs« je posejano, vse izkorišče- no. Tule gori bo zdaj še grozdje, brajda je že za- stavljena. Svojih sto litrov ga pa bo in to je sto jurjev! Vam bom pokazal med, kakršnega še niste pokusili. Sem v kitajski esperantski reviji zasledil recept za mea iz ribeza, In 2Kiaj ga imam, nihče tu ne pozna tega procesa. Popeljal me je v hladno, lepo obokano klet, kjer je vse dišalo po medu, satju in drugih znanilcih čebe- larskega sveta. Poskusil sem med, bil je res odli čen. (In kdaj se je med- ved branil medu?) Potem sem moral poskusiti še en drug med od neke rože, rumene rože, k: raste ob potokih. In klet je skn- vala v sebi vse najrazlifr nejše dobrote in še Mar- tin se je razživel in kljub deževju se mu je prej če- mgmi obraz razjasnil, a ga je kaj kmalu spet po- padla jeza.' V kleti je imel zložen čeden kup le- penke. Vidite, je rekel, to pri nas mečejo na kup m sežigajo, vi pa potem pi' šete v časopise o pomanj- kanju surovin. Pa zbira- mo star papir in to celo nagrajujejo! Kar vzkipel je. In delo ga je čakalo, Pripravili so les, da bodo mladi čebeiarji v šoli n Kostrivnici sami priprav- ljali panje in okvirje za satnice. Martin je zraven tam, kjer ve, da bo kori- sten. Mečkanja, zavlačeva- nja ne mara in ne trpi. Ob koncu sem ga poba- ral, če res vse drži, kar piše v obrazložitvi za nje- govo OF nagrado. Piše, da je upokojenec in da se je že v času NOB aktivno vključeval v borbene vrste ter prejel zaradi tega red za zasluge za narod IIL reda in medaljo za hra- brost. V razdobju od leta 1945 dalje je opravljal po- membne družbeno pohtič- ne funkcije: bil je član okrajne OK ZKS Poljčane,! sekretar osnovnih organi- zacij ZK v Rogaški Slati- ni, član občinskih odbo- rov SZDL, predsednik ob- činskega odbora v Roga- ški Slatini, odbornik ob- činske skupščine " Šmarje pri Jelšah, predsednik Es- perantskega društva v Ro- gaški Slatini in aktiven delavec v vseh družbeno političnih organizacijah. Vložil je mnogo truda pri gradnji "objektov za kme- tijsko in komunalno de- javnost ter znal v ta na; men 2ainteresirati tudi širok krog sodelavcev. Ve- Lo je izvrševal vestno odgovorno, njegova odlik« je, da je bil kot aktivist OF in član SZDL večno pripravljen delati na vseh področjih, kjer se je pO" kazala najbolj nujna pO" treba. — Eh, kaj bi s tem (!novek pač dela, če je ^ v njem, je odmahnil ' roko. Vi napišite po svo- je, če hočete. DRAGO MEDV^ L^8j^ 9. maj 1974 NOVJ TE0NIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PISE 11 ROMAN BOBEN POKLICNE ŠOLE I v teh dneh boste do- t,iU v roke »Informator«, Ijjer boste našh vse poda- tke o pokUcnih šolah v Sloveniji. Navedeno je vse, kar vas zanima — od pogojev za sprejem, ro jjov za vpis, naslovov šol do dokumentov, ki jih bo- ste morali poslati šoli, v katero se nameravate vpi- . sati. »Informacije« bodo prejeli vsi osmošolci in ti- sti, ki zaključujejo šola nje v šestem in sedmem razredu in ne nameravajo več obiskovati osnovne šo- le. Prepričan sem, da vam bomo s tem ustregli in pomagali pri urejevanju vseh naštetih stvari, ki jih bo potrebno postoriti ob Iconcu šolskega leta. Danes bi vam rad pove- dal še nekaj več o pokli- cih, v katerih zelo pn- rnanjkuje strokovnjakov. Prvič. Veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev je v vseh kovinarskah pokli- cih — predvsem pa n. ključavničarjev, orodjar- jev, varilcev. Za te pokli- ce boste našli dovolj pro- stih učnih mest na podro čju celjske regije saj se prav tu krepko razvija industri a, ki v svoj delov ni proces vključuje v ve- likem številu prav te stro- kovne delavce. Drugo področje, kjer je veliko pomanjkanje kva- lificiranih delavcev, je gradbeništvo. Tu so velike perspektive predvsem za naslednje poklice; zidar, gradbeni tesar, vodovodni instalater, instalater cen- tralne kurjave, železokri- vec polagalec keramičnih ploščic, izolator in podo- bno. Organizacije zdru- ženega dela na našem področju, ki take delavce potrebujejo so: Ingrad in Gradiš v Celju, Vegrad v Velenju, gradbeno podje- tje v Rogaški Slatini, Ob- nova v Celju itd. Veliko pomanjkanje po- klicno izšolanih delavcev je prav tako v metalurgi- ji — talilci. livarji, valjav- ci, strojni kovači — in da ne pozabim seveda tudi v rudarstvu. Sicer pa vam mislim o tem povedati kaj več v enem izmed na- slednjih člankov. Zelo perspektivni so tu- di vsi gostinski poklici kot npr.: kuhar, natakar, hotelski receptor. če po- mislite, da tudi naše po dročje nima jnajhnih na- črtov za razvoj turizma, vas bo gotovo mnogo, ki se boste odločili za delo v tej stroki. Sem lahko prištejemo tudi poklice v prehrambeni industriji. Še nekatere stroke so, za katere se odloča vedno manj osmošolcev. To so grafična, gumarska, čev- ljarska, mizarska in še bi lahko naštevali. Gotovo vam nl.sem po- vedal vsega, saj. je nemo- goče na tako majhnem prostoru. Upam pa, da sem vas spomnil na to, da je nešteto poklicev, ki bodo odgovarjali vašim sposobnostim in intere- som in da ni prav, če iz- birate samo med tremi, štirimi strokami. Posebej velja to za dekleta. Vse navalijo na dva, tri p>okli- ce in p>otem je tam taka gneča, da je joj. Na kon- cu pa seveda razočaranje, če so odklonjene. Vemo namreč, da so dekleta za mnoge poklice enako spo sobna pot fantje. Zato pred odločitvijo dobro premislite. Morda boste tudi v kovinski ali kaki drvfgi »neženski« stroki našle delo, ki vam bo všeč. Zapomnite si — nih- če ni rojen samo za en poklic. Pišite nam na naslov: Komunalni zavod za zapo- slovanje Celje, Poklicna svetovalnica, šlandrov trg ,7. Skupaj-bomo poskusili rešiti probleme, ki vas ta rejo. Marija in njene sošolke naj preberejo članek v prihodnji številki Novega tednika. Vse o poklicu fri- zerke in kozmetičarke boste našle v njem. kADO PLAUŠTAJNER TAJSKA . Barva predstavlja barvo .oarijevin beračev. Obleka je iz cenenega katuna in St jo morajo menihi po starem predpisu obleči ta-' ko, da ostaneta desna ra- ma in desna roka .goli. Večina menihov so mla- deniči in pridejo v samo- stan le za neka) mesecev. Se danes je namreč v na- vadi, da preživijo mlade- niči določeno dobo; naj- manj tn mesece v kak- inem samostanu in da se tam posvetijo pobožnim vajam. Zivijo sila prepro- sto in' eden izmea njih nam je povedal, da mora- lo upoštevati dvesto se- demindvajset zapovedi, običajni ljudje pa le pet. To njihovo odrekanje ni tako enostavno, če pomi- sliš, da menih ne sme na primer v vročem tajskem podnebju ubiti niti ko- narja Okolica Chiang- naia je izrazito kmečka 'JI življenje teče po sta- rih tradicijah. Za nekaj dolarjev sva z Milanom ^jela taksi in si ogleda- vasi, ki so znane po fem, da v eni izdelujejo ^ivo pisane dežnike, v '^''ugi srebrne predmete *2 starih kovancev, v na- ^^ednji lakirane lesene predmete. Viaela sva tu- živopisam poročni ob- '"ed v tajski vasi, prt m- ^rem ženinu tn nevesti položijo na glavi steklena Obroča, ki sta povezana, '^r simbolično predstav- '■la nerazdružljivost mla- doporočencev za vse 22- ^henje Obred se konča s ^^n, da mladoporočenca zlijejo -Se z riževim vi- ^fn. Vsaka vas ima tudi ^elinje boje, ki so tudi ^ tujca zanimivi. Doma- ^^ni se ponavadi razdelijo " dva tabora in vsak na- Budistični temepelj vija za svojega petelina, sklepajo pa tudi stave. Se zanimivejši zame je bil tajski boks, ki sem si ga po naključju ogledal v mestu Lampocn, sever- no od Schiangmta. Boksa- rja se lahko med borbo ne samo obdelujeta z ro- kami, temveč tudi z no- gami. Vsi udarci so do- voljeni in kaj lahko se zgodi, da tisti boksar, ki premočno zmaguje nena- doma obleži zaradi nas- protnikovega dobro od- merjenega udarca z nogo. Ko sem že omenil mesto Lampoon, naj dodam, da mesto izvira še iz časov pred naselitvijo Tajcev, kjer je bilo glavno mesto plemena M on, ki je so'- rodno Khmerom. Ostanki tega plemena še živijo po hribih severne Tajske. Lampoon ima tudi naj- starejši ohranjeni tempelj Tajske, ker nekateri deli izvirajo celo iz 7. stoletja, ko je bilo mesto ustanov- ljeno. V bližini Chaingmaia so hribotUta in gorata ob- močja Tajske, blizu bur. manske in laoške meje. V teh težko dostopnih predelih, kjer ni cest, ži- vijo razna plemena, zna- na po imenih Akha, Jao, Meo, Lisu in še nekatera. Vse do nedavnega je bila njihova edina zveza s ci- vilizacijo predelovanje opija, kajti omenjeno ob- močje je bilo del nekda- njega svetovnega centra predelovanja opija. Z Mi- lanom sva se uspela po- vezati s skupino treh vztrajnih Angležev, ki so hoteli obiskati pleme Meo, oziroma edino vas tega plemena, ki se je navzel duh civilizacije celo toliko, da so v vasi postavili šolo, ki pa kot sem kasneje videl, ni nič drugega kot lesena lo- pa. Ker je bilo v dveh džipih prostora še za na. ju, sva se lahko Angležem pridružila. In odpeljali smo se proti hribom. Po nekaj deset kilometrih je ceste zmanjkalo, tako, da smo morah nd kolesa džipov namestiti verige. Nadaljevili smo pot v gozdove. Najbolj razrita kozja steza in kolobriti bi preje zasluzili ime ptit, kol so jo zaslužile tiste »rovte«. Zato smo se morali krepko držati stranic džipa, dOr nismo popadali po tleh,- vozilo je padlo iz ene jame v drugo, včasih se je glo- boko pogreznilo in šli smo se težake. Naš pri- hod v vas plemena Meo je bil dogodek tako za odmačine kot za nas, če- prav kaj posebnega ni bi- lo videti. Kolibe so bile lesene in slamnate. Otro- ci so se razposajeno igra. H pred šolo, nekaj starej- ših nam je ponudilo v •prodajo in zamenjavo lo- ke in preprosto nareje- ne pipe za kajenje. 01. MAJU SO PISALI »A kdo je bil kriv tega, da so otroci umirali kot ^tarci, da so žene delale dneve in dneve za manjši zaslužek s težjim de- lom kot možje in da so možje v tovarnali le delali in garali, ne pa tudi odločali o svojem delu In življenju v tovarni? K.je je bila tedaj delavska samouprava? Bila je zaprta v velikih, ogromnih u.snjenih denarnicah bogataš«v, ki je niso spustili ven. Smrt in trpl.jenje delavca je bilo poplačano zopet pri veletovar- narjih in veleposesJnikili. Pravite tedaj ni bilo na svetu. Tudi njo so skrili pod svoje umazane krinke tedanji izkoriščevalci. Sejali so le lakoto in bole/.eli.« Jadranka Prodnik, 1. b.. Gimnazija, Celje- »Ozrimo se še v zrcalo neizprosne usode, ki nas laliko ne- pričakovano doleti, žal ravno v teh veselih dneh. Ne mislim kratiti prvomajskega razpoloženja. Hočem le, da .se ta radost ne bi sprevrgla v grenak spomin iz tveganja na cestah. Niko- mur ne bi želel, da bi mu razvit film kazal poslednji spomin morda na na,idra-žjega? Obzirnost bi zlasti veljala tistim, ki so nedavno shodili.« Stane Miklavc, Klane 68, Bobrna »Tovarnar se je že vse dopoldne razburjal in klel delavce, ker jih ni na delo. Hodil je po sobi gor in dol. Nato se je ustavil in poklical po telefonu policijo. Dal jim je ukaz, da morajo s silo privesti delavce na delo. V sili naj uporabijo tudi orožje.« Vili Ravnjak, 7. b., osnovna šola Zreče »V 19, stoletju se je mučno povečalo št«'vilo delavcev, ki so se zavzemali za marksistično misel — prevzeti oblast In uvesti socialistično družbeno ureditev. Začeli so ustanavljati sindikate, športne, kulturne ter druge organizacije in spoznali, da bodo le združeni dosegli velike cilje prolctariata.« VUi Jazbec, V. P. 4M1/16-2, 74002 Doboj »Jugoslovanski delavski razred je pono.sen, ker ima takega državnika in voditelja, kot je Tito. V časih velikih preobratov v odločilnih letih se je vedno čutila njegova osebnost, njegova idejna, moralna moč, politični pogum in njegove prodorne ter prepričljive govorniške besede. Titove misli so se spreminjale v gesla, ki so v vsakem razdobju označevala velik in daljno- sežni pomen našega ustvarjalnega dela. Smrt faši-zmu — svoboda narodu. Tujega nočemo — svojega ne damo.« Lojze Osteršek. Velenje »Delavstvo je šlo nasproti svoji veliki zmagi, svojemu dne- vu. Odskočno desko je pomenila pariška komuna, oktobrska socialistična revolucija pa je že pomenila zmago delavskega razreda in navada, da je delavec ponižno, s povešeno glavo in s čepico v roki čakal na skromno mezdo, .je postala zgodovina. Do danes si je delavstvo priborilo svoj položaj v družbah in postalo največji element moči.« Tatjana Popit, Celje »Stopal je delavec počasi po cesti, skljnčen in nebogljen. Štirinajst ur je delal ta dan, zdaj pa se vrača domov med podgane in mi.ši, v tisto zanikrno luknjo, med bolestne krike otrok, ki hlastno i.ščejo mleka v materinih uvelih prsih . . . Vračal se je domov ves lačen in zbegan, z mislijo na krub, le la droben kos kruha. Spet bo kot lojiitukiai - u.-^pl s n koščka kruha, brez vsega, ostalo bo le upanje In hrepnenje Tudi tokrat so ga ogoljufali. Premalo mu je spet dal, prekleti, . tisočkrat prekleti buržuj . . .« Rajko Korošec, Celje »Mnogi so umrli za cilje, ki so si jili postavili, a so bili previsoki. Vsak med njimi je bil predan idejam o enakoprav- nosti in samoupravljanju. Tudi tisti, ki so stopili med stavka- joče množice, so nosili v sebi trdno vero v zmago, v očeh pa ogenj, ki je povsod vžigal žareče napise. Prolelarci vseh dežel — združite se! Naj zadone zvoki ohrabrujoče pesmi, naj se za- blešče v soncu rdeče zastave, prepojene s krvjo tistih, ki so .se borili za vse, kar imamo danes, za vse, kar tnoramo danes braniti. Ne smemo obupavati, se poni-ževati, ampak strumno stopiti na cesto življenja, ki pelje samo naprej in ne pozna omahovanja.« I^onida Sketa, gimnazija, Celje la prispevkov, ki smo jih prejeli na naš literarni natečaj 1. maj — naš delavski praznik, smo natisnili nekaj zanimivih in najpomembnejših misli. Seveda jih bomo honorirali. LAŠKO: ZBOR SINDIKATA Pred tednom dni so .se v Laškem delegati osnovnih sindikalnih organizacij udeležili rednega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta. Po poročilu predsednika občinskega sindikalnega sveta Laško Marka Mantrcde. 'v k::tercni je ojio/o .1 n:i 1; ns !i- katov v minulem obdobju in na naloge, so delegati razrešili dolž- nosti dosedanji občinski sindikalni svet in nadzorni odbor. Delegati občnega zbora so tudi izvolili delegate novega občin- skega sindikalnega sveta. Iz občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so bili lzvoij«'ni: Lado Ravnikar, Rado Ri- bič, Jov« Stiplovšek, Mira Travner, Miro Knez, Tone .MiUHč, Alojzija Milost, .Andrej Mavri in .lelko Me.jač. Občinski odbor sindikata de- lavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ima v novem ob- činskem sindikalnem svetu 4 delegate: Milana Sivko Milana Zab- karja, .Antona Tiiraška in Poldeta Petana. Občinski odbor sindikata delavcev gradbeništva bodo predstavljali: Stane Ratej, Jože šnierc in Jožica Gunzek. Viktor Mu.sar, Mojr Mlinar, Ludvik Petrič in Marjan Lipovšek predstavljajo oličinski odbor sindikata d«^avcev prometa in zvez. Občinski odbor sindikata delavcev storitvenih de- javnosti predstavljajo: Jože Potušek, Kristina Majhenc. Marija Ko- vač in Olga Šola. Marko Manfreda, Matevž Kolai, Anica IVrše in -Magda Paradnižnik pa bodo predstavljali občinski < odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. B STA.MEJC.1C CELJE: KDO V VODSTVU Predsednik celjske občinske skupščine je prof. Jože Marolt, podpredsednik inž. Tone Zimšek. Predsednik izvršnega sveta je Mar.jan Ašič. Člani sveta so: inž. Dušan Burnik, inž. Drago Oiiček (načelnik oddelka za gradlK'ne in komunalne zadeve), Risto Oajšek (načelnik oddelka za gospodar- stvo in družbene službe). Avgust JakSc (načelnik oddelka za narod- no obrambo). Kdo Klovar (načelnik davčne uprave), inž. Miran Kršmanc. Ivan .Mravlje, Franc Petauer, Mitja Pipan (pomočnik na- čelnika oddelka za gospodarstvo In družbene službe), Vinko t*relog, Janko Rot (načelnik oddelka za notranje zadeve), Zofka Stojanovič, Zdrav ko Trogar in Lojze 2unter. Za načelnika medobčinske geodet- ske uprave je bil imenovan inž. Gojmir .Mlakar, ki pa ni član iz- vršnega sveta. Družbenopolitični zbor: predsednik Leopold Slapnlk, namestnik Mila Stamejčič. Zbor družbenega dela: predsednik Jože Turnšek, namestnik Peter Grdina. Zbor krajevnih skupnosti: predsednik Franc Zelič, namestnik Anica Kolman. ^ . . ; Tajnik občinske skupščine: Bdris Rosina. 10. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 * Mozirje REKORDNI DOSEŽKI Gospodarstvo mozirske občine je v lanskem letu doseglo izredne uspehe. Marsikateri doseženi rezultati so daleč nad povprečnimi dosežki v celjski regiji in v naši republiki sploh. To priča o izred- no hitrem tempu razvoja celotne občine, kar bo seveda omogočilo, da se bo kmalu otresla relativne nerazvitosti in stopila v korak s preostalimi, bolj razvitimi občinami našega območja. Zanimivo je, da dobiva industrija vse bolj dominanten položaj, čeprav dosegajo pomembne rezultate tudi v kmetijstvu in turizmu. 2e vrsto let smo pravza- prav priče dobrim gospodar- skim dosežkom v mozirski občini, vendar so lanskoletni rezultati pravzaprav nad sle- hernimi pričakovanji. Ce k temu dodamo še to, da so bili doseženi v razmerah naj- večjih prizadevanj za stabi- lizacijo našega gospodarstva, potem je njihova vrednost še večja. Izredna gospodarska živahnost in napori delovnih ljudi so omogočili, da se da- nes mozirska občina uvršča po nekaterih kazalcih daleč pred vse preostale občine celjskega območja. Seveda je pri tem potrebno upoštevati sorazmerno nizko štartno osnovo, na katero se izraču- navajo posamezni kazalci go- spodarskih gibanj. A vendar- le to kaže na pomebne premike. Celotni dohodek, gospodar- stva je porastel za 27 odstot- kov, kar je nad regijskim in slovenskim povprečjem, nad katerim je tudi doseženi do- hodek, ki je bil lani večji za 24 odstotkov. V znatni meri je k povečanju dohod- ka priix>mogel povečan obseg fizične proizvodnje. Nekaj pa je seveda tudi vpliv porasta cen, kar v enaki meri velja za gospodarstva vseh ostalih občin v naši republiki. Učin- kovanje zakonskih ukrepov, selekcija kupcev ter večja fi- nančna disciplina so pripo- mogli k temu, da se je tudi v mozirskem gospodarstvu izboljšala likvidnost, kar se- veda pozitivno vpliva na ce- lotna gospodarska gibanja v občini. Močno je v lanskem letu porastel družbeni proizvod, ki je kar za 36 odstotkov večji, kot so ga dosegli le- to poprej. To je nedvomno pomembno. Da' pa mozirsko gospodarstvo še vedno zaosta- ja za dosežki drugod, je raz- vidno iz tega, da po absolutni vrednosti družbenega proiz- voda na zaposlenega delavca občina še vedno zaostaja. V Sloveniji znaša družbeni proizvod na delavca 72.842 din, v regiji 72.725 din, med- tem ko so ga v mozirski ob- čini dosegli le 65.672 din. Res je, da zaostanek ni tako ve- lik, kot je bil še pred leti, res pa je tudi, da bo po- trebno vložiti še mnoge na- pore, da bodo dosegli pre- ostale, ki seveda tudi ne bodo ostajali na doseženih stop njah, temveč bodo prav tako napredovali. Sicer pa si je gospodarstvo že ustvarilo do- kaj pomembno osnovo za še hitrejši razvoj v prihodnje. Sredstva za razširjeno repro- dukcijo gospodarstva so se samo v lanskem letu poveča- la za 236 indeksnih poenov. Amortizacija, ki jo delovne organizacije obračimavajo znatno nad predpisanimi stopnjami, se je povečala kar za 204 odstotka. Pomembne dosežke je mozirsko gospo- darstvo doseglo tudi na pod- ročju izvoznih prizadevanj. Lanskoletni izvoz je že pre- segel dva in pol milijona do- larjev vrednosti, kar pomeni povečanje za prek 200 od- stotkov v primerjavi s prej- šnjim letom. Takih rezultatov seveda ne bi bilo mogoče doseči, da ni ustrezno porastla budi pro- duktivnost dela, ki so jo v odnosu na poprejšnje leto povečali kar za eno tretjino. Medtem ko je na primer ren- tabilnost proizvodnje! v regiji celo padla pod nivo leta 1972, so jo v mozirski občini po večali v lanskem letu kar za 87 odstotkov, kar je re- korden dosežek. V času, ko se povsod otepajo s proble- mi zmanjševanja akumula- tivnosti in dosegajo pri tem dokaj skromne rezultate, se je akumulativnost v mozir- skem gospodarstvu povečala lani za 128 odstotkov. Že teh nekaj podatkov po- trjuje uvodno izrečene misli, da so lanskoletni rezultati v mozirski občini dejansko izjemni. To pa hkrati pome- ni tudi velike obveznosti za v bodoče. BERNI STRMCNIK Naša beseda 74 SREČANJE NA ODRU Letos je prvič v Celju re- publiško srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Naša beseda 74 in je tako letošnje leto v zname- nju priznanja Celjanom, kot začetnikom občinske Naše besede, ki se je porodila pri nas pred osmimi leti. Letoš- nja selekcijska bera področ- nih ali občinskih Naših be- sed je v Celju pokazala (ko to pišem, še m končana) do- kaj dober repertoami izbor, solidno igralsko izvedbo, več- je težave pa so- bile pri posa- meznih režijskih vodstvih. Toda o tem bomo spregovo- rili v prihodnji številki. Da- nes pa hi vam rad predstavil Anita Hudi dva soustvarjalca Naše besede 74 Ni naj da smo videh na ^ gledaliških deskan mij rošce in mlade Italijj Kopra. Najprej naj u; sedo profesorica slOve iz Pliberka Anita HutJi jena sem sicer v Kanu sem prišla v Pliberk p( Politično se ne udejsb ker še premalo poznaj mere tn sam kraj z oj Vendar vseskozi čutin^ bi morala po svojih \ tem ljudem nekaj dat sipevati v njihovem polit in nacionalnem boju reakciji. Tako sem j pisati tekst, s kateriit Juri Aurelio nastopili na Naši besed ki ima naslov šel jeij nik skozi koroški vek.^ dilo je nastajajo skon leta, ker sem vedno S spreminjala in dopoinj Pisan je v satiričnem i ravno zaradi tega, da razvedri, jih dvigne aidi rekli, da je to tekst.a vnanje hrbtenic«. V Celji že prej nastopili s tai lom, pa v Novem mesti vhah, Prevaljah. Hti smo Sloveniji, da nam' goča vsa ta gostovanja i tični domovini. ..« Juri Aurelio je vodja dlnske gledališke skupil lijanske skupnosti v I »V Celie smo prišli i Ijem, pa tudi z boji pred morebitnimi nac stičnimi izpadi. Tega ! ni bilo, saj se pošteni lahko zbero kjerkoli n tu. V naši skupini m šestnajst mladih Itali večina je dijakov, štii delavci v neposredni vodnji. Vsi govore> tini vensko a na odru gov v italijanščini. Sam sa pisal in zrežiral delo z vom Ljudje ali pk) italij —■ gente. To je prikaz i vsakdanjega življenja delo smo že naštudira!) enim letom, še to bi da smo prijetno pres« nad res dobrim sprejem Celju tn Naša beseda 7^ bo ostala v spominu kot srečanje med ml ampak tudi kot 6.e\elja- la do tega, da so sindikati sklenili ustanoviti posebno službo, ki bo s pravnimi na- sveti pomagala našim delav- cem. Služba pravne pomoči, kot so jo poimenovali, deluje pri celjskem občinskem sin- dikalnem svetu že več let. Kljub temu velja že takoj na začetku povedati, da marsi- kdo še danes ne ve za njen obstoj. Težko bi opredelili vzroke za takšno stanje. Sin- dikati so že večkrat obvešča- li svoje delavce v svojih or- ganizacijah o obstoju te in- stitucije. Brez dvoma pa lah- ko rečemo, da se služba prav- ne pomoči zlasti v zadnjih ne- kaj letih vse bolj uveljavlja med delavci. Uveljavlj'a pred- vsem zaradi tega, ker deluje izredno uspešno. Pa še ne- kaj je pomembno — vsakdo, ki želi pravno pomoč, jo sa- mo pri tej službi dobi brez- plačno, pa naj gre za pre- prost nasvet ali pa za zahtev- no in dolgotrajno pravdo. Celjsko službo pravne po- moči vodi Venčeslav Zalezi- na, drugače vodja splošnega sektorja v Tehnomercatorju. Dvakrat tedensko pride v po- poldanskih urah na občinski sindikalni svet in prisluhne problemom delavcev, jim s svojim 23iahjem pomaga, sve- tuje in pravno ukrepa. Ko smo ga zaprosili za kratek razgovor o službi pravne po- moči, je rad pristal. NT: Zanima nas, v kakšnih primerih priskoči služba pravne pomoči na pomoč de- lavcem? V. Zalezina: V glavnem ob- ravnavamo zadeve s področja medsebojnih razmerij delav- cev v združenem delu, zade- ve pokojninskega in invalid- skega zavarovanja, stanovanj- ska vprašanja, odškodninske zahteve zaradi poškodb pri delu, vprašanja osebnih do- hodkov, prenehanja delovne- ga razmerja, dopustov in ta- ko dalje. Skratka, vsa tista vprašanja, ki se morajo reše- vati normativno-pravno. Naj- večkrat obravnavamo primere s p)odročja osebnih dohodkov. Gre za primere, ko so delav- ci neustrezno nagrajeni za do- polnilno delo, ko ne upošte- vajo pravilno norm, ko pri- de do premestitev, ki povzro- čajo padec osebnega dohodka in podobno. Veliko obravna- vanih primerov je bilo tudi zaradi odpovedi delovnega raz:nerja. Pri teh gre pogosto za pvopolnoma nezakonite po- stopke, ko za odpovedi ne ve- do niti člani samoupravnih organov, ko delavec he dobi ustrezne odločbe o odpovedi in podobno. NT. Pri vašem d«lu gre to- rej za izredno občutljiva in Venčeslav Zalezina raznolika področja. Povejte nam, ali se delavci pogosto obračajo na vašo službo? Kakšen je uspeh vašega po- sredovanja in na kakšen na- čin posredujete? V. Zelezuia: Ne morem re- či, da ne ukrepamo pogosto. Pritožb je precej, kljub te- mu, da marsikateri delavec ne ve za obstoj in delo naše služ- be. Lani na primer smo ob- ravnavali 120 primerov, kar ni malo. Povedati pa moram, da so delavci, ki se obračajo na našo službo, pogosto premalo skrbni. Marsikomu nismo mo- gli pomagati, ker je zamudil rok za pritožbo. Sicer skuša- mo tudi njim pomagati, če- prav po pravni poti ne gre več. V takšnih primerih ukre- pamo politično, kar je dosti manj učinkovito kot pravno. Pri svojem delu smo zelo us- pešni. Skoraj ni pravde, ki bi jo delavci izgubili. Naj po- vem še to, da največkrat do tožbe sploh ne pride. Zado- stuje že opozorilo delovni or- ganizaciji, da ni ravnala v skladu z zakoni in krivice so odpravljene. No, vedno ne gre tako enostavno. Takrat sprožimo tožbo in nastopimo na sodišču. NT: Kljub mnogim obrav- navanim primerom je verjet- no težko izbrati nekaj najza- nimivejših. Vseeno vas pro- simo, da nam kakšnega opi- šete. V. Zalezina: Eden najzani- mivejših primerov je bil, ko je obrtnik ukinil svo}D očrt in hkrati odpovedal svoji de lavki delovno razmerje. Ta je na osnovi pogodbe o delu za- htevala dvomesečni odpoved- ni rok s pravico do polnega osebnega dohodka. Ko jo je oskrbnik zavrnil, se je obrni- la na našo službo in sprožili sme tožbo, ki smo jo pred sodiščem dobili. Zanimiv je tudi primer, v katerem je prišlo do spora med delovno organizacijo in delavko, ki je dobila odpoved delovnega razmerja na osnov: svoje izjave, da je ne bo več na delo. Delavka je med tem duševno obolela in na sodi- šču smo dobili tožbo na os- novi dejstva, da je bila de- lavka v času svoje izjave psi- hično obremenjena. Delavka je tako ostala v delovnem raz- merju in dobila za čas svoje- ga zdravljenja boleznino. No, zanimivih primerov je še veliko, vendar o njih mor da še kdaj drugič. NT: Ali bi lahko govorili o vlogi službe pravne po- moči? V. Zalezina: Čeprav je ta jasna, odgovor ni preprost. Predvsem bi moral^ biti na- ša služba v pomoč delovnim organizacijam pri njihovem delu na fKKiročju urejanja normativnih aktov. Zal nas vse prepogosto označujejo kot »bič božji«, čeprav je na- ša naloga v bistvu varovanje zakonitosti in - delavčevih sa- moupraTOih pravic. Od pri- merov, ki jih naša služba ob- ravnava, bi se lahko v delov- nih organizacijah marsikaj naučili in ne bi ponavljali istih napak. Še nekaj moram povedati. Naš cilj ni .za vsa- ko ceno iti v spor in ga do- biti. Vedno poizkušamo naj- prej z opozorili, sporazume- vanjem. Ce naletimo na gluha ušesa, seveda moramo spro žiti spor. Zavedati se je tre- ba, da pomenijo dobro ureje- ni normativni akti v podiet- jih zdravo osnovo za dol)re odnose in zadovoljstvo Mudi pri delu. Zakonov se ne di ži- mo zaradi črk na papirju. Seveda je to č^sto težko uskladiti s prakso. Pogosto- ma kakšna stvar nehote zdrs- ne iz rok. Globoko sem pre pnčan, da pri nas ljudi, ki bi načrtno onemogočali de- lavce, ni. še nekaj. Uspešni smo predvsem zaradi tega, ker do- bivamo veliko pomoč in ra- zumevanje pri sekretariatu za delo, delovnih organizacijah in sindikatu. Kljub temu bi lahko naredili še veliko več, če bi službo pravne pomoči dokončno institucionalizirali kot stalno službo. BRANKO STAMEJCIČ I 9. maj 1974 NOVI TPHNIK — stran 11 ZGODOVINSKO SROMLJB S SVOJIMI BORCI Do Sromelj pridete z več strani. Ali z Bistrice ob Sotli preko Bizeljske- ga ali preko Brežic ali preko Krškega. Lepa bela cesta se vije dp te pri- jazne in lepe, sredi vinogradov ležeče vasice. Malo višje nad njo, na Silovcu je pred tridesetimi leti krenil v boj Kozjanski bataljon, odred, če- te, borci s krškega in brežiškega področja, ki šo bili po prihodu XIV. di- vizije na Štajersko glavnina partizanskega gibanja na Kozjanskem. 27. aprila, natanko na dan OF so se zbrali na Silovcu številni borci Ko- zjanskega odreda, mladina in domačini, kjer jim je govoril prvi koman- dant Kozjanskega odreda Marjan Jerin. že v jutranjih urah se je valila dolga kolona av- tomobilov po sončni po- krajini, posejani z vino- gradi in lepo urejenimi domačijami. Pot je vodila v Sromlje in mimo spo- menika v vasi še dlje na Silovec, na široko trav- nato jaso, kjer so pred tridesetimi leti borci Ko- zjanskega bataljona kreni- li v napade sirom Kozjan- skega. Takrat jih je stalo v zboru 130, največ pro- stovoljcev. Črnogorec ko- misar Džordže Vukovič jim je tedaj govoril o po- menu OF in jim predsta- vil operativnega oficirja IV. operativne cone, špan- - skega borca Josipa Ber- kopca, ki je prebral ukaz o ustanovitvi Kozjanskega odreda kot priznanje za uspele vojaške in sabo- tažne akcije kozjanske če- te in bataljona. Tako je bil imenovan tudi štab odreda in štabi bataljona. Za komandanta odreda je bil imenovan Marjan Je- rin, za nješgovega namest- nika Janez Janežič, za politkomisarja Džordže Vukovič, za njegovega na- mestnika JoVan Ljubo-Sa- ša in za načelnika štaba odreda Janez Rozman. Tudi letošnjo pomlad S) tako stopili tedanj- tioici v strnjeno vrsto .'^.Vs/več jih je bilo iz bre- I žiške in krške občine. Nji- hova borba pa je segla preko bohorskih gozdov io Jurkloštra in še dlje. Pr\'a večja borba jih je žakala 3. maja pred tride- setimi leti s trikrat moč- nejšim sovražnikom , na Javorniku. najvišjemu vr- hu Bohorja. Po dveurni bitki je bila zmaga na strani Kozjanskega odre- da. Potem so bile bitka za bitko. In ko so zdaj sled- njič stali po tolikih letih pod svojimi zastavami, so ponovno obljubili bitko vsem, ki ne misli io zgra- ievati samoupravnega so- cializma po načelih nove ustave. Napovedali so bit- ko posebno tistim, ki bi kakorkoli hoteli ali pos- kušali odvzeti naši domo- mi le pedenj zemlje. Ta obljuba je bila svečana, a odločna in enkratna. Si- cer pa, kaj bi poudarjali veljavo besed tistih, ki so že z jurišem potrdili vse tisto, ka.r danes komaj doumemo, posebno mlaj- ši, ki nam kaj takega ni bilo dano. Ta sobota, 27. aprila, je Mla tudi polna prisrčnih snidenj borcev, ki so se Po tolikih letih spet vide- li- Roka je segla v roko, marsikatero oko se je oro- silo. Pa besede, pozdravi, (>bljube na ponovno sni- tlenje in veselost, veselost ie bila tisto sončno popol- ne povsod. Tudi na za- stavah in svetlečih se od- likovanjih na prsih. Kljub spominu na padle -tovari- ki jih je zakrila doma- ruša. A kaj b: s tak- šnim spominom, saj to ni opomin. Samo poudarjena . slika tistih, ki jih ni v no- : ^ vrsti vrh Drenovca. A : ' mislih so vedno, nelz- brisljivi, vsak zase kot '^Plja krvi ali gruda do- ^^omin, ki ne more seči kdo ve kako daleč nazaj. To je še vse živo, tU v srcih kakor današnji boj za vse, kar je našega. Zato tudi pismo, ki so ga poslali borci Kozjanskega odreda, aktivisti OF ko- zjanskega okrožja, mladi- na Kozjanskega, prebival- ci Sromelj in udeleženci proslave, predsedstvu so- cialistične federativne re publike Jugoslavije, ki med drugim pravi: »Naša skupna preho- jena pot je bogata vc- kušenj, naporov in uspehov. Bogata krvi, žuljev in našega zno- ja. Zato hočemo glas- no in odločno poveda- ti: Ne damo niti drob- tine tistega, kar lah- ko pomeni naš. delež pri ustvarjanju svobo- . dnega sveta vsega na- prednega delavstva... smo za suef, ki bo sa- mo ena cona — cona miru, dela, napredka, prijateljskega sodelo- vanja. To je naša vera, katere se oklepamo čvrsto in živo — to je zaupanje v Zvezo ko- munistov Jugosldvije, v tovariša Tita!« Govor komandanta Ko- zjanskega odreda Marjana Jerina je marsikoga spom- nil na dogodke, ki so po- novno potrdili nezlomlji- vo moč našega človeka. Zato so bile besede poseb- no še namenjene vsem mladim, ki jih ni bilo ma- lo na proslavi, da spozna- vajo vredndte, ki so v bistvu neizmerljive. In kaj pravijo borci sami? Srečal sem ju skupaj. Zmaga Laha in Iva Zu- panca, dva veterana naše partizanske vojske: Zma- •go Lah: »Danes so seveda vtisi s Silovca drugačni, kot so bili pred trideseti- mi leti. Danes obujamo spomine na vse, kar nas veže na te kraje, na Ko- zjanski odred, torej na vso prehojeno pot. Tudi spomin na tiste tovariše, ki jih danes ni več med nami...« Ivo Zupane: »Na Bohor sem prišel že enatnštiridesetega in sem bil tukaj vse do odhoda v Savinjsko. Danes sem presenečen nad krajem, ki je lepo urejen. Tod vse okoli so sami partizanski kraji, v vsaki hiši so bi- li borci. Lepi spomini so to!dred Prvi komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin govori zbranim na proslavi v Sromljah 12. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974] pisnna OČE PRIPOVEDUJE To se je dogajalo med vojno 1944. leta, ko so Nemci pridrli na osvobo- jeno kozjansko ozemlje in začeli požigati .naše domo- ve. Umaknili smo se višje v hribe. Bilo je 11. decem- bra 1944, ko smo bili na Vetmiku pri Dušiču. Par- tizani so poslali mene in Ludvika Požeka, naj po- gledava, če se kje naha- jajo okupatorske enote. Ko sva prispela na hrib z desne strani Gluhe peči, približno 500 metrov od ceste, sva zagledala na ce- sti kolono p:emikajooih se vojakov v rumenih uni- formah. Takoj sva vedela, da so to »vermanšafterji«. Ludviku sem rekel: »Leživa na tla, da naju ne opazijo!« Minilo je ne- kaj minut in že so začeli streljati proti nama. Kro- gle so švigale mimo naju. Ludvika sem bodril: »Nikar se ne premikaj, bodi miren!« Po poznej- šem razmišljanju sem ugo- tovil, da so fašisti verjet- no mislih, da sva mrtva, ker sva bila čisto mirna. Nehali so streliati. Kolona pa se je premaknila na- prej. Ko je izgnila, sva se v t^cu spustila proti hiši Simončičevih. V hiši je bilo nekaj be- guncev, ki se jih pa več ne spominjam. Ponudili so nama hrane, ki pa je za- radi strahu nisva mogla použiti. Ko sva se umiri- la, sva šla nazaj na Veter- nik p>ovedat, kaj sva doži- vela in kaj sva videla. MANICA HOSTNIK, O. S. iCozje, 5. b ODPRTO PISMO SVETA KS »CENTER« Na zadnji seji Sveta KS »Center« dne 21. 3. 1974 so med drugim člani po- stavili tudi vprašanje uki- nitve II. osnovne šole v Celju. To vprašanje pogo sto postavijajo tudi obča ni sami, vendar Svet KS »Center« nima nobenega zadovoljivega odgovora, ker o tem ni bil dovolj obveščen.. Tudi občinska odborni- ka nista mogla članom Sveta pojasniti, zakaj ta- ko in kdaj in kdo je spre- jel tovrsten sklep ali od- lok. Ker so občani in svet mišljenja, da je samopri- spevek občanov bil name- njen ravno osnovnemu šolstvu in vzgojno varst- venim ustanovam, zakaj potem ukinitev te šole. Ravno področje KS »Center« je tisto, na ka- terem se ničesar ne gra- di, vendar solidarnostno vsi sodelujejo za izboljša- nje omenjenih težav v ob- čini. Z ukinitvijo II. osnovne šole pa smo še vedno os- tali na istem, kot smo bi- li. Navajamo podatke, k: so preverjeni. Letos pou- čuje osnovna šola I. celj- ske čete 1034 učencev. Po dograditvi šole na Otoku jih bo odšlo 236. Iz II. osnovne šole jih bo prišlo 218. Za prihodnje šolsko leto je že predvidenih 1022 učencev. Kakšen pre- mik je to za naše obmo- čje, ocenite sami. Zaradi tega Svet KS »Center« zahteva nasled- nje pojasnilo: 1. Kako in na kakšen način bomo rešili že sedaj nemogoč položaj osnovne- ga šolstva na našem ob močju še posebej z uki- nitvijo II. osnovne šole. 2. Koliko je republiška izobraževalna skupnost plačala za II. osnovno šo- lo, ko vemo, da je srednje šolstvo zadeva vse repub- like, in če hočemo, tudi regije. Kje in kdaj se bo zgra- dila nadomestna osnovna šola. Predlagamo Aljažev hrib, ker otroci sedaj bre- menijo šolo I. celjske če- te. 3. Katera komisija je razpravljala o takšni od- ločitvi in sprejela ustrez- ne sklepe o ukinitvi II. osnovne šole. 4. Kdaj je bil sprejet občinski odlok o ukinitvi II. osnovne šole, ker nam odborniki našega terena tega ne morejo povedati. Mnenja smo, da s tak- šnim sodelovanjem in med sebojnimi odnosi ne bo mogoče več nadaljevati. Svet KS »Center« CELJE SRDITA »BORBA« Borba proti afriškim de- kletom piostaja iz dneva v dan srditejša Zaradi nje so se morale umakniti -v ozadje vse druge borbe, kot naprimer borba proti zaostalosti, nepismenosti, breaposelnosti, inflaciji, al- koholizmu m podobno. Ako bi na čelu plapolala še zelena zastava velikega preroka Mohameda, bi človek mislil, da je to pra- va sveta vojna. Medtem ko množice pro- testirajo proti italijanske- mu pohlepu po našem ozemlju, pa nekateri pro- testirajo samo proti zad- nji strani NT, od katere je, kot kaže, odvisen na- daljnji obstoj oziroma propad našega planeta. Sreča je še, da ta problem tare samo bogate, dobro situirane naročnike. Na- ročniki z minimalnimi ali celo polovičnimi pokojni- nami imajo drugih resnej- ših skrbi dovolj in so to- rej pred to boleznijo var- ni. Vse kaže, da je divji bes, ki se je zaradi te zadeve raaplamtel, mnoge oropal še zadnje trohice razsodnosti Kako si naj drugače razlagamo prime- re, ko je neki naročnik trdno prepričan, da ima potem, ko je plačal naroč- nino, vso pravico zahteva- ti, naj se ta ali ona ru- brika takoj ukine. Nika- kor pa noče uvideti, da ima nek drug naročnik s prav tako ix)ravnano na- ročnino isto pravico zah- tevati, naj tista rubrika ostane. Upam si trditi, da nas je več kot polovica naroč- nikov, ki nismo športniki in nas na primer nogo- met niti najmanj ne zani- ma. Vendar še nikomur niti na misel ni prišlo, da bi pisaril uredništvu, da NT o športu ne sme pi- sati. Zavedati se je nam- reč treba, da je mnogo naročnikov, ki najprej prečitajo športne novice. Kar velja za šport, velja tudi za vše druge sestav- ke v časopisu, torej tudi za ljubezen po svetu. Prav značilno je, da naše časo- pise skušajo predrugačiti predvsem tisti, ki pod no- benim pogojem niso pri- pravljeni predrugačiti se- be. Da bi se oru. utegnili morda motiti, o tem sploh ne more biti govo- ra. Zato vedno znova in znova poskušajo ljudi pri- praviti do tega, da bi vsi. trobili v en rog. Pozablja- jo pa, da. to do zdaj ni uspelo niti najhujšim dik- tatorjem. Morda bi taki tipi ne bili tako nesramno nasilni, ko se ne bi do- bro zavedali, da jim jedo sedaj uspelo v tem smislu premagati že dva sloven- ska tednika, katerih ured- ništva niso bila dovolj trdna, da b^ se bila nji- hovemu pritisku postavila po robu. Zato upam, da bo raz- ločna in odločna beseda uredništva v eni izmed zadnjih številk, da nam- reč sporna rubrika osta- ne, le pripomogla, da bo- do vsi ti večni nergači pri- šli do spoznanja, da je njihovo praskanje po pa- pirju samo zaletavanje z glavo v zid ter se odpra- vili iskat dlake v jajcu kam drugam. Vitanjčan ' Franc Mohorič Odgovor: Ljubezen po svetu je dvakrat odpadla — pa ne zaradi srditih na- padov. V reviji, iz katere smo jo prevajali, je ne- nadoma ni bilo več. Zdaj pa kaže, da je spet vse v redu. Nekaj časa Ljubezen po svetu še ostane. POHVALA SPREVODNIKU IN ŠOFERJU Rada bi se iz srca za- hvalila predobremu spre- vodniku in šoferju avto- busa, ki vozi iz Ptuja in pelje ob 7.10 skozi Roga- tec proti Celju. Številke ne vem. 12. aprila sem 5 peljala v Celje na kontr, lo v bolnico z mavcem n celi nogi. Obljubili so jj prevoz z osebnim avton Ker ga ni bilo, sem , odpeljala s tem avtobi som. Sprevodnik in šot^ sta me spravila v ■ Cejj skrbno in usmiljeno, tai; da oče svojega otroka n bi mogel boljše. Ko sta prišla v Celje 5 postajo, sta mi priskrb la drugega voznika, ki n je zapeljal do bolnice. T di temu prisrčna hvala. Prosim objavite ta (j pis čim prej, saj smo v ši dolgoletni naročniki 1 dva sta srčne kulture očetovsko usmiljena ( bolnikov in potnikov, i enkrat naj se vsem trei sprevodniku In Šofer jen prisrčno zahvalim za d broto, kii sem jo bila c ~ ležna. MARIJA TRAMŠI Strmec 10, p. Rogat KDO BO RAZSODIL 2e dolga leta prebira vaš list (naročnik je n j a žena), v katerem ni dem razne pohvalne in 1 ti kritične članke. Tii mene nekaj teži, m sic poslovanje organizac ZB v občini Slovens Konjice. Imenovana organizac podpira razne birokra pijance, delomrzneže zai)ečkarje. Človeku, ki bil v NOV dvakrat njen, zajet od Nemcev] odveden v celjski za] ter kasneje v veliki stis pa niso hoteli pomag Ne,strinjam se tudi,, so odlikovali ljudi, n katerimi je tudi tak, k|' služil nemško vojsko.^ se ta članek zdi kod krivičen, naj me kar )H na odgovornost. ' FRANC FALNC Resnik, p. Zl DRUŽBENA PREHRANA NE JEMO Z RAZUMOiV v vodenju socialne politike mnogih gospodarskih organizacij igra družbena prehrana že vrsto let važno vlogo. V začetiku je prevladovalo stališče, da je treba delovnemu človeku zagotoviti topel obrok pod čimbolj ugodnimi ix>goji, sčasoma pa postaja prehrana v go-° six>darskiih organizacijah vedno bolj in bolj sestavni del skrbi za zdravje zaposlenega delavca. Znano je, da se je prehrana v preteklih desetletjih v vseh, zlasti pa v bolj razvitih državah bistveno spre- minjala. Izbira sestave osnovnih prehrambenih snovi in njih predelava se v današnji družbi v mnogočem razlikuje od prehrane naših prednikov. Vzrok za tak strukturalni premiik leži v socioloških, gosp>odarskih in kulturnih spremembah, združenih s preureditvijo načina življenja in delovnega ritma širših ljudskih slojev. Ni nobenega dvoma, da predstavlja prehrana mejni faktor za vsako vrsto telesne in duševne dejavnosti in storilnosti. Obstoje ozke zveze med dovajanjem energije in de- lovno storilnostjo tako za posamezno osebo kot za po- samezne grupe prebivalstva. To so ugotovili razni raziskvalci, ki so pokazali na povezavo med različnimi zahtevami organizma v odvisnosti od spola, starosti ter duševne dejavnosti.^ Vendar so zahteve človeka pri današnjem delu v osnovi drugačne kot pred 5, 10 in še več leti. število najt.ežj.ih in težkih del je v upada- nju. Po nekaterih avtorjih odpade na lahko delo 61 '/o, na srednje težko delo 26 "/o, na težko delo 10 % in na najtežja dela 3 % vseh zaposlenih. Ta premik je nastal zato, ker so danes v ospredju mehanizacija, racionalizacija in avtomatizacija dela. Tako je potreba p>o delovnih kalorijah manjša. Razli- kujemo torej prehrano predvsem telesno aktivnega (tu Igrajo glavno vlogo mišice) od prehrane predvsem du- ševno aktivnega) tu sta v ospredju razum in nadar- jenost in razne kombinacije). Za vsako od teh dveh grup je potrebna drugačna optimalna prehrana. Pri težkem telesnem delu telo potrebuje zadnostno število važnih vrst beljakovin, predvsem duševno aktiven pa ob nezmanjšanem dovodu beljakovin potrebuje mnogo manj kaloričnih virov prehrane. Nepoznavanje tega in osnovnih principov adrave prehrane dovede do različnih kliničnih znakov, katerih vzroki leže v pomanjkljivi ocsiroma nepravilni prehra- ni (debelost, obolenja ožilja itd.). Delovni ritem tudi zahteva spremembe razdelitve dnevnih obrokov. V industriji zelo priporočamo v teku delovnega dne več manjših obrokov hrane, ker veliki in obilni obroki povzročajo odpor do telesnega in du- ševnega dela ter so mnogokrat vzrok za zaspanost, zmanjšanje koncentracije pri delu m povzročajo še občutek slabosti. Izenačena energetska bilanca je eden od predpogojev za trajno visoko delovno storilnost. Potreba po posameznih prehrambenih snoveh odnosno prehrana mora slediti defmiciji Max-Planok inštituta za fiziologijo prehrane M dela: »Prehrana je tedaj polnoveljavna, če lahko človek v polni meri opravlja vse svoje funkcije, odvisne od prehrane.« Ena važnih nalog fiziologije prehrane je v tem, da določi optimalno potrebno količino prehrambenih se- stavin v različnih pogojih. Potrebno je torej vzeti v obzir število kalorij posameznih prehrambenih sesta- vin v različnih vrstali hrane. Danes najbolj priporoča- jo sledeče relacije: 12 do 15 % vseh kalorij naj predstavljajo beljakovi- ne, 30 % naj bo maščobnih sestanrin, ostalo naj bodo ogljikovi hidrati. Iz prej navedenega sledi, da je skupno števUo po- trebnih kalorij nižje, p>otreba i>o kritičnih prehrambe- nih sestavinah pa. je praktično ostala ne^remenjena. Tako je zagotovo težje pKJlnovredno prehraniti lažjega fizičnega delavca kot pa težkega fiaičnega z velikim kaloričnim prometom. Za družbeno industrijsko prehrano predstavlja upo- števanje kaloričnih zvez prehrambenih snovi potrebo za pripravo takšnih jedi, ki so relativno kalorično niz- ke, bogate pa z beljakovinami, vitamini A, B,, Bj C ter z železom in kalcijem. ^ Seveda pa igra pri ratzpravljanju o prehrani v go- spodarski organizaciji važno vlogo tudi denarna vred- nost posameznih hranil. V prehrambeno fiziološkem pomenu je zelo interesanten tudi pojem vrednostne za- menjave posameznih hranil. Obstoji namreč cela vrsta hranil in njihovih različnih kombinacij, ki se izenaču- jejo glede na svoje kalorije, sestavine in delovanje. To igra gotovo važno vlogo pn doorem in pravilnem pla- niranju dnevnega, jedilnika. Vedno znova lahko ugotav- ljamo, ko pregledujemo jedilnike po posameznih go spodarskih organizacijah, sledeče pomanjkljivosti: — večinoma ponujajo hrano, ki je preobilna in vse- buje preveliko število kalorij (razne maščobe in oglji- kovi hidrati); — delež visoko vrednostnih beljakovin je premaj- hen, vzrok je verjetno iskati v prevelikih stroških be- ljakovinskih virov, zlasti raznih vrst mesa. Pozal mo na ribe, ki so relatdmo poceni in visokokako\ na beljakovinska hrana. Najcenejša beljakovina j( vedno mleko in njegovi izdelki, ki vsebujejo p beljakovin še predvsem vitamine m minerale; — oskrba z vitamini in minerah je slaba, njih d pa je seveda v večji meri odvisen od izhodmh ses in njihove priprave. Napake, ki se tu pojavljajo, so predolgo namal- raznih vrst hrane, dolgo kuhanje in neuporaba \ kjer so se hranila kuhala, škodljivo je tudi pred vzdrževati toploto jedil pred njihovo .izdajo upon kom. Zdravstveni delavec lahko deluje v gospodJ organizaciji zlasti kot svetovalec in usmerjevalec pr ne prehrane in to na dveh jKodročjih: 1) pri oblikovanju in planiranju jedilnika ' 2) pri izbiri metod za pripravo hrane. Zahteve se lahko hitro postavijo, toda kuhinja mOra izvesti v praksi, odjemalci pa jih morajo 1 jetii in osvojiti, ker vsepovsod obstaja do novitet por. Naloga družbene prehrane v delovni organiz nao bo torej ta, da bo zadovoljevala zdravstvene goje, zagotovila ekonomičnost prehrane in pri odj« oth povzročala zadovoljstvo. Delovni človek mora uživati primemo, nasitno in ne pretežko hrano. Z gotovitev gornjih F>ogojev je seveda potrebno so vanje med zapnaslenimi in gostinskim osebjem, ki no pripravlja. Še vedno pa se mnogokje opaža, da je izbira h prepuščena predvsem osebju, ki hrano pripravljs pa seveda premalo upošteva fiziološka načela z< prehrane, ampak boli enostavnost tn lahkost pri] posamezneih, pogosto se ponavljajočih jedil. Pomen hranjeroa ni izčrpan le z dovajanjem Ijenjsko važnih prehrambenih snovi. Zavedati se ramo, da ne jemo z razumom, lahko pa razumna hamo. Zdrava priprava jedi v delovni organizaciji da nedvomno med naloge zdravstvene službe. I samo pritrdimo, da ima modema družbena prel več vpliva v pojasnjevanju pravil fiziologije prel kot razne vrste čtiv in pa mnoga predavanja. Del pripravi prehrane zaposlenih v gospKxiarski organi je istočasno delo za izboljšanje ostale človekove hrane. BOGOMIL HRAŠC 18 — 9. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 ZREČE NEKDAJ IN DANES PIŠE (10) FRANC KOZJEK NEKAJ POMEMBNIH OSEBNOSTI — MILKO BREMEC Inženir Milko Bremec je bil ustanovitelj in solastnik tovarne v Zrečah. Rojen je bil leta 1892, po rodu ni Zrečan, imel pa je tanek posluh za. vse zrešl^e ljudi. Po vsej Sloveniji je iskal dobre kovače in ključamičarje, ki so se v njegovi tovarni izučili mnogih obrti. Pri tem mu je pomagal solastnik tovarne inženir VValter Mach, po rodu Nemec. Oba zaslužna moža imajo Zrečani v svetlem spominu. KAPLAN ANTON RADANOVIČ je bil ustanovitelj gospKKiarsKe zadruge v Zrečah. Tja je prišel iz Gorenjske, leta 1935. Bil je zelo spo- soben voditelj zadruge, dober trgovec m organizator. Zreški zadruga je bila koristna pohor.skim kmetom, ker je s svojo konkurenco drugim trgovcem regulirala cene, v gosix)darskem življenju predvojnih Zreč pa je odigrala važno vlogo. Vzela je v najem Winterjevo ža- go, tamkaj odprla trgovino m gostimo in delala e>o istem principu kakor ostali iesru trgovci. Kmetje so ji zaupali, ker je bilo posiovanje solidnejše in pošteno. Anton Radanovič pa ima zasluge tudi v kulturnem pomenu predvojnih Zreč. S pomočjo zadruge je pre- uredil velik prostor v Winterjevi zgradbi za prosvetno dvorano, ustanovil je prosvetno društvo, ga z zadruž- nim denarjem podprl in mu tako omogočil delovanje. Kaplan Anton Radanovič je leta 1941 zbežal pred Hitlerjem v Ljubljano in se v Zreče ni več vrnil, spo- min na nj^ovo delo pa se je v Zrečah obdržalo še do danes. NINA POKORN je bila zelo delovna osebnost, zato je spomin na njeno politično delovanje v Zrečah še zelo živ. Rojena je bila v Brežicah, leta 1898 v družini Lepšina. Zelo mlada se je p^oročila z lesnim mdustrialcem Slavkom Winterjem iz Zreč. Nekaj let je s svojim možem živela v Beogradu, kjer so VVmterjevi uneli skladišče in trgo- vino z lesom, leta 1928 pa se je Nina z možem prese- lila v Zreče. Kmalu se ji je mož ponesrečil. Zagrabil ga je pogonski jermen m ji zapustil štiri otroke. Posestvo m žaga pa nista bila brez dolga. Po smrti moža se je Nma obrnila po pomoč k moževim prija- teljem, ki pa ji niso pomagali. Prisiljena je bila, da se obrne na kaplana Antona Radanoviča po pomoč. In dobila jo je ter od tedaj naprej sodelovala v go- spodarski zadrugi in prosvetnem društvu. Kmalu pa se je Nina drugič poročria z dr. Mirkom Pokomom, s katerim je imela dva otroka. Leta 1941 je družina zbežala v rojstno vas njenega moža na Dolenjsko, kjer je v roški ofenzivm padel njen mož kot partizan. Nina je zbežala v Ljubljano, leta 1945 pa se je vrnila Ena od starih kmečkih hiš, Id še stoje v Zrečah, je tudi Skakletova viničariJa. v Zreče. Bila je med prvimi, ki so jih f>o vojni spre- jeh v komunistično partij5. Iz Zreč sta .bila samo dva: Nina in Franc Kozjek, ki je kmalu nato zapustil Zreče. Nina pa je ostala m kot politična delavka delala vse do svoje smrti. Bila je poslanka republiške skup- ščine m priljubljena delavka v domačem kraju. VLADIMIR MOHORIČ Za razvoj kulturnega življenja v Zrečah je imel veliko zaslug tudi Vladimir Mohonč, po rodu Gore- njec. Vladko je dovršil nižjo gimnazijo in glasbeno šolo pri profesorju St.anku Prernrlu Ln prišel kot glas- beni pedagog v Zreče leta i943. Poleg cerkvenega pet- ja je do druge svecorae vojne vodil pevski zbor pro- svetnega -društva v Zrečah. Med vojno so ga gestapov- ci preganjali in je bil v internaciji v Gradcu. Poročil se je z družico iz Lamutove družine m se po končani vojni vrnil v Zreče, kier je vodil .prosvetno, zlasti' pa glasbeno življenje vse do svoje smrti pred dvema letoma. ZREČE DANES Pred stoletji so ljudje svetUi s treskami, leščerba- mi in le bogatejši so imeli sveče. Od tistih časov so nudi v Zrečah napravili skokovit napredek. Začelo se je s »šmirarstvom«, nadaljuje pa v napredni indu- striji, katere razvoj še ni dokončan. Napredek je zla- sti opazen za tiste, ki so pred vojno živeli v Zrečah in zato danes kraj komaj spoznajo, ko ga obiščejo. Vedno se nekaj dogaja, gradi, proizvaja. K industrijskemu razvoju se pridružuje še urejena zdravstvena služba, prosvetni razvoj tn vedno več otrok, ki obiskujejo šole. Kovaška industrija in Comet pa sta glavna akterja pri oblikovanju naprednih Zreč. KONEC od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od Srečanje s knapom 4ZLt v JAMI Jaka Grčar je po svo^je iz- jemno zanimiva oseba. Rojen jen je bil leta' 1900, kar 42 let, devet mesecev tn osem- najst dni pa je preživel pod zemljo kot knap pri kopanju premoga in to v rudniku v Franciji (tja je odšel leta 1922), Holandiji (19!^), pri nas v Srbdji, potem je bil med drugo svetovno vojno iz- seljen v Nemčijo in ko se je vrnil se je zaposlili v rudni- ku Hrastnik. 1946. leta pa je prišel v rudnik Velenje in tu ostal vse do upokojitve — leta 1959. Pravzaprav dela v rudniku še danes, vendar ne več v jami, ampak kot hiš- nik v upravi rudnika in to že več kot 15 let. Jaka kljub spoštovanju vred- nim letom še ni pozabil zani- mivih letnic in imen, ki so ga spremljali v njegovem tako živahnem in pestrem življe- nju. Ko se je vrnil iz rudni- kov v tujini, kamor je šel »s trebuhom za kruhom in nov- ci«, se je zjaposltl v domačih rudnikih in poleg kopanja piremoga se je začel ukvar- jati tudi na drugih področjih. Tako je danes najstarejši še živeči (drugače pa drugi) predsednik delavske^ sveta v rudniku; »26. avgusta 1950 je naša sindikalna organdzacija izved- la prve volitve v delavski svet. Samo tri tedne pozneje, 17. septembra, je bila v rud- niku, takrat največjem delov- nem kolektivu v Šaleški do- lini, uresničena največja pri- dobitev socialistične revolu- cije: velenjski rudarji so prevzeli upravljanje rudnika v svoje roke. Prvi predsCTiik delavskega sveta' je bil pokoj- ni Dominik Klančnik, prvi piredsednik Upravnega odbo- ra pa prav tako že -pokojni Jtože Vrabič. Leta 1951 sem začeto smer delavskega upravljanja po izvolitvi na- daljeval, predsednik UO pa je bil Dominik Klančnik. V tej dobi smo beležili konstantno rast nakopa premoga, saj smo da prviič nakopali preko pol milijona ton. Potem je bil za predsednika izvoljen Ivan Krajne pa Ivo Jamni- kar, Hubert Mravljak, Jože Meh, Tone Romih pa ponov- no Hubert Mravl.iak, nato Emo Rahten, Marceij Med- ved in Karel šilih.« Kdaj sta se združila rudnik in termoelektrarna v Rudar- sko elektroenergetski kombi- nat? »Po združitvi in sprejetju novih ustav je sedaj veliko delavcev v samoupravnih or- ganih, skoraj vsak ima kak- šno funkcijo, vsi odločajo in vsi gospodarijo. Takšnih pra- vic, vsaj tako mislim, nima nihče na svetu« Se vedno ste zaposleni v rudniku, zdaj kot hišnik. Ne morete brez rudnika? »Ne. Pa ne da bi delal za- radi pomanjkanja denarja, ampak s knapovstvom sem zasitrupljen in če bi ostal do- ma, bi zagotovo zbodel.« Pa res, kako je z va.^im zdravjem? »V 74. letih še nisem bdO »pošteno« bolan, zaužal sem samo nekaj čaja in trinajst (!) tablet tn nekajkrat sem bil cepljen zaradi različnih odlokov o cepljenju in to je vse.« Jaka Grčar je še prava gr- ča, največji užitek pa mu je, da je še vedno med knapi, tam, kjer je pustil več kot petdeset let življenja, in to, da pokadi med prijatelji svo- jo pipico z dobro dišečim to- bakom. REKLI SO IVAN GABER, geodet in načelnik velenjske geo- detske uprave, je bil na »edmem kongresu delegat iz velenjske občine (raz- pravljal je o vlogi krajev- nih skupnosti s posebnim poudarkom na krajevnih skupnostih v njihovi obči- ni), je pa tudi sekretar »snovne organizacije zveze komunistov pri občinski upravi: »Naše Člane (če fle<^'''*"ju skupne in purabe pa tudi samo- interesnih skupno- ' piisUjajo novi odnosi. . neposrednega proizvajal- Lpa na prvo mesto in tu- ^gova odločitev 6 delit- ustvarjenega dohodka, rtjenj«""' iiatin financira- li, dejavnosti je rezultat ustave in novega koraka L' v krepitvi samouprav- socializina. v na.ši zgodovini so ijogovorc in sporazume o jjiranju skupne in splo.š- jjrabe ter samoupravnih ^niji skupnosti podpiso- pfedstavniki temeljnih or- ^ij združenega dela. V , je to podpisovanje v ^ uspelo, saj se je na dan i|g» odzvalo okoli dvesto jgih organizacij združe- vala, zamudniki pa bodo , obveznost opravili te B. S. pMIN NA ZBORU b PIONIRJEV pfedistavnica pionirskega odre- oenovni šoli v štxwaih sem se a zbora slovenskih in hi-vat- i>nirjev v Omomlju ob 30. oblet- zasedanja SNOS in pohoda iivizije. Okoli 16. ure smo pri- 0 osnovne šole v Gradcu, kjer pdčakali pionirji te šole. Po so nas razvrstili na domove 5V, pri katerih smo prenočili. a Novak iz Celja in jaz sva pre- 1 prijetni kmečiki hiši, ki se na- vasici Podzemelj. Najina go la je bila pionirka Anica Ma- i obiskuje 8. razred osnovne jsi, ki smo bili gostje v tej smo se ob 17. uri zbrali pred I hišo in si odšli ogledat oko- ela krajina se ne imenuje za- ela, saj se povsod, kamor sega dvigajo proti nebu vitke bele jTaslednji dan smo imeli ob iirališče na centralni šoli v !l;u, od koder smo odšli v kul- fpK>sx'etni dom. Tu je bilo 19. in jbmrja leta 1944. 1. zasedanje /ioslave ob tej obletnici smo fežili v velikem številu, saj je iarana nabito polna. Izveden je jftt kulturni program. Slavnošt- 1 je imel Tone Fajfer — udele- I zasedanja SNOS. Poleg dru- \ omenil tudi to, da je bila na |estu ustanovljena XIV. divizija. Iio z zanimanjem poslušali nje- Ivor in zdelo se nam je, da to ioživljamo. Ko je končal, smo i, da bi F>ovedal še kaj iz NOB, ni bilo mc^oče, saj je bil čas ien. Ko je bila proslava v kul- l domu končana, smo se for- V brigade. Prisostvovali smo »ru z borci XIV. divizije, ix)tem 'iM na marš proti Suhorju, dolg Hodih smo po gozdu, mimo snih belih brez in čez pašnike. JK) partizanske pesmi, katere so nekoč dajale borcem moči m poguma. Ko smo p:?išli do. velike jase, kjer so bili postavljeni kresovi, smo pri- sostvovali kratki proslavi. Po tem smo imeli partizanski miting in pa zaklju- ček proslave posvečene zboru pionir- jev v Beli krajim. Obenem pa izročitev zastave XIV. divizsije hrvatskim mla- dincem. Po zaključku smo se vsi ve- seli razšli vsak v svoj avtobus in se odpeljali proti domu. Po potd smo obujala spomine na srečanje s pionir- ji Bele krajine, zibelke partieanstva. Mojca Gašpar, učenka 6. b. r. Osnome šole S-tore ŽALEC: ŠTAFETA MLADOSTI Danes bo v žalski občini štafeta mladosti. Iz krajevnih skupnosti Vin- ska gora, Liboje, Griže, Gotovlje in Vransko bo krenilo 5 lokalnih štafet, ki se bodo v Gornjem gradu priklju- čile zvezni, štafete so organizirali ta-" ko, da bodo šle skozi vse krajevne skupnosti občine. Pri vsaki šoli ji bo- do pripravili lep sprejem s kulturnim programom. B. S- AERO: MLADI DOBRO Aktiv -mladih delavcev OZD Aera •šteje 350 članov. Na nivoju OZD dela predsedstvo konference. Za sekretarja OZD AMD Aero je bila ponovno ime- novana mladinska funkoionarka Marja- na Steblovnik. Poleg tega imajo v Aero posamezne interesne skupnosti. Aktiven je tudi aktiv mladih komuni- stov. Aktiv mladih delavcev OZD Aero us- pešno dela na različnih področjih. Za- dal si je zelo pester akcijski program. V prihodnjih mesecih želijo organizi- rati: program ob sprejemu novih čla- nov v ZK; prijateljsko srečanje z mla- dimi aviatičarji doma JLA Brežice; slavnostni program ob obisku mladih aviatičaijev doma JLA Brežice ob nji- hovem prazniku 21. maju — dnevu avi- atičarjev; interne delovne akcije; krvo- dajalsko akcijo; sprejem predstavnikov AMD TOZD Celuloza Medvode; ude- ležbo pri Titovi štafeti; tradicionalni sprejem mladincev trgovskega podjetja Sumadija iz Beograda in drugo. Akcijski program mladih v Aero prepričljivo govori o tem, da aktiv ne drži križem rok. ANGELCA DROBNE OB 9. MAJU XIV DIVIZIJA Leto 1939 pomeni konec veselja, miru in začetek največjega gorja, pobi- janja, klanja, začetek vojne, ki se je od Poljske razširila na ves svet. Naše domove je sicer zadela šele 1. 1941, ko je bilo drugod že na stotine mrtvih in ranjenih. Ljudje so se borili, borili proti sovražniku, ki .{e hotel zasuž- njiti cel .svet. Tako so nastajale šte- vilne brigade, divizije prostovoljcev. Med njimi je bila tudi XIV, divizija, ki je skupno s XV. divizijo operirala na Dolenjskem. Nato pa je dobila na- logo, da se mora premestiti na šta- jersko in Jo osvoboditi. Nemški teror je bil tu zelo hud. Dolga pot jo Je vo- dila iz Bele krajine na Hrvatsko. V enem mesecu, kolikor je potrel>ovala za pot do Sotle, se je število borcev zmanjšalo od liZ2 na 1025. 6. februar- ja 1944 je prekoračila Sotlo in nada- ljevala pot preko Bohorja, Laškega proti Velenju in Šoštanju. Huda zima jim je zelo otežkočila premike in šte- vilni borci so že med potjo omagali. Del XIV. divizije je odšel v smeri Po- horja, drugemu pa so Nemci prekri- žali pot. Tako je drugi del divizije pri- šel v Zgornjo Savinjsko dolino jeseni leta 1944. Nad Belimi vodami se je vnel hud boj. V tem boju Je padel naš pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Potem je XIV. divizija nadal.ievala pot naprej in opravljala svojo težko nalogo« Erika Vezočnik, 7. b. Oš Fran Kocbek, Gornji grad [prazničnih dneh prejšnjega meseca so tudi na podro čju celjske občine številni mladi delavci vstopali v vrste zveze ^^v. Tako je bilo tudi v gostinstvu in obrti v Celju, kjer je kar dvajset delavcev vstopilo v zvezo komunistov. To '*nino velika pridobitev za kadrovsko krepitev ZK prav na tem področju združenega dela, kjer so bili sicer v mi- komunisti slabo zastopani. Novim mladim komunistom je govoril o nalogah in programu ZK sekretar občin- '•»niteja ZKS Celje Stane Seničar. Foto: D. MEDVED riiiio;)lli ;>iiillomagali pri razgrebanju in ravnanju asfalta. Solidarnost družbe in go- spodarskih organizacij Je bi- la v zagotovilu potrebnih finančnih sredstev, in sicer 15 milijonov SD dolgoročne- ga p>osojila in 10 milijonov SD prostovoljnih prispevkov raznih gospodarskih organi zacij. Ob zmagi in veselju, da je prva akc.ja tako stekla, va- Sčani ne bodo prenehali z delom. Na vrsti ie vodovod, kanalizacija, ojačanje elek- trike, sledila pa bo urbani- zacija vasi ter obnova na sadov. Takšen je njihov dol- goročni akcijski program. V nadaljevanju proslave za 1. maj je srednješolska mla- dina pripravila lep kulturni program in nastopila z reci- talom »Naš pohod«. Pionirji osnovne šole Pranja Vrunča iz Slivnice pa so nastopili z recitacijami in glasbeno toč- ko, kjer sta Milena in Anti zaigrala partizanske pesmi. Na zaključku je nastopila še folklorna skupina in za- plesala venček narodnih ple- sov. Nato je sledilo družab- no srečanje vaščanov gradi- teljev, kjer skoraj od vese- lja, niso mogli verjeti, da imajo v vasi resnično asfalt. J. V., Slivnica SLAB MLEKARSKI ZASLUŽEK Vsak pogovor o živilih, ki so nujna v dnevni prehrani, gotovo nanese tudi na vzdi- ho^'anje o visokih cenah. Ra- zumljivo, saj se nobeno go- spodinjstvo ne more izogniti nakupu osnovnih prehrambe n.n ajtiklov, le-ti pa dosegajo na'Višje cene. Tako je :udi z m ekom. V maloprodaji sta- ne liter 3,70 din, kar je resen m velik izciatek. Razlika cca i 7(' Ndin pri litru od pro- dajne cene, ki jo dosežejo pr.deloval ci, pomeni čisti za- služek za fK>srednike. Pride- lovalec tako prodaja mleko po nizkih cenah, kupec pa ga drago plača. Toda, kaj moremo. Kaj menijo gospodinje o predelovanju sem izvedel v {Ksgovoru s kmetico Anko Krančič in prevzemalko mle- ka Urško Finkšt. Anka KRANCIC: »Vsako ju- tro je treba vstati ob 4.30. Ookar imam molzni stroj, je mxjiža mnogo lažja. Pet krav sem včasih molzia i>oldrugo ure, kar je bilo zelo napor- no S strojem pa to hi- treje V dobre pol ure je brez težave mleko v vedrih. Ker je žbiraimca m.eka v~ bnžJni, nimam posebnih težav z oddajo. Problem je le v poletnih mesecih, ko je mle ko težko ohladiti. Mlečni de nai je praktično edim zaslu- žek kmečke žene, če izvza- memo še prodajo manjših koučin krompirja. Cena mleka Je napram osta- Lim cenam živi.1 prenizKa. Li- te- mleka je cca 2 dm, če g-i kupiš v trgovini, pa skoraj enkrat več. Mislim, da bi pridelovalcu bilo treba dati nekaj več kot samo napitni- no.« Lirška FINKST, gospodinja, prevzemalka mleka: »Ce ho- če človek nekaj zaslužiti, je. potrebno izkoristiti vsak tre- nutek. Delo prevzemal ke nI težko, treba pa je zgodaj vstajati. Včasih so težave pri obračunavanju. V zbiralnico na Tmovcu nosijo mle- ko p>oleg vaščanov še Khietje iz sosednjih Sp. Pobrežij. Ne- kateri imajo kar cel fcilome- ler. Mleko je treba sortirati po strankah, tako da ga zli- vam v posode od ene aU dvelii strank, da je mogoče kontrolirati čistočo. Dvakrat mesečno je potrebno vzeti vzorce za določitev tolščobe, po kateri je mieko plačano od 1.70 do 2,07 Ndin. Ms^o, g.ede na prodajne cene. Jože Miklavc POTISNE IN SAMOHODNE KOSILNICE Trgovska hiša za kmetijstvo Agrotehnika v Celju ima v prodaji odlične motorne rotacijsKe kosilnice domače izdelave, m s:cer potisno kosilnico m samo- hodno kosilmco. Oboje je izdelek Panonije lz Murske Sobote, mocor pa, ki kosilnico poganja, je. znan To- mosov stroj. Širina reza ooeh kosilnic je 50 cm, viši- na od 25 do 85 mm, ima zračno hlajen motor, nož kosilnice pa ni pritrjen neposredno na glavno gred motorja, ampak ga poganja zobniški reduktor, fci va- ruje motor pred obremenitvami m večjimi poškod- bami. Obe kosilnici, potisna in samohodna, porabita približno 2 in pol litra mešanice za dve uri dela. Iz- redno priročni stroji za Košnjo zelenic, parkov m igrišč. Priporočamo se za ogled naše trgovine v Aškerčevi uiici! §t. 18 — 9. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 »NT ZA SMEH — SMEH NI GREH« — »NT ZA SMEH — SMEH Ni GREH« — »NT ZA SMEH — SMEH NI GREH« NAGRADNI RAZPIS Tokrat poštarji niso imeli dosti dela. Sicer pa smo za to delno krivi sami, ker smo pri prejšnjem nagrad- nem razpisu napisali napačen datum, do kdaj nam naj pošljete odgovore na vprašanja, kaj .je SREČA. Tako pri pregledovanju pošte res nismo imeli veliko dela. Toda ker smo se že odločili, da bomo vedno podelili po tri nagrade, smo jih tudi tokrat., Prvo nagrado smo prisodili Vikici Kočevar iz Te- harij, ki je o sreči napisala: — Ko sem zvedela, da bo v Velenju tombola, sem bila zelo srečna. Ko sem šla tja, sem kupila srečke. Mislila sem si: Ko bi le imela srečo in zadela avto. Prodajalec pa se mi je izzivalno nasmehnil, saj si je mislil: Moja sreča, da sem dobil denar. Ko so vlekli številke, niso bile nič podobne mojim in res nisem imela sreče. Domov sem prišla praznih rok in mama mi je rekla: Ti otrok zapravljivi! Imaš pa res srečo, da zapraviš ves denar. Drugi dve nagradi po 30 dinarjev pa prejmeta Pepi Miklavc in Zefa Gabrovc iz Trnovelj. Za Pepija je sreča, če kupec v trgovini še najde kakšno stvar po stari ceni, Zefa pa je napisala: Sreča je to, če bom dobila nagrado, ker sem stara 84 in 1/4 leta pa še nisem dobila nikoli nagrade. In o čem nam pišite zdaj? Poskusite si izmisliti kaj duhovitega o tem, kaj ,ie STANDARD. Nikar ne obu- pajte. Res je s tem zadnje čase precej težav, saj nas bolj spravlja v obup kot v veselje, toda zaupamo v vaše sposobnosti in pričakujemo veliko odgovorov. V našem uredništvu morajo biti do 24. maja. Pa prid- ni bodite. MOŽGANIZMI Vsi se borimo za povečanje! Eni se bore za večje šte- vilo zgrajenih stanovanj, gradbena p.odjetja pa za višje gradbene cene. Ob razgovorih o (ne) integraciji med ISKRO in GORE- NJEM je prišlo večkrat do ISKRENJA mnenj o umest- nosti takšne integracije. Vselitev prvega solidarnostnega bloka v Celju so ve- likokrat preložiti. Za konec jim je zagodlo še vreme. Kot da ne bi bil nihče solidaren z družinami, ki čakajo na stanovanja. Ko so strokovnjaki pred gradnjo novega obrata Cin- karne obiskali Francijo, kjer je podobna tovarna, so bojda izjavili, da tam v potoku .ob tovarni žive lepe po- strvi. Če je res tako, potem so francoske ribe res vzdržljive, saj pri nas vse' poginejo skoraj tja do Zi- danega mosta. Zlobni Velenjčani pravijo, da je Gorenje sicer dobra tovarna, samo škoda, da leži ob Celjski cesti. Celjskega gledališkega igralca Sandija Krošla so v Zemunu sprejeli z velikim razumevanjem, čeprav je pred srbskim občinstvom nastopil v slovenskem jezi- ku. Doma pa gledališčnike kljub domačemu jeziku ne razumejo povsod. Pri nas marsikje ni dovolj, da menjujemo le zastarele stroje z novimi, da gradimo nove obrate in menjujemc odnose — menjati bi morali tudi ljudi. Zadnje čase je bilo pri nas mnogo gozdnih požarov. Da jih niso zanetili tisti, ki jim gori za petami! Tudi Celje je zajela mrzlica nakupovanja pralnih praš- kov. Kot da bi si hoteli vsi sprati maslo z glave. O Savinjčanih kroži zadnje čase veliko najrazličnejših šal, ki jih primerjajo s Škoti. Savinjčani se temu ču- dijo, saj pri njih vendar nosijo moški hlače. Kdor išče pot v svetlo prihodnost, naj je ne išče 2 električno svetilko. Za vsak slučaj naj vzame svečo. Nekateri so komaj dočakali konec prv.omajskih praz- nikov, da so se lahko na delovnem mestu spet odpo- čili. MUZIKA - UČNO VODSTVO Zadnje dni sta bila v Ce- lju dva pomembna koncerta. Pomembna zato, ker so na stopili pomembni ljudje. Ns koncertu ansambla Žabe je nastopil bivši podpredsednik občinske skupščine in se- daj predsednik izvršnega sveta celjske občine Marjan Ašič, na drugem koncertu ob 25-letnici komornega zbo- ra pa je bil med nastopajo- čimi tudi Risto Gajšek, na- čelnik oddelka za gospodar- stvo, sedaj tudi član izvršne- ga sveta občinske skupšči- ne. Pa naj še kdo reče, da nimamo muzikalnega občin- skega v.odstva! MAJSKO RAZOČARANJE Maj je mesec mladosti tn ljubezni. Tega vam verjetno ni treba pripovedovati, saj to čutite. Pride samo od sebe, ne glede na spol in starost. Eni to čutijo močneje, drugi manj, kakor pač kdo. Maj je torej mesec ljubez- ni in gospa Gostinčnik si je od srca želela, da pomlad premami hidi njenega sina Avrelija. Kajti njen sin Avre- lij ni bil enak drugim fan- tom. Samo čepel je za knji- gami in se učil. Za dekleta se še zmenil ni. pa čeprav mu je sama mati včasih za- nalašč pripeljala domov kakšno kratkokrilnico. da bi ga vsaj malo premotila in v njem prebudila poželenje po dekletih. On pa nič. Le knjige in knjige. Saj je res, da je pri študiju dobro na- predoval, toda saj v življe- nju to ni vse. Gospa in go- spod Gostinčnik sta se že bala, da z njunim tinom ne. kaj ni v redu. Tedaj pa se je nekega majskega-dne zgodilo. Prišla sta. Sin Avrelij in ona. Go- stinčnlka sta bila ravno na vrtu, ko sta vstopila in šla v Avrelijevo sobo. — Si videl, je vsa iz sebe dejala gospa Gostinčnik svo- jemu soprogu. Si videl! Končno. — Da, končno, je vzklik- nil mož. — In zato zdaj zagotovo zares. Kdor dolgo odlaša, se potem hitro odloči. — Tako je, prima je. Si samo videla \ijene lase?! — Videla, videla. — In pod hlačami ima go- tovo prekrasne noge. Oh, mladost... — No, ne bodi otročji. Klaj misliš, kdaj se bosta vzela? — Kako naj bi vedel? čez kakšen mesec, dva. Saj bo- sta povedala., — Misliš, da bosta hotela veliko slavje? — Nekaj morarno naredi- ti. Saj je najin edinček. Ta- ko se spodobi. — Ja. kje so ta najina le- ta! ^uj, kaj jima naj kupiva za darilo? — Kaj bi o tem zdaj raz- mišljala. Saj stanovala bosta verjetno pri nas. Se bomo že pomenili. Pa boš postala babica, draga moja, babica. In jaz dedek. Kako se to le. po sliši. — Hodila bova z otrokom na sprehod. Misliš, da bo- sta imela veliko otrok, ali samo enega kot midva? — Gotovo bosta dva, saj imajo matere po novem ob porodu dosti dopusta. — Da. Dečka in deklico. Fantka bom vzela jaz. Ime mu bo Avrelij. Kot sinu. Ne, drugačno ime mu bom dala. Se bom že še domislila. — In moja bo punčka. Sintia. Ali pa Micika. Saj je vseeno. — To bo spet vseleje pri hiši. Verjetno potem ne bo več gledal le v knjige. Malo življenja bo dobil. Z ženo in otroci pride vse. Tako sta se zaklepetala na vrtu, da sta Avrelija in ono opazila šele, ko sta odhaja- la skozi zadnja vrata. Bila sta razočarana, ker jima je ni predstavil. Toda tolažila sta se s tem, da pride to na vrsto prihodnjič. Kmalu nato se je Avrelij vrnil. Sto- pila sta k njemu in se mu smehljala. — No, torej, je začela go- spa Gostinčnikova. — Kako je bilo v sobi? se je smehljal gospod Gostinč. nik. — Kako, kako je bito v so- bi, je bil -V zadregi Avrelij. Učila sva se. — Seveda sta se učila, se je smehljala mati. Brez uče- nja ne gre nič. — Nič se ne sramuj, saj si že v letih, ga je hrabril oče. — Kaj varna pa je, se je branil sin. — Pa ona? Vsaj predsta- vil, bi nama jo lahko. — Ona? Kdo ona? Pri me- ni je bil vendar moj prija- telj Tone. GosfHi in gospod Gostinč- nik sta se spogledala. Le ka- ko sta mogla nasesti le dol- gim lasem?! — Mladi so pa lepx) počistili okolico Smartinskega jezera! — Samo ko pa nekateri mishjo, da so počistili zato, da bodo imeli spet kam metati odpadke ...! 18. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 — Št. 18 PARIŽUE: DELOVNA ZMAGA Parlžlje, vas krajevne skupnosti Braslovče, je pred nekaj dnevi dobila novo sedemstvo metrov dolgo a-sfaltirano cesto. Značilno je, da so zgradili asfaltirano cesto skoži zgornji del vasi, predračun je znašal 110.000 din, vašCani skoraj sami — s svo- jimi sredstvi in prostovoljnim delom. Ker občina Žalec ni mogla v ta namen prispevati nobenih sredstev ln so idia.šali drugi prispevki samo 19.000 din, je že lz teh številk razviden pri.spevek občanov. Razumevanje in pomoč so pokazali: krajevna skupnost Braslovče z zneskom 90O0 din, tovarna nogavic Polzela z zneskom 5000 din in skupnost Dravske elektrarne z zneskom 3000 din. .S prostovoljnim delom in s sredstvi so sodelovali v akciji pre- bivalci vseh štirinajstih neposredno zainteresiranih hiš. Po.sebno sta se pa Izkazala avtoprevoznik Ferdo Hrovat, ki je opravil veliko prevozov zastonj in Marjan Lešer, ki Je vodil vso delovno akcijo. Ker je bila pred kratkim asfaltirana tudi cesta ob Savinji, so sedaj asfaltirane že vse pomembnejše ceste v vasi. Prebivalci Pariželj se že pogovarjajo o novi delovni akciji. To je gradnja vodovoda. Problem zdrave pitne vode Je iz dneva v dan bolj pereč. Ker število novih hiš in prebivalcev v vasi neprestano narašča, vas pa nima urejene kanalizacije je voda iz dneva v dan slabša. Pojavilo .se je že tudi nekaj bolezni, za katere domnevajo, da jih je povzročila voda. Prebivalci so pripravljeni žrtvovati sredstva in prostovoljno de- lati, da bi se problem čim prej odstranil. Potrebna bo i>a tudi po- moč družbe, kajti prebivalci te akcije sami ne bodo zmogli. Vsl- se namreč moramo zavedati, da je zdravje naših ljudi najpomemb- GRIŽE: ŽIVAHNI PRAZNIKI Clani in mladinci planinskega društva Zabukovica so lepo proslavili 1. maj. Uvod v prireditve je bilo prosto- voljno delo. 27. in 28. aprila ^e večja sKupina mladincev m članov uredila ceste, ki vodijo na postojanko HOM, okolico postojanke in vse v postojanki. Opravili so več kot 300 udar- niških ur. Na predvečer 1. maja so mladinci pripravili kresovanje na Homu. Ob tej priložnosti je bila razsvetljena vsa posto- janka. Postavih so tudi mlaj. Iz postojanke je svetila moč- na peterokraka zveada. Kresovanja se je udeležila večja skupina mladincev in članov. Kljub temu, da je bilo na 1. maj zelo turobno vreme, se je tega dne povzpelo na Hom zelo veliko planincev. Vladalo je veselo razpoloženje in ra- janje ni prenehalo poeno v noč. Mladinci, fci niso prosto- voljno deiah na postojanki, so 28. aprila odšli na pohod k šmiglovi ziidanici. V planinskem društvu Zabukovica so hoteli svečano zaključiti te prireditve s podelitvijo značk Savinjske poti planincem iz PD Ljubljana matica, ki so 'meli za 5. maj predviden zaključni izlet po Savinjski poti. Na to prire- ditev so bili vabljeni vsi člani planinskih društev iz Slo- venije in Hrvatske. Žal je deževno vreme preprečilo, da bi se predstavniki teh društev udeležili proslave. Prišli so sa- mo predstavniki PD Zabukovica, PD Oljka Polzela, PD Ža- lec in PD Šentjur. Ko so bili vsi udeleženci izleta zbrani, jim je govoril predsednik društva Miro Petrovec. * Značke Savinjske poti je prejelo 15 članov PD Ljub- ljana matica m 2 člana PD Zabukovica. Med njimi je prejel častno značko Albert Medic, planinec, ki bo kmalu prazno- val 83 let. Tako je bilo do sedaj podeljenih 110 značk Sa- vinjske poti. FRANC JEZOVNIK PD Zabukovica ŠOŠTANJ NENAVADNA SMRT v Ravnah pri Šoštanju se je v domači kuhinji tragično končalo življenje IVIirka Tajnika. Pokojni Mirko Tajnik, star 39 let, zaposlen v Rudniku lig- nita Velenje, je v soboto, 4. maja, ko je bil sam doma, v ku- hinji popravljal moped. Verjetno je bil pri popravilu vžgan mo- tor, kuhinja pa je bila zaprta, ln tako se Je zastrupil z oglji- kovim monoksidom, ki je uhajal iz motorja. Nesreča se Je zgo- dila popoldne, ponesrečenca pa je našla bližnja soseda šele proti večeru, ko je prišla po mleko. Pokojni Tajnik je zapustil ženo in dvoje deklic v starosti 1 in 12 let. ^ Zanimivo je, da je bil Tajnik invalid brez desne roke pod zapest.jem, ki jo je izgubil že pred leti, ko je na slamoreznicl pripravljal krmo. V. K. ŠOŠTANJ: GASILSKO TEKMOVANJE Občinska gasilska zveza Velenje je v nedeljo, 5. maja, v organizaciji Gasilskega društva Šoštanj pripravila občin- sko mladinsko in pionirsko prvenstvo. Od 14 gasilskih društev, kolikor jih je v občini Velenje, je na tekmovanju sodelovalo 9 mladmskih in 11 pionirskih ekip. Prvo mesto med mladinskimi ekipami je zasedla ekipa Gasilskega društva Velenje, med pionirja pa ekipa Šoštanj, ki jo je vadil Mirko Ferk. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu v dobri organizaciji potekalo brezhibno in je bilo z ožiiTom na težavnost vaj zelo zadovoljivo. To je povedal poveljnčk občinske- gasilske zveze Velenje Egidij Petretič, ki se je tudi zahvalil preko 200 udeležencem mladinskih in pic«iirsfcih ekip za sodelovanje na tem tekmovanju, ki je E>okazalo odlične reauiltate in izurjenost mladega gasilskega naraščaja. Obe prvonagrajeni ekipi sta za nagrado prejeli pokale, ostali pa diplome. V. K. ŠOŠTANJ: OŽIVLJENA TRADICIJA Ob prvomajskih praznikih je bil Andrejev dom na Sleme- nu gostitelj več sto delavcev in planincev, ki so proslavili tudi 70-letnico Planinskega društva Šoštanj. Ze navsezgodaj zjutraj pr- vega maja je delavska god- ba Zarja po šoštanjskih uli- cah igrala budnico, nakar se je odpeljala še na proslavo k Andrejevemu domu na Slemenu. Za številne usnjar- je in planince so na Sleme vozili brezplačno kar trije avtobusi. Čeprav je skraja kazalo, da se zaradi močne burje napovedana proslava ne bo mogla pripravita zu- naj, je okrog 11. ure planin- ska burja le pojenjala. Iz doline se je dvignila megla in odprl se je prečudovit po- gled po precejšnjem delu Savinjske doline tja doli do Prebolda. Za uvod v proslavo je za- igrala delavska godba, nato pa je vse navzoče usnjarje, planince in goste sosednjih planinskih društev pozdravil predstavnik Planinskega dru- štva Šoštanj Viktor Kojc. Pozdravu je sledila intema- cionala m Kajuhova recita- cija Moj ded, nastopil je tu- di pred kratkim ustanovlje- ni pevski zbor tovarne usnja. Zatem je o pomenu 1. maja spregovoril predsednik de lavskega sveta Tovarne usnja Šoštanj Herman Lešnik. O razvoju planinstva v Šošta- nju, ki organizirano obstoja že 70 let, pa je spregovoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar. Pohvalil je prizadevnost šo- štanjskih planincev, ki so skupaj s kolektivom tovarne usnja pred več kot dvajse- timi leti pod vodstvom ta- kratnega predsednika PD in prvoborca Andreja Stegnar- ja v letih 1951-52 v pičlih šestnajstih mesecih zgradili dom, katerega so pozneje poimenovali po Andreju Ste- gnarju, ki je pri domu na Slemenu sam opravil preko 1000 udarniških ur. Tone Bučar je nato predstavniku PD Šoštanj izročil kot dari- lo lepK) umetniško sliko 8 posvetilom, kolektivu tovar- ne usnja pa spominsko pla- keto Planinske zveze Slove- nije. Plaketo je sprejel di- rektor Tovarne usnja Šoštanj ing. Franjo Kljun, ki se je zahvalil za dragoceno prizna- nje in obljubil, da bodo Šo- štanj ski usnjarji še nadalje podpirali planinsko dejav- nost svojih članov kolektiva in ostalih planincev Soštan-'| ja in okolice. Po slavnostnih gc>vorih je še enkrat nastopil pevski zbor, godba Zarja pa je zaigrala več partizanskih koračnic in s tem zaključila slavnbst, kakršne pri Andre- jevem domu ni bilo že od leta 1955, ko so tu proslav- ljali 10-letnico osvoboditve m padlim planincem v domu odkrili spominsko ploščo. Ob letošnjem slavju pa so tej plošči dodali še fotogra- fijo častnega predsednika PD Andreja Stegnarja. Za dobro voljo in prijetno razpoloženje je oba praznič- na dneva skrbil instrumeii- talni ansambel RITEM. Tako je prvomajsko pra- znovanje letos ponovno oži- vilo predvojno tradicijo šo vsem svetu. V. KOJC REKONSTRiJKGIJA NEKEGA^W VSAK PTIČEK SE UJAME V ponedeljek, 13. maja, bo minilo 30 let, odkar so usta- novili službo Uprave javne varnosti. V^tej službi se ukvar- jajo z najbolj zapletenimi problemi, ki kalijo red in disci- plino neke družbe. Kot zanimivost, da bi dokazali, kako težavno je njihovo delo, smo ob njihovem prazniku izbrali zgodbo nekega uboja, ki se je zgodil nekje na Dolenjskem ob Krki. Bilo je leta 1965. Zahrbten uboj. Dekle je bilo v sedmem mesecu nosečnosti in »njen fant« jo je spravil s sveta s tem, da jo je najprej ubil, naložil v avto in od- peljal na mošt ter vrgel v Krko, kjer so jo čez kakšen me- sec našli. Ta pogumnež je bil sin enega najmočnejših in najveljavnejših kmetov v vasi, odbornik in sploh vse »naj«. Takoj po uboju se je poročil. Truplo pa je naplavilo in našli so ga zagozdenega ob bregu med drevjem. S tem trenutkom se je začela dolga in naporna pot kri- minalistov in ostalih strokovnih izvedencev, kdo je mrtvo dekle, ali je naredilo samomor in zakaj, ali jo je kdo ubil in zakaj itd. Oprijemljivih dokazov skoraj ni bilo. Kljub temu pa jim je po dolgotrajnem vestnem delu uspe- lo razvozlati nevsakdanji primer Grešnik se je znašel za zapahi, njegov oče, velik kmečki veljak pa tega ni mogel prenesti in .je napravil samomor Kakšne so poti kriminalistov tn ostalih strokovnih sode- lavcev, da odkrijejo še tako zamotan primer? To je tema današnjega zapisa — rekonstrukcija neitega uboja. Alojz se je sprehajal tako kot vedno ob reki in brskal po grmovju ter opazoval temnozeleno m počasi tekočo Kr- ko. Nekaj sto metrov niže od mostu je obstal kot vkopan. V grmovju, ki je veje namaklo v vodo, je bilo zagozdeno truplo. Kakor mu je velevala vest, je stekel do najbližje postaje milice in ves zasopihan jei pripovedovati, kaj je videl ob reki v grmovju. Komisija si je ogledala kraj, kjer je bilo truplo tn ugo- tovila: da gre za žensko truplo, ki je zagozdeno med vrbo- vim vejevjem in da una glavo spodvito pod telo. Iz vode je gledala samo hrbtna stran. Ta del je bil od sonca m vetra že krepko mumificiran. Takoj zatem so truplo osvo- bodili zagozde med vejevjem m ga potegnili na prosto. Zapisali so vse, kar je še na telesu bilo, namreč od obleke, da bi laže m hitreje ugotovili, za koga pravzaprav gre. Truplo je imelo F>oškodovano glavo, ostale deformacije na telesu pa so nastale zaradi dolgega ležanja v vodi. Takratni pregled trupla ni nudil opore za kakšne druge zaključke kot za smrt z utopitvijo, kajti znaki nasilja niso bili vidni na nobenem delu telesa. Toda komisija samo s tem ni bila zadovoljna! OdrediJa je pokop ženskega trupla na vaškem pokopališču, sama pa delala naprej. Začelo se je okKiobje težavnega dela, ko je bilo treba najti odgovore na celo vrsto zapletnih vpra- šanj. Oprijemljivih dokazov za raziskavo v pravilno smer je bilo bore malo ali skoraj nič. Vendar ravno v tem »sko- raj nič« je bOo dovolj, da so po letu dna napornega dela le uspeli priti do pojasnila, zakaj je morala neznana ženska končati zagozdena med vrbovim vejevjem v Krki. Prvič: kmalu so odkrili dva neznanca, ki sta se potikala po vaseh in za katera so ljudje začeli govonti, da sta za- pletena v izginotje ženske. Prav tako kmalu pa so tudi ugo- tovih, da z njima ni nič m da nista zapletena v kaznivo dejanje. Drugič: zaradi tega so ponovno proučili možnost samo- mora in v tej smen opravili ponovne poizvedbe, si ogledali pokojničini vasi najbližji odsek Krke in si priskrbeh od Vodne skupnosti Dolenjske opis struge Krke za odsek od Novega mesta pa do kraja nesreče. Priskrbeh so si tudi poročilo o vodostaju Krke v tistih dneh. Na podlagi p>o- novnih poizvedb m ugotovitev ter na podlagi poročila Vod- ne skupnosti Dolenjske, Hidrometerološkega zavoda Slo- venije m glede na poškodbe, ki jih je Rozika (pred tem so že ugotovili, za katero dekle gre) imela p>c glavi^ so pri- šli do zaključka, da je verzija o samomoru malo verjetna, skoraj nemogoča! Tretjič: vzporedno pa so na nadaljevali tudi s poizved- bami v smeri uboja. Na terenu so se začele pojavljati naj- različnejše govorice, od katerih so nekatere bile zanimive za kriminaliste, druga pe so jih samo zavajale oz. jim otežkočale delo. Zaradi vsega tega so angažirali posebnega informatorja, ki je na terenu odkril, da vesti, da je Roziko ubil nek Bosanec, širijo ljudje iz tistega kroga, ki ji niso bili naklohjend. Medtem pa so že dobili grafološko eksper- tizo o preiskavi rokopisa na spornem telegramu m ilegalno pridobljen rokopis tistega Petra, ki naj bi ga nekaj dni pred izguiotjem poslal pokojni Rozaliji. Na telegramu je bilo lažno ime in naslov. Na podlagi teh ugotovitev so že prej obširne poizvedbe usmerili na Petra, istočasno pa so preko informatorja opazovali njegovo obnašanje m reagi- ranje na njihove ukrepe na terenu. Vse ostalo je šlo v prid raziskovalcev, da je edino Peter bil tisti, ki je imel inte- res, da se znebi noseče Rozike. Nedvomno mu je bila v na- poto, ker se je pripravljal na poroko s kasnejšo ženo Pa- niko. Ko so zaslišal: svojce in širok krog prič, so ugotovili, da je Peter dalj časa živel s pokojno Roziko v intimnih ^odnosih in da ji je ceio obljubljal zakon. Spričo takšne* obljube je postalo razumljivo, da je bila Rozika v času smrti v tako visoki nosečnosti, saj bi si v nasprotnem pri- meru lahko pomaga.la. Peter se je na skrivaj sestajal z Ro- ziko in glede na čas njimih ljubezenskih odnosov so upra- vičeno domnevali, da je bila noseča z njim. Tako je FK>gumni Peter, ki je Veljal v vasi za skoraj pravega veljaka m mogočneža, hodil z dvema dekletoma: s Faniko in Roziko. Prvi je obljubil zakon »zares«, drugi pa samo kar tako, da se je pač lahko v>igral« z njo tn se šel prijetne večerne avanturice ob reki v prijetno dišeči travi. S poroko pa je odlašal vse do takrat, ko ni izgmila Rozika, da mu slučajno ne bi delala kakšnih nepotrebnih preglavic m da kot delavka ne bi zmanjševala ugleda vaš- kemu veljaku. Isti dan, ko Rozike ni buo več, so se na hitro zmenili za poroko m jo v štirinajstih dneh tudi opra- vih. Prezreti ne gre dej.stva, da se kljub oemu, da se je s kasnejšo ženo Faniko poznal že osem let, m poročil prej, dokler ni izginila Rozika. Peter je bil torej pred poroko v neprijetni situaciji, la pa si jo je sam zakuhal: na eni strani je bila Rozika visoko noseča, na drugi strani pa je bil pred odločitvijo za poroko s Faniko. Vse to je opravi- čevalo domnevo kriminalistov, da se je Peter rešil iz zagate tako, da je odstranil oviro, ki jo je predstavljala Rozika. Peter je bil Informativno dvakrat izprašan in vedno je po- udarjal, da je poroko odlašal zato, ker ni imel ustreznih premoženjskih pogojev. Nasprotno pa so ugotovili, da so mu domači že tri leta prej izročili tričetrt posestva, da bi se poročil in tako ni bilo govora o kakšni bedi. Četrtič: kako se je ptiček ulovil m kako se je pred tem pametno izmikal tistemu, kar ga je bremenilo, p« preberite v prihodnji številki. Nadaljevanje in konec prihodnjih TONE VRABL gt. 18 — 9. maf 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 20. stran — NOVI TEDNIK 9. mal 1974 — St, POSLOVNA ENOTA - CEUE ZAVAROVANCI, KI IMAJO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA, PREJMEJO 18.000.000 PRESEŽKOV Zgornji stavek je nedvomno enkratna in prijetna vest za vse, ki so se odločili, da zavarujejo sebe, svoj- ce ali kogarkoli od bližnjih pri zavarovalnici Sava in si na ta način omogočili življenjsko zavarovanje. Da je tako, je bilo po+rebno veliko truda, volje in prizadev- nosti zavarovalnice, ki že dolga leta zadovoljuje koristi občanov po vsej Sloveniji. Kot že nekaj let nazaj je tudi letos zavarovalnica SAVA zaključila svoje poslovanje z nadvse ugodnimi rezultati Tako je bilo samo pri življenjskem zavarova- nju doseženih v lanskem letu^ 19,310.000 dinarjev pre- sežka in zavarovalnica se je odločila, da jd te vsote razdeli med življenjske zavarovance celih 18,000.000 dinarjev, preostali denar pa je namenila za varnostno rezervo. Kako bo torej z delitvijo tega presežka in komu bo pripadel ter v kakšni višini? Pojdimo lepo po vrsti. Pri delitvi presežkov sodelujejo vsi življenjski zavaro- vanci Zavarovalnice Sava, ki imajo življemska zavaro- vanja z začetkom od 1. 1. 1965 dalje. Pok je vsekakor primeren in zadovoljiv. Vsak zavarovanec seveda od navedenega roka dalje, bo prejel delež v istem raz- merju, kot je prispeval k navedenim presežkom. Čim večja je zavarovančeva premija m čim dalj časa je vplačevana, tem večji bo tudi delež ki bo zavarovancu izplačan. Način delitve presežkov je torej zelo privla- čen in edino mogoč Za kaj bomo lahko uporabili ta delež ki je posledica našega varčevanja in marljivega dela zavarovalnice Sava? Pripadajoči presežek bo lahko zavarovanec izrabil za dodatno zavarovalno vsoto, ki se iz.)lača po pravil- niku ob smrti ali ob doživetju skupaj z vsoto osnov- nega zavarovanja. Pri odkupu osnovnega zavarovanja se izplača tudi odkupna vrednost dodatne zavarovalne vsote. V vsakem primeru mora biti zavarovanje plača- no najmanj tri leta. Ko smo na začetku govorili o delitvi presežka, smo omenili tudi varnostno rezervo. Organi upravljanja pri zavarovalnici Sava so vsako leto od ustanovitve dalje namenili preko 90 odstotkov doseženih presežkov v življenjskem zavarovanju zavarovancem za delitev de- ležev, ostanek pa v varnostno rezervo. Na ta način je zavarovalnica Sava doslej zbrala že 53,000.000 dinar- jev presežkov za zavarovance. Ta denar pa se bo delil po natančno določenem ključu, ki vam ga bomo skušali poenostavljeno pred- staviti, brez razpredelnic in številk pa tudi tukaj ne bo šlo. Za vsakih 1.000 dinarjev zavarovalne vsote na za- varovančevi polici, pripada zavarovancu še znesek do- datne zavarovalne vsote po zgornji tabeli. Koliko bo tega presežka, lahko torej brez večjega truda izračuna vsak življenjski zavarovanec sam. Omen-*« pa je treba še to, da bo dodatna zavarovalna vsota iz leta v leto večja. Rast te vsote bo seveda odvisna od rasti pre- sežka. To pa z drugimi besedami pomeni: čim boljše bo poslovanje Zavarovalnice Sava, večji bodo presežki in življenjski zavarovanec bo svojo vlogo zviševal iz leta v leto. V ospredju je torej skrb za za arovanca, za njegove finančne posle hkrati z dobrim poslovanjem podjetja samega. Organi upravljanja v podjetju pa so šli v svojem prizadevanju še naprej. V preteklem letu so razširili jamstvo pri brezplačnem zavarovanju zavarovančevih otrok za smrt in povečali zavarovalno vsoto za takšne primere na 10 odstotkov osnovne zavarovalne vsote oziroma za najmanj 1.000 dinarjev. Ob vsem tem tudi ne kaže prez-pt dejstva, da znašajo skupne rezerve življenjskega zavarovanja že 404,000.000. Tako visoka številka je prav gotovo odraz čedalje večje skrpi Zavarovalnice Sava za svoje za- varovance, ki ji tudi vedno bolj zaupajo. Njene ugod- nosti uživa že preko 300.G00 zavarovancev, njihovo število pa raste takorekoč iz dnevc v d m Ljudje se upravičeno naslanjajo na Zavarova'nico in se poslužu- jejo njenih uslug. Mnogokrat sicer občan' ne zaupajo v učinkovitost zavarovanja, vendar je praksa sama že neštetokrat dokazala, kako zelo upravičeno je zavaro- vati se pri Zavarovalnici Sava. Doseženi presežki povečan delež za .'arovancem, razširitev in povečanje brezplačnega jamstva pri zava- rovančevih otrokih. dokazujejo veliko in nenehno skrb Zavarovalnice Sava, da nudi življenjskim zavarovancem kar največje ugodnosti. Denar, naložen v življenjsko zavarovanje pri Zava- rovalnici Sava ni le jamstvo, da se bo nekoč, ko bo največja sila trkala na vrata, vrnjen v celoti in še z obrestmi, pač je hkrati tudi trden po-ok da se bo z dodatnimi presežki še povečal. Da "bo temu tako, bo poskrbela Zavarovalnica Sava. Zavarovalnica Sava živi in deluje v skrb^ za svoje zavarovance. In bljzu vani je. V Celju in Velenju ima svoje poslovalnice, v vsakem večjem kran' pa zastop- nike, ki so vam pripravljeni vsak trenutek ustreči, svetovati in vam priskočiti na pomoč. Izkoristite to! n »Ne na tleti; tam na zofo se uteži! Vzemi st ode jo da ti ne bo mraz. Prav mi je, če ostaneš tu.« Nt trajala dolgo in Ravnica je začula mirno diha- nje spečega dekleta in je tudi parna kmalu zaspala. Drugo jutro je Ravnica vstala bolj zgodaj kakor navadno in je rekla, da je zdrava kakor že dolgo ne. Odslej je čutila do Pavle skoraj materinsko ljubezen in JI JO je tudi pokazala. Ko je povedala smu. kako vdana ji je Pavla in ka- ko v skrbeh, si je za njo. se je tudi ta nasproti de kietu spremenil. Nekega jutra jo je poklical v hišo in n prijazno aejai: »Pavla, pridna si pri delu m zadovoljni smo s te boi. Zato te bom plačal kakor druge posle. Kajti človeku je težko brez denarja.« Dekle se je vrestrašiio, potem pa se je branilo: »Ne, ne. denarja mi ne smete dati. Mati so m; toliko dobrega storili tn tudi vi, gospodar, da vam še dolgo nisem vsega odslužila.« »Vsak delavec je plačila vreden. Dal ti bom tisoč dinarjev na leto, polovico zdaj na roko, polovico pa U bom naložil.« Dekle ga je pogledalo s svojimi globokimi očmi Nekaj je še oklevala, potem pa je vzela denar, ki ga ji je dat, in se je zahvalila ter odšla. Ravnjak pa je gledal za mo. dokler m zaprla za seboj. Ko je Pavla popra.^ala gospodinjo, kaj naj počne s tolikim denarjem jo je ta peljala k šivilji, da ji pomeri obleko, in je izbrala lepo temnomodro Olago. Osem dni potem je bila obleka že gotova ir- na Križe vo jO je prvič oblekla. Prav lepo se ji je podala: sre- brna verižica, ki si jo je na Ravničino željo obesila okoli vratu, se je na modrem blagu čudovito leske- tala. Dekle je imelo tem večje veselje, ker je bila to prva obleka, ki si jo je kupila za svoj denar. Su- kala se je sem in tja in se skrivaj ozirala v ogledalo. Ko je segla t> žep, je našla v njem dva bela robca in — usnjeno denarnico, v njej pa prav toliko, kolikor je dala za obleko. Gospodinja se je smejala, ko je videla dekletov začudeni in prestrašeni obraz, ter je menila: »V novi obleki mora biti vedno tudi kaj denarja. Le hrani ga in varčna bodi. Tudi denarja ;e človek lahko vesel« Se preden se je utegnila izogniti, ji je Pavla ugra- bila roko in jo goreče poljubila. Varčna je Pavla že hotela biti; ampak naenkrat bi bila le rada kaj za svoj denar kupila. Ali bi ne napravila svoii ljubi Kristini takega veselja? S čim pač? Sama st ?e namislila m ji je kupila sivkast napol svilen predpasnik. Kristina ga ie bila tako vesela, da so jo solze oblile. še večje je bilo veselje Urški- no; tej je kupila živo pi$ano ruto. Prve dni pmiia sta prišla na Ravne dva madžar ska lesna trgovca, ki sta se z gospodarjem delj časa pogajala za neki les in sta po vsej sili hotela, da Ravnjak popusti. Ko je ta stopil iz hiše. da se s svojim majarjem zaradi tega pomeni, sta se Mudtara potihoma pogovarjala po madžarsko. Pavi.:' je bila V sobi. kakor bi bilo potrebno. Potim je odhitela in šla gospodarja iskat. Našla ga ne v sadovn-aku. »Franc« ie za.šepetala in stopila tesno k njemu, »pazite, da vas ne ogoljufata! Maižara nista poštena.« »Kdo to pravi?« je deial odurno. »Sama sem cula. ko sta rekla, da je to malo. kar zahtevate za les. in če se jima posreči, da še kaj zbijeta, bo to imenitna kupčija.« »Govorila sta vendar po madžarsko ali po nem- ško!« »Po madžarsico, drugače bi ne bila govorila vpri- čo mene!« »Kaj. ali razumeš po madžarsko?« jo je vprašal napol posmehljivo, napol radovedno. »Da. da,« je odvrnilo dekle, »znam malo, razumem pa vse.« »Kje si se naučila?« »Saj sem bila na Madžarskem.« »Kje pa?« »V Veliki Kaniži, v Monoštru, v Sombathelju.« »Pa po nemško tudi znaš?« »Po nemško pa znam. Po hrvaško tudi.« Pavla je povedala to tako, da se je videlo, kako uobro de, da se lahko pred kom postavi. Tudi Ra njak je znal nemški in hrvatski, tudi nekaj malei po madžarsko je znal. Zato je Pavlo kar preizkusil hitro uvidel. da ga dekle daleč vrekaša in da se T' sme postaviti. Nekaj časa jo je gledal, kakor da prvič vidi. in se ji ni mogel načuditi. Potem se spomnil Madžarov in se urno vrnil k njima. Postal jima je zdaj tako visoko ceno, da se je kup taki razbil. Deset dni nato je bil Ravnjak « posli zgoraj p gozdom: spravljali so steljo. Pavla je delala tik f lesi. Nenadoma pa je pritekla vsa iz sebe na travn h gospodarju, ki je pravkar odkopaval neke ko^ nike. se oklenila njegove roke in tresoča se od sti hu zakričala: »Porhagajte mi! Branite me! Spet je tu.« ž»Kdo pa za božjo voljo?« je vprašal Ravnjak. »Baša — Mirko — strašni!« »Kdo je to?« »Poglavar ciganov. Uloviti me hoče in potem ^ bo ubil« »Uloviti? To si bo premislil. Ce le poskusi ^ hudega, mu zdrobim kosti.« Otresel se je dekleta in poslal dva hlapca v go^ naj pogledata in naj, če moreta, potepuha prime' Precej časa je minilo, preden sta se vrnila; dej<^ sta, da ni o kakem ciganu ne duha ne sluha in ' se je moralo Pavli sanjati. Dekle pa je zatrjeva'^^ »Ne, ne videla sem ga. Kakor kaki zveri, tako I se mu bleščale oči, ko je prežai v grmovju. Na p^' pogled sem ga spoznala.« 18 — 9. maj 1974 NOVI TEDNIK —stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 -~§t^ horoskop OVEN Ne skušajte preveč uveljavljati svoje volje, ker vam "bo to škodovalo. Zato bodite vsaj maio strpni in realni. BIK Morda vam bo ta teden uspelo urediti važ- no zadevo, a to ne bo odvisno samo od vas. Nikar ne pretiravajte. DVOJČKA Nekaj, česar niste pričakovali, bo zelo vpli- valo na odločitev. Morali bi nekoliko bolj prisluhniti partnerju. RAK Ponovile se bodo stare težave in problemi, ampak jih boste uspešno premagali. Po- svetite se vsaj malo tudi sebi. LEV V službi ne boste deležni pričakovanega razumevanja. Nekdo vas bo skušal onemo- gočiti. Ne spuščajte se v prepire. DEVICA Storili ste napako, čeprav ste mislili dobro. Čakajo vas večje finančne zadrege. Mlajša oseba misli na vas. TEHTNICA V položaju, ko bo treba trezno presojati,; se boste še kar znašli, malo nerodni pa boste v odločilnem trenutku. ŠKORPIJON Ne sprejemajte obveznosti, če niste pre- pričani, da jih boste zmogli. Prijetno sre- čanje se bo spremenilo v moro. STRELEC • Okrog sebe nimate samih prijateljev. N^ idealizirajte stvari. Ob koncu tedna lahko pričakujete precejšen zaplet. KOZOROG To, kar ste pričakovali, boste poželi, am- pak ne čisto po svoji volji. Čakajo vas dnevi velikih telesnih naporov. VODNAR Želeli si boste spremembe, vendar ne bo- ste mogli iz svoje kože. Morda bi vam ko- ristilo vsaj malo počitka. RIBI Vaša pot gre strmo navzgor, morali pa si boste oddahniti. Vaše osebno zadovoljstvo bo skalil nepričakovan dogodek. SRČNI INFARKT Bolezni srca in krvnih žil so glavni vzrok smrti po 45. letu življenja. Vzrokov za to je več. Poleg prirojenih srčnih napak, rev- matične mrzlice, sprememb na stenah oži- lja je pomemben vzrok v vse hitrejšem tempu življenja, ki zahteva od ljudi velike telesne in duševne napore. Preobilica hra- ne in pijače ima tudi zelo kvarno vlogo. Vedno več je ljudi, ki so predebeli in srce je tako bolj obremenjeno. Infarkt je obolenje, ki nastopa z naglim — delnim ali popolnim — odmiranjem tkiv nekaterih življenjsko važnih organov. Naj- pogosteje se pojavlja na srcu, pa tudi v led- vicah, pljučih, črevesju in v možganih. Vzrok odmiranja tkiv je največkrat zama- šitev (embolija) krvnih žil, ki preskrbujejo tkivo s krvjo. Srčni infarkt navadno povzročajo drobni strdki krvi, ki zamašijo drobne žilice, tako imenovane koronarne arterije, ki preskr bujejo s krvjo srčno mišico. Ce je prišlo dc popolne zamašitve koronarne arterije obi- čajno sledi hitra in nenadna smrt. Ce smrt ni takoj nastopila, t>o p>otek bolezni manj dramatičen in bolnik ob ustrezni prvi po- moči in oskrbi navadno hitro okreva. Srčni infarkt lahko spoznamo po na- slednjih znakih: kri se zadržuje bolj v možganih in notraryih organih, pulz je po- spešen in neenakomeren, koža prebledi. Vse to spremlja bolečina v predelu srca, ki je lahko topa pa tudi neznosna: Istočas- no oblije bolnika hladen znoj, prevzame ga občutek strahu in močna vznemirjenost, pride pa tudi do nezavesti, ki se utegne končati s smrtjo. Osnova prve pomoči pri srčnem infarktu je to, da se mora obolela oseba telesno in duševno popolnoma umiriti. Med srčnim napadom mora lx)lnik takoj sesti, oziroma ga moramo položiti v posteljo z nekoliko višjim vzglavjem. Takoj moramo klicati zdravnika, ki odredi zdravljenje v bolniš- nici. V bolnišnici imajo posebne oddelke za intenzivno nego, kjer zdravniki in medicin- ske sestre s posebnimi aparati stalno nad- zorujejo stanje bolnikov. Bolnika se mo- rajo strogo podrediti njihovi volji in se pri tem ne smejo niti najmanj razburjati. Moderna farmakološka znanost je danes dala zdravnikom v roke precej zdravil, s katerimi skušajo premagati obolenje jn s tem iim gre tudi zahvala, da z nesebično pomočjo rešujejo človeška življenja. B. J. OTROŠKA MODA V toplih pomladnih in poletnih dneh bomo tudi otroke oblekli v lažja in tanjša oblačila. Vendar jim moramo pripraviti takšna oblačila, v katerih se bodo dobro počutili in jim bodo obe-^ nem lepo pristajala. Ce vaš fant najraje nosi udobne in športne komplete, mu za šolo in v prostem času izberite tak komplet iz blue-jeansa. Naj bo tudi on malo mo- deren. In ko se bodo komolci in kole- na ogulila, jih prekrijte z usnjenimi zaplatami. Za tiste deklice, ki so rade lepo ob- lečene, pripravimo obleke srajčnih kro- jev iz prijetno vzorčastega blaga, ki jih je v naših trgovinah že veliko na izbi- ro. Največ ljubkih krojev pa se lahko domislimo za najmlajše d-eklice. In ko bo oblekico že nekoliko prerasla, jo popravimo z drugim vzorčastim bla- gom, pa bo spet kot nova in lepa. STAŠA GORENŠEK priporočamo JOLLV SPECIAL se imenuje uvoz, strojček za rezanje razne zelenjave (k maric, čebule, korenja, špinače). PitM jajc ga v Tehnomercatorjevi trgovini Plat ka in stane 135.10 din. V prodajalni Manufaktura imajo velil izbiro lepih materialov za poletne oblek Bombaži, trevire in dioleni so potiskani modnih vzorcih In pestrih barvah. ŠiriiJ je 90 cm, cene pa so od 28,25 do 47, din. V veleblagovnici T lahko med ostali) igračami izberete za vašega otroka velil plastične avtomobile, narejene v Mehan tehniki Izola. Cena tega na sliki je 36,1 din. Ce nameravati kupiti hladilno torbo prijetne poletne piknike in potovanja, odločite sedaj, ko imajo v veleblagovni Tkanina na voljo uvožene hladilne tori različnih velikosti. Cene od 135,70—198i^ din. Te dni so v veleblagovnici Tkanina ^ ro založeni s posodo iz kvalitetnega ne' večega jekla. Med drugim prodajajo ^ španske FOUNDUE-je, s katerim lahko t pravite slavnejšo večerjo. Poleg posodej olje, v katerem pečete meso, in gorilni' je zraven 6 krožnikov in 6 vilic. Cena pleta je 1.104,10 din. 18 — 9- maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 SpORT JjT - jraRI^ - ŠROIIT liT - ŠMilT NT^ ŠPOliT NT Množična udeležba po poteh partizanske Ljubljane fia praznik mesta Ljublja. in s tem x)se republike, obletnici osvoboditve in, dnevni zmage, bo naše repub- liško glavno mesto ponovno obiskalo na tisoče mladih športnikov, pripadnikov Par- fuma, tabornikov, planincev, jlanov ZB, delavcev. Udele- '0 se bedo manifestativnega pohoda »Po poteh partizan- ske Ljubljane«, v štafetnih tekih zmage, uličnem teku ■ftiestnih reprezentanc in v [partizanskem maršu. Tudi pripadniki vseh druž. leno-političnih organizacij in iruštev iz- celjske regije se \)odo množično udeležili te ■edinstvene šporino-politične fjianifestactje. Po dosedanjih prijavah so- deč bo najbolj množična ude- ležba na tej manifestaciji iz konjiške občine. Predsednik TTKS tov. Vončina Bojan je dejal, da bo iz konjiške ob- čine sodelovalo na tej prire- ditvi kar 600 občanov vseh starosti, in poklicev, največ pa seveda pripadnikov SšD. Velenjska občina priprav- lja pravtako množično ude- Užbo zlasti na manifestativ- , nem pohodu. ŠŠD RŠC bo \ Kielovalo na pohodu kar s 25 ekipami, gimnazija s pe. iivi, tu bodo v štafetah so- delmli še atleti in atletinje iS Velenje in drugih ŠŠD. \Xed udeleženci pohodov pa 'bodo tudi rudarji in člani ZB ter taborniki. Iz Velenja io udeležence popeljala v Ljubljano posebna kompozi- tija motornega vlaka. I V celjski občini še niso iklenjene dokončne prijave, lahko računamo, da se bo te republiške manifestacije udeležilo okrog 400 udeležen- cev, ki bodo nastopili v vseh razpisanih disciplinah prire- '•ditve. AD Kladivar bo zasto- \Vo.l Celje kol mestno repre- zentanco v uličnem teku z najboljšimi atleti in atleti- njami s Petrom Svetom in \Danico Urankarjevo na čelu. V štafetnem teku zmage bo l^odelovalo večje število ekip SšD na osnovnih in sred- Mflh šolah, štorska železarna i^o od vseh TOZD v občini ^jbolj množična na tej pri- ^^ditvi, saj je prijavila kar ^3 ekip s preko 55 udeležen- Zgledu štorske železarne ^odo'sledila tudi ostala več- (fc celjska podjetja. Partizan (^aberje bo rui pohodu s 55 'j^eleženci kot taborniki. t^^2 mozirske občine se bo- Wo manifestativnega pohoda ^^sleiiia vsa ŠŠD,. društva '''^rtizan in planinci ter čla- ZB — skupno dva avto- ,"«sa s preko 100 udeležnci. •j^f^cZj lialska občina bo mno. ^^^0 obiskala to prireditev. Pn-bold bo nastopilo z 10-timi ekipami, s tre- Braslovče, 4 ekipe bodo tovarne nogavic Polzela, '^ie število iz SIP-a šem- .m iz tekstilne tovar- 'J« Prebold. Tudi iz te obči- ^ bo nad 100 udeležencev. K. JUG V vsak dom NOVI TEDNiK Atletika v Dva dni smo bili priča v deževju in mrazu nastopu 114-tih atletov in atletinj iz osmih slovenskih klubov na stadionu Borisa Kidriča v Celju v kvalifikacijah za atlet- ski pokal Slovenije za člane in članice. Kljub neugod- nim pogojem pa so tartanske atletske naprave le pripomog- le ob kvalitetnih atletih in atletinjah nekaterim prav do- brim dosežkom. Predvsem velja omeniti dobro formo sedanjih iin bivših celjskih državnih reprezentantov in rekorderjev. Urbančič-Bezjak Nataša je bila odlična tako v metu krogle z novim celj- skim rekordom 14.33 m kot v metu kopja, ki ga je za zečetek sezone zalučala kar 58.86 m daleč! Tudi Urankar Danica je dosegla na poplav- ljenem tartanu prav dobra dosežka na 400 in 800 m — .se.e in 2:09,7. Pa neuničljivi Lešek, ki je v dežju presko- čil v skoku ob palici 4.60 m tn le za las rušil letvico na 4.70 m. In veteran Male Rudi, ki je v hoji na 10.000 m po- Danica Urankar je odlično za- čela letošnjo sezono na stezi in dokazala, da se je dobro pripravila ter da od nje v letu, ko bo evropsko prven- stvo v Rimu, lahko pričaku- jemo še boljše dosežke. Foto: L. Ojsteršek pravil lanski dosežek kar za polno minuto. Za progo je porabil 51 minut in 27 se- kund! Svet Peter se je izka- zal na 3000 m zapreke s ča- som 8;50,4. Tudi Vivod Bran- ko je v skoku v višino v dežju in na f>oplavljenem za- letišču premagal mejo dveh metrov. Omeniti velja še od- ličnega Miača v metu krogle in diska, brata Prežel j v sko- kih v daljino, troskoku in v višino, tekače na srednje in dolge proge kot Lisca, Milov- ca, Kovačiča, Ribiča, dobre- ga sprinterja Dvoršaka, Ku- zmanovo in Zurajevo na dol- gih progah, mladega Franca Kopitarja, ki je v metu kop- ja menda prvič premagal svo- jega učitelja in očeta inže- nirja Jožeta Kopitarja. Se bi lahko naštevali večje število imen in njihovih dosežkov. Upajmo, da se bo veliko čla- nov Kladivar j a uvrstilo v re- publiški finale, kjer se bodo borili za naslov republiškega pokalnega prvaka. K. JUG Odgovor Kudra NIKOLI NISEM IZSILJEVAL v športnem uredništvu Novega tednika se je oglasdl Jauko Ku- der, član ŽNK Kladivar Celje. Prišel je preprosto zato, ker je bil razočaran nad enostranskost- jo sestavka, ki so ga napisali v sekretariatu Kladivarja kot proti- utež njegovi odločitvi, da ne bo nastopil v Izoli. Ljudje 50 ga začeli ustavljati po mestu in se zgražali, kako je to mogoče, da izsiljuje denar in da ima svoje- vrstne muhe, ki ne gredo v kon- tekst športnika. Moral je celo do srekretarja osnovne organiza- cije zveze komunistov v kolekti- vu Kovinotehna, kjer je zapo- slen in pojasniti, kako je na stvari. Janko pa je komunist in nikoli ni igral nogometa (tega igra že dvanajst let) zaradi de- narja, ampak zaradi veselja in hobija! Zato mu je težko padlo pLsmo, kjer ga obremenjujejo s stvarmi, ki so mu tuje. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti! »18. aprila je bil po treningu sestanek v slačilnici. Trener nas je obvestil, kdo potuje in kdaj v Izolo na prvenstveno tekmo. Bil sem med njimi. Takrat sem povedal, da imam v nedeljo še nek opravek z ženo v Ljubljani, potem bi si ogledal nogometno tekmo med trbov»ljskim Rudar- jem in Ilirijo (znano je, da zdaj v nedeljo igramo z Rudarjem derbi za prvo mesto!), potem pa pravočasno prišel na tekmo. S tem so se strinjali. Kasneje' se mi je hotel priključiti tudi An- dželovič, ki se je komaj poročil in žena še nikoli m videia morja pa bi jo popeljal z mojim avtom. Rekel sem mu, da naj vpraša vodstvo Kladivarja. Vse skupaj pa se je zapletlo, potem mi ni- so dali niti denarja za kosilo (oni so ga imeli skupnega!), tu- di Andželoviča niso vzeli s seboj in tako je prišlo do tega, da sem jim že v Celju povedal, da pač v Izoli ne bom nastopil.« Tekmo si si vseeno ogledal? »Da. Plačal sem vstopnino in jo gledal kot gledalec.« Je bilo to falr do soigralcev? »Ali je bil odnos njih do mene fair? Treningi, tekme, potovanja, družina nima praktično nič od mene. In tudi ne želim potovati z avtobusom na tekme, ker je v njih vse drugo, samo športno vzdušje ne. Vedno ^e priključ; kakšna skupina večmoma mlado- letnih navijačev, ki se napijejo, kadijo in po svoje komentirajo tekme. Niti se ne moreš sam dobro pripraviti za tekmo, kaj šele, da bi v ta džumbus peljal družino.« Misliš, da je pametno, da vsak potu.je s svo.jim avtom? »Seveda m pametno, samo po- tem naj bomo v njem samo igralci in dva, trije od vodstva, ne pa cela grmada poklicanih in nepoklicanih.« B= šel v drug klub? »Zdaj ne več. Prej sem imel možnosti, eno leto sem igral v Trbovljah (denar'se dobil jaz in tudi klub), pa sem se vrnil v Celje, kot sera obljubil. Tu mi je lepo.« Kako je s celjskim nogometom? »Tu je cela vrsta mladih, res- nično perspektivnih igralcev in kar je bistveno, na Glazijo se vračajo gledalci. Edim, s kate- rim se trenutno da pogovoriti pri Kladivarju, je predsednik Zlato Jeriček. ki ima tudi največ za- slug, da je Kladivar danes tisto, kar je nekoč bil. Z mnogimi pa je hudo, rešeno tudi ni za dalj- še obdobje vprašanje trenerja itd.« Kaj bi povedal ob koncu? »Nikoli nisem izsiljeval in tudi ne bom. Nogomet igram zaradi veselja. Prav zaradi vsega tega in še drugih zaplotniških teženj pa me takšno pisanje, kot je bi- lo na moj račun, boli.« Poslovili smo se kot prijatelji. Odšel je v upanju da smo ga razumeli in da smo doumeli, da ima vsaka medalja dve strMii. To je pa tudi r«s. TON£ VRABL ROKOMET LAŠKO PRVAK? CELJSKA NOGOMETNA PObZVEZA OPEKAR ALI ŠOŠTANJ ALI ... v nadaljevanju tekmovanja v I. skupini CNP so se srečanja 16. kola končala: Opekar — Vojnik 9:0, Celulozar — Ponikva 1:2, Stra- ža — Kovinar 3:1, Senovo — Osankarica 1:1, Šoštanj — Boč 4:0, Ljubno — Papirničar 2:0. Rezultati II. skupine, 9. kolo: Straža B — Senovo B 5:1, Pivo- var — Oplotnica 7:2, Polzela — Gotovlje 1:2, Žalec — Vransko 8:1. SNOJ: BRAZILSKO VZDUŠJE Skalna klet je ponovno zaživela enako, kot v najboljših dneh prve zvezne rokometne Uge. Preko 15O0 gledalcev se je zbralo ob Igrišču in za 'rse giedalce niti n: bilo prostora za udoben ogled srečanja med Celjem in Slovanom Celjani so ponovno uspeli Zmagali so 13:12 (7:7). Kako so v drugič dosegli svoj uspeh v borbi za primac v Sloveniji, je težko op.sati. Dež in težki po- goji za Igro so povzročili, da je bila tekma poprečna nervozna tn polna napak. Celjani so že bili ha robu poraza, kajti Slovan je vodil v 54. minuu 12:9, ko so fantje Levstik, Miha m Vlado Bojevič,-Pucko, Koren m Pevnik ter odlični Marguč v vratih, preusmerih tok igre. Zaigrali so na vse in uspeli. Z igralcem manj so najprej zmanjšali na 10:12. ter po odlični ign Levstika povedli 25 sekund pred koncem. Strelca zadnjega gola Levstika kakor tudi vse ostale, je razigrana" puolika odnesla z igrišča. Se dolgo potem niso prišli k sebi igralci enega kot drugega moštva. Celjanom se je namreč s tem odprla možnost, da si priborijo ob najmanjšem spodrsljaju Slovana ponovno, tretjič, mesto v I. zvezni ligi. Srečanje si je ogledal tudi selektor državne reprezentance m zvezni Kapetan Janez Snoj,.ki nam je po srečanju dejal: »Celjani so velika ekipa. To so dokazali v zadnjih petih mi- nutah. Siguren poraz preusmeriti v čisto zmago je pravi podvig. Pa tudi Slovan ni razočaral. Toda kljub slabemu vremenu in težkim pogojem za igro moramo biti zadovoljni z igro obeh moštev. Velik delež pa je prispevala tudi publika. Takšne pu- blike ni več v Jugoslaviji, imel sem občutek, da sem nekje med brazilskimi nogometnimi navijači. Čestitke vsem.« Na vprašanje, kaj ga je privedlo v Celje, je dejal: »Prišel sem si ogledat Vlada Bojeviča. Resno mislim na njega za dr- žavno reprezentanco. Toda današnja igra in pomembnost sreča- nja nista dala možnosti, da bi Vlado pokazal vse svoje kvalitete, še na srečanja Celja proti Sevnic; se bom oglasil. Toda še ne- kaj, za prvo ligo boste morali nujno dobiti dvorano. V sezoni 1975/76 se rokomet »seli« v dvorane.« Da bi Celjani uspeli v borbi za najboljše mesto bo potrebno v soboto zaigrati v Bosanskem Brodu proti Premiumu na vse. Zmaga je že korak k I. ligi. Toda borbenost, zagrizenost in prava »štajerska« trma morajo tudi na tujem prinesti uspeh. U5p>ehom na polju se pridružuje tudi uspeh pri gledalcih. Teh je na» Skalni kleti vedno več. Rokomet dobiva nazaj svoje stare pozicije. J. KUZMA IZ DELA ŠŠD MNOŽIČNOST IN NAPREDEK SSD na osnovi, šoli v Štorah je v zadnjih letih napravilo viden premik v množičnosti in kvalitetnih dosežkih. Društvu, ki predseduje učenec šlatau Samo, kot mentor pa bdi nad njego, vim delom prof. Kristan Vemer, nudi tudi vodstvo šole ter ves učiteljski kolektiv vso pomoč, saj se zavedajo v celoti pomemb- nosti telesne vzgoje in športa za šolskt mladino. Trenutno je v ššD aktivnih že kar blizu 50 odst. vseh učen- cem? na šoli. V sekcijah za košarko, namizni tenis, smučanje, folkloro, družabnimi piesi, rokometu, šahu In planinstvu se te- densko zbira pn vadbi in organiziranih izletih na stotine mla- dih S svojim udejstvovanjem bogatijo sVoj prosti čas in pri- dobivajo temeljitejša znanja iz raanih športnih veščin. Omeniti velja, da vodi krožke kar 8 članov učiteljskega zbora, nekaj pa je tudi zunanjih sodelavcev iz vrst TVD Partizan-Kovinar Store S takšnim delom pridobiva SšD stoj pomen tudi v kra- jevnem merilu, saj se vrašča v prizadevanja tega železarskega kraja za napredkom telesne kulture v celoti. Vzorno je delova- nje mladega UO ŠSD, ki povezuje preko razrednih športnih re- ferentov in delegato"" vso šolsko mladino Tako se širi krog mlEidih s prevzemanjem določenih dolžnosti in nalc^ seznanja z upravljanjem in samoupravljanjem Ob široki društveni dejav- nosti pa ima članstvo v SŠD širši vzgojni pomen, saj razvija v svojem člaiKtvu delovne navade, ki se odražajo v oblikovanju mla<"' osebnost kot si jo žeh naša družb:.. Kdo bi ob vsem tem še opisoval njihov tekmovalni sistem med razredi, tekmo- vanje za najboljši razred, za najboljšega športnika na šoli, o razvejani šolski aktivnosti (na šoli je nad 200 aktivnih smu- čarjev!), planinstvu, šolah v naravi in nodobno. ZA ROKOMETNE PRVAKE v zadnjih dneh meseca aprila so bila po vseh občinah celj- ske regije občinska prvenstva ŠŠD na osnovnih šolah za naslo- ve rokometnih prvakov Po zbranih podatkih iz nekaterih občin so bila tekmovanja množična na kvalitetm ravni. Dokaz, da je rokorr°tna igra nadvs«= priljubljena med članstvom ŠŠD. V občini Celje je na prvenstvu nastopilo 18 ekip s preko 200 igralci. Pn pionirjih je v finalu presenetljivo zmagala II. osnov- na šola nad Hudinjo z 9:b tretja je bila I. osn. š. z zmago nad Storami s 6:2, sledijo pa IV. osn š., Vojnik, Polule, Pranko- lovc in osn š. I, celjske čete Pri pionirkah so naslov prvakinj osvojile Hudinjčanke, ki so v finalu premagale I. osn. š. z 2:1, častno trejte mesto so si priborile pionirke iz Frankolovega z anago nad osn. š 1. ceijske čete s 4:0. Store so bile pete, IV. osn, š. šesta, Polule sedme, II. osn. š osme. na zadnjem mestu pa Vojnik. V konjiški občin; so na prvenstvu nastopila vsa ŠSD z 10- timi ekipami. Pri pionirjih je bil vrstni red najboljših: 1. Zreče, 2 osn š. Dušan Jereb in 3. U osn. š. Slov. Konjice. Prj pio- nirkah je zmagala 11 osn. š. S! Konjice, sledita pa Zreče in Loče. V šentjurski občini je prav tako nastopilo 10 ŠŠD, vse razvite šole v občini. Pri pionirjih je bil vrstni red: 1. Šentjur, 2. Slivnjca, 3. Ponikva, 4 Dramlje, 5. Plan,ina nad Sevnico. In pri pionirkah 1. Slivnica, 2. Šentjur, 3. Ponikva, 4. Planina nad Sevnico in 5 Dramlje Tudi v mozirski občini so nastopila vsa ŠŠD z osmimi eki- pami Pn pionirjih je zmagalo Mozirje pred Lučami, Ljubnip in Gornjim Gradom pri pionirkah pa Gornji Grad pred Luča- mi, Mozirjem in Ljubnim. V laški občini je nastopilo 5 ekip. Pri pionirjih je zmagalo Laško pred Radečami in Rimskimi toplicami, pri pionirkah pa Radeče pred Laškim O občinskem prvenstvu v šmarski občini smo že poročali. V velenjski in žalski občini bo tekmovanje za- ključene te dni V prvi polovici maja pa se bod" občinski prvaki spoprijeli med seboj za naslove medobčinskega in pod- ročnega prvaka. Osnovnim šolam se bodo pridružila tudi prvenstva ŠŠD na srednjih šolah. K. JUG 24. stran — NOVI TEDNIK 9. iti §t.t8 — 9.mal 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK 9. maj 1974 ~ §t ^3 — 9. tnaj 1974^ NOVI TEDNIK — stran TT POGLEJMO NAOKRdt; POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG LAŽETOV JUBILEJ v soboto sta praznovala Marija in Luka Lažeta svojo zlato poroko. Petdeset let skupnega življenja, petdeset let radosti in ža- losti, trpljenja in sreče. Na praznovanju- se je zbralo tudi devet Lažetovlh otrok, ki so prišli lz vseh vetrov naše domovine. S sol- zami v očeh so se zahvalili staršema za njuno dobroto in jima zaželeli še veliko srečnih ln zdravih let. Lažetova sta doma iz Imotskega, toda že leta 1935 sta se pre- selila v Slovenijo, v Učence pri Ločah, kjer sta kupila majhno posestvo. 21vela sta skromno, saj je bilo lačnih otroških ustec kat devet. Toda s trdim delom sta uspela. Vzgojila sta jih v pridne ln delovne ljudi, ki si sedaj služijo svoj lastni kruh. Po svoji do- broti sta Lažetova zaslovela že med NOB, ko sta z vsemi močmi pomagala partizanom v njihovem trdem boju s sovražnikom. Mariji Lažetovi so partizani nadeli ime »zlata mamica«, saj so se v njeni hiši zbirali aktivJsti z vsega področja. Pri njej so bili pogosto tudi posveti, sestanki žena in mladink z Loškega področja. Pri »zlati mamici« so dobili partizani vse, kar so potrebovali in kar jun je lahko nudil Lažetov dom. V njihovi hiši je bil tudi center vseh partizanskih zbiralnih akcij v sektorju Licence, v katerih so aktivno sodelovali tudi Marijini in Lukovi otroci. Dobra, skromna in ponosna sta Lažetova tudi danes. Srečna sta v svojem domu na Stranicah, srečna med svojimi otroki in vnuki. Pa še veliko sreče, Lažetova zakonca! RESNICA O SAVINJI! Oni dan sem dobil dolgo pismo mojih malih nečakov. Razsodnik naj bi bil v sporu, Jpi je baje povzročal že pre- cej bunk in pokopal dragoce- no vazo , družinsko dedno dragocenost. No, reči moram, da sem v hudi zadregi, kako naj odgovorim. Ali je kaj čudnega, da sem? Sicer pa raje povem, kalno sem neča- kom orgovoril. Dragi pobje in princeska! Hudo žal mi je, da sem vam poslal pozdrave na kar- tici, na kateri je nasUkano Laško ob Savinja. I^ahko bi vam bi bil pisal na kakršni koli kartici, le na takšni ne, kjer se vidi Savinja v bar- vah. To je bila moja napaka in povejte mami, da sem de- loma jaz kriv za tisto vazo, ki ste jo razbili med prete- pom, kdo naj ima prav. Mo- ram reči, da imate vsi prav. Prav imaš ti, Marjetka, da je Savinja rumena, prav imaš ti Jožek, ki trdiš, da je rja- va, prav Mihec, češ, da je vi- jolčasta, in prav tudi Marko, ki meniš da je siva kot broz- ga, s kakršno dedek škropi vinograd. Vsi imajo prav, kajti vse te barve ima Savi- nja. Kdo laže? Laže turistično društvo v Laškem, ki je iz- dalo takšno razglednico, na kateri je Savinja zelenkasto morda in še to p>ovejte ma- mi, da je tudi ona kriva za nesrečno vazo. Ce bi se kdaj lahko za kak teden ločila od vas vseh, bi bili vsi naen- krat v Laškem tn bi vsi gle- dali Savinjo, kako spreminja barve. Tako pa prihajate po- samič in vsak ob drugem ča- su, zato ste jo videli vsak drugače tn je zdaj vaš spor tu. Ne prepirajte se več o tem in ne razbijte kakšnega porcelana, ko boste dobili spet kakšno kartico, na kate- ri bo reki, ki teče spozi La- ško, drugače ime. Zdaj nam- reč teče akcija, da bi Savinji odvzeli prvi A. ^ ^ ______ VAS STRIC ČEZ LETA TUDI V LAŠKEMI Lani smo lahko prebra- li novico, da so v nekem japonskem mestu priredi- li pravo ljudsko slavje, ko so v reki, ki teče sko- zi njihovo mesto, si>et našli živega Črva. Ta re- ka je pred desetletji po- stala industrijski kanal in v njej je vse poginilo. Pred mnogimi leti so do- segli z industrijo spora- zum in v reko je iz či- stilnih naprav spet tekla čista voda. Toda leta je trajalo, da se je strupe- no rečno dno tolikanj sčistilo, da je v njem spet zraslo vodno rastli- nje in se medenj naseli- lo prvo najodE>ornejše ži- vo bitje. Bo potreben čez mnoga leta tak praznik tudi v Laškem? Bo, če nemudo- ma ne bo storjeno kaj učinkovitega, da se reka ne bo sprevrgla v mrtev, strupen, smrdljiv indu strijski kanal. TETOVIRAN OD ČELA DO PET NaH stalni sodelavec Lojze Ojsteršek iz Velenja jt prvomajske praznike preživel v Džakovu, od koder je doma njegova žena. Ob povratku je ves navdušen pri- j>ovcdoval, da je bilo vse lepo (kljub temu, da je bilo slabo vreme), da je veliko jedel in sploh počenjal za pra'inike spodbudne stvari, da pa ni istočasno pozabil tudi na Novi tednik in naše bralce, katerim je pripn-. vil svojevrstno presenečenje. Fotografiral je možakar-: ja, ki se je rodil leta 1946 in je doma v Džakovu, nje- gova posebnost pa je ta, da je tetoviran od čela do podplatov! Glede tega ima baje celo jugoslovanski in svetovni rekord! Prav tako je tetovirana tudi njegova žena. ki bo v kratkem povila drugega otroka. Srečna tetovirana družina živi v prijetno urejenem stanova- nju, tetovirani poglavar Josip Pečevski pa je zaposlen kot kamnosek, ki oblikuje nagrobne spomenike. In kaj je še Josipova specialiteta? Lovljenje kač! Ko- maj čaka poletja, da bodo kače prigomazele na plan in da se bo pogumni mož lahko z njimi ukvarjal, si jth ovijal okrog vratu in približeval ustom! pini jih je imel (kač namreč!) več kar na domačem dvorišču. Vse skupaj je zanimivost, ki je vredna, da jo zabeleži- mt tudi v našem časniku. _ Foto: L. Ojstršek Ljubezen po svetu KOLIKO KAMENČKOV Zadnjič so se nekateri hu- do razburiU ob opisu obre zanih Peulov Kakšna straho- ta za ljudi, ki verjamejo v štorkljo?! No, pa so tuda na drugem koncu sveta ljudje, ki so za bolj vroče ljubezen- ske noči ijzaiašli podobne pripomočke. Pri Rawakih na otoku Borneu v Indonezijskem otočju merijo za ljubezen sposobne moške po kamenč- Idh. Manj kot tri nihče ni- ma, so pa Don Juani, Id se morejo pobahati tudi z de- setimi in več. Nič čudnega, če se za takšne junake hi- tro razve in se dekleta z nji- mi še p>osebno vroče spogle- dujejo. Kakšni kamenčki? Zakaj kamenčki? In smo spet tam. Rawaki si že kot dečki in pozneje kot odraščujoči mladeniči dajo v svoj ud operirati od vaškega vrača za grah ali fi- žol debele prodnate kamenč ke, ki jih je na obalah nji- hovih bistrih rek polno. Ti se potem pod kožo zarastejo v tkivo, kot ima na primer pri nas marsikateri bivši vojak v svojem telesu vra- ščene krogle ah granatne drobce. No, tako okrašeno in opremljeno moškost Ra- waki nimajo zato, da bi se hvalili m tekmovah med se- boj. To storijo zato, da svo jim na videz krhkim in než nim družicam pripravijo v ljubezenskih nočeii več za dovolj stva, več slasti in na- slade. Divjaki, bo kdo dejal. Da. Takšni divjaki, ki mislijo pri svojem užitku tudi na užitek m počutje svoje izvo- Ijenke. Ce dobro premish- mo in odštejemo vse, kar kdor odšteje za perverzno, potem imamo pred seboj moške, ki v ljubezni niso egoisti. Ici jim ženska ni le objekt za potešitev, marveč skrbijo tudi za njihovo Iju- j?e^n;sko doživljanje. . _ Zgodba o živalih JAZBEČJA DRUŽINA v rebri pod sv.. Emo v pri- stavškem lovišču je sila ugo- den teren za jazbece in lisice. To je peščen, strm svet z razmeroma slabim drevjem in redkim grmičevjem. Raz- meroma velike gozdne povr- šine, mir tn ugodna tla za kopanje rovov privabljajo sem rodove jazbecev in lisic. Ves hrib je dobesedno prevrtan. Mi smo ga kar poimenovali »jazbečja graščina«. Neki poznopoletni p>opK>ldan sem se znašel pri teh rovih. Vpadljiv mi je bil globoko očiščen rov, kjer so bile na pesku lepo razvidne sledi od- raslega jazbeca, poleg pa drobne sledi mladičev. Poi- skal sem si primerno opazo vaUšče, sedel na gabrov panj. pripravil daljnogled in se predal potrpežljivemu čaka- nju. Trajajo je kar precej dolgo m p>oslednji sončm žarki so zlatili krošnje drevja, ko sem od rova zaslišal pritajeno godrnjanje. Pokazala se je značilna bela proga s temnim senčenjem — glava matere jazbele. Previdno in z nekim nezaupanjem je ovohavala zrak, obračala glavo sem in tja, vendar tako, da je bila le z glavo iz rova. Minilo je precej časa, da se je mati jazbela končno odločila izsto- piti iz rova — verjetno je le občutila popolno varnost. Takoj aa njo se je iz rova potegnil prvi mladič in takoj za njim drugi. Pričela se je Igra, kakršne še nisem videl in ki bi se jo izplačalo filma- ti. Mladiča sta bila razigrana, tako da se ne da povedati. Premetavala sta se, grizla, ravsala, renčala, kotalila, pla- zila po mama in jo dražila. Jazbela pa ni na to prav nič reagirala, nikamor se ni pre- maknila. Obračala je glavo tn ovohavala arak ter bila bi no na straži. Ko sta se m diča končno naveličala Ig sta se vsak na svojo sti začela oddaljevati od ro brskati po listju in iskati J za pod zob. Nedaleč od jazbečeve gradu vodi v dolino pešp< po kateri sta prišli dve žen^ in se glasno pogovarjali. ^ diček, ki je bil še dokaj ' zu rova, jo je hitro pobrl k mami in z njo vred izg^ p>od zemljo. Drugi, ki pa bil že precej od luknje, verjetno presodil, da ne pravočasno prihlačal na * no — zato se je kar priti* k zemlji m čakal, da sta " petavi ženski odšli. Ko I je bilo zopet vse mimo, p« je s takim strahom tn pognal proti rovu, da sfi dobesedno prikotalil do ^ jega domovanja. NUVl TEDNIK - Glasuo oDCinsKiD organizacij Socialistične zveze aeiovnega guastva Ceije baSKo Slovensue HonjK'* Šentjur Šmarje pn Jelšah ir Zalec — Uredništvo: Geije Gregorčičeva 5, poštni predai 161; Naročnina in oglasi: ^ V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: .Jože Voltano rennični uredmk: Drago Medved - Redakcija, altlan Bo*' Jure KraSovec, IX>mmika. Poš Milan Seničar Damjana Siamejčič, Brane Stamejčič. Zdenka Stopar Milenko Strašel^ Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »I3elo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena po6» mezne številk« 2 din - Celoletna naročnma 76 din polletna 37 din TekočJ račim 50102-601 20012 CjGP »DEUOv Ljublanfl Telet.: uredništvo 223-69 in 231-05 mah oglas m naročnme 228-00