6t. 60.
V Gorici, v sredo dne 27. julija 1904.
Tečaj XXXIV.
Izhaja dvakrat na teden, ic sicer v sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z iirednim prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti   prejemana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60
polleta ........   6 , 60 ,   ,    .    330
Setrt leta   ......   3 , 40 „   ,     ,    ! 70
PosamiSne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upra?niStvo v Gosposki oUci jw. 7. ? Gorici <r«GoriSki Tiskarni« A. Gabr&ek vsak isn od 8. are zjutraj do 6. we5er; obMsjedeljah pa e^ -9, do 12. ura. N* aareeila brea depetlane oara?n|pe ie ae orirame.
Oglasi ta aaalaalca se raSunijo po ^etit-vr&ta" <3o tiskano 1-krat 8 kr., 4-krai 7 kr., 3-krat 8 b. ?saka trsta. Večkrat po pogodbi. — VeSje erkc po prottoru — Reklame in spisi * uredniškem deia 15 kr. vrst*.^-Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo »sako odgovornost
»Vee aa omiko, svobodo in napredek!«    Dr K. L,t
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulioi St 7 t Gorioi v I. nadsti* Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. pdpoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase Je plačati loco (tarlea.
»opisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, rek) naoije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le "upramifitvu.
„PRIM0BEC"
jabaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K JO h ali gld. 1-60.
cSooa« in »Primorec, se prodajata v Goriol v to-bakarai 8ohwars v Šolski uliof »n Jellersitt v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenoiS na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K,av€id v Gonch
T«l«fon št. 83.
>Gor, Tiskarna c A. Gabrtček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kam?
Gpetovauo že s no povJarjali ob raznih prilikah, da imajo socijalno-demokrat *ne stranke po naših deželah na sebi mnogo preveč izzivalnega, mnogo preveč se zabavlja, hujska in mnogo preveč se vceplja v delavstvo sovraštvo do vst>«a, *ar t»toji kol.kor-toliko više na.? n,im. V vsem tdek>van;u" prevladuje udrdianje, povsodi pa vidu.iopro-malo pravega socjalnegi «i;d»a, premalo stremljenju pij strokovni izobrazb: m premalo treznega presojan,« razmer, v kalenh okvirju se ima d..UU ga U|?odno rojevanje delavskega vprašanja. Žito pa tudi vidiit.o skoro povsodi le nevspeh :. .Strank za -!ra;-kotn se izjalovija, Steviio n» ce*to pahnjctidi žrtev »trujkov se množi, n>' d« hi se pob-iu kaj storilo za nje, ia spl-.iina nevo^a s* po* iafiča deJavatva, uevoija, katera itti.% "ep »i«1' izvir« prav v nespametnem delovanju trne. demokratizma, liujskati je Lhfco, v-ihu.ati nevoljo, to ni umetnost, ali pumagati je težko. Treba pa z nova prihiti, da t nabavljanjem in hujskanjem se ne pride n i k a-111 o r, marveč se po tem pot« uapravl.a za delavstvo le težek pobožaj, ki namestil, da h. jih bližal, vedno Se bolj udtiijU.e delodajalce in delavce. Mi vemo in večkrat smo *« jasno povedali, da delavci tuint&m putrebu;,e;o zboljšanja in zaslužno !epv- ravnanje * njimi, ali v tako svrho treba delati pai.':--tuo. previdno, ne pa mučili ljudi s puhlimi frazami, jim vžigati jezo ter jim razlagati reči, ka'.< tih ne umejo au jth umejo le p::!, ter se tak« zapeljujejo na kriva pvda. S kratka: pokazalo se je, da po sedati,Ji po'ih skalni demokratke ne dušeL-?;o r.i*osar, nan.re^ &ac. demokrat je v naSd« deželah, s: r r;j heno delovanj« ni ni C reelueg.i, ieč dobn^i. ««;*; zdravega. marveC je le neko r«izburi<?n;e duhov, skrivanje misli; in ocStu.evjj^e vse-mu drugemu, kar ba§ ne prisega na rdečo zastavo. !-•> žalostno to, ali tako je. I.-dsko pa bi bilo vse drugače, ako bi b;.:a crganizaci.a delavcev res organizaei.a in ak<. is: imela ta organizacija vodstvo, ki bi delalo čaat temu imenu. Totem pa bi biii tudi ne!:M;go'i faki Škandali, kaker ?o se vr?;l! v goriški s">-
cijaini demokraciji pred kratkim časom, in polom bi bil tudi nemogoč iz njih vrst vsak tak   .'.luCin,   kak««r   je   poskusom   umor   v
Ajdovščini.
NVka, Jasa ;e ;e, odkar je začelo soe. deiimkratsku gibanje na Vipavskei:1, zlasti ekoli A, lovsčine. Opetjvauo mj se vršili sh.) ii, na katerih se je govorilo o tlelavskent vprasan.u na sploh, na katerih se je raz-pravl.aio ?e posebej delavsko stanje na Vipavskem, ju katerih pa se je tu ti zabavljalo iib. ral-. vin br<" vsakega vzroka t*T udrihalo na vse »"'.rani in m.dnio na »lesno m levo, da je bilo ka,. Vzl u,an,»' srda, nevoi.e in odpira #e pa i:.) v mar.',ikalerem sreii poslu-*-a!et.'v tts na ra lovilna tla, da je zJ.>Yl gledal, ta in vni \<f črno c krli s-be, nekatera dru-tva s-. iiar.:',]a ,H i\"i pripor" in lupa-taii; se /¦ k.j\» piJrk.d na prsi : ja:: s-mi pa ?(i "jalm d-.-mokrat. Fasebna paznrnost je i-brafa! t;as»- d.-lawe <lvi-k iz a;dovs<*' pre» di!n'.e. Mož jf mislil, da preobrn.v vse kar K:, jjf-e ier da z tiantopnim dnem nastopijo za d»-!avstvo zlati časi. Da", se je ;aves!i tudi v :V.ra,k, ki pa .e ii:;t 1 le ijeugodu.- posle-dne, in <:>¦•¦»¦, ki ji- l¦','. pre u.iu mivsler, lo-r*; n- navaden »telaver, p<- b;! i:dpu"čen kot m kak ve.d:!«!, 'tra.ka, in vrhutega, kakor č«-tt stso, tu ii radi -Mi:?-' neposluSuciili. /jaMen v*p:h ^.ra^ka !
Taku <; .v- I;..v;ula, da «,!pu*ea/i thte, kat« re zaznaiijUJe^o ;-.» vodt^lj«- 'tra.kov. Saj takij žrtvv y l> do?«.! V d-žta.
Aa slv.ka š! vz¦ li nazaj v delo. Mi verne, »ta po tovarnah ni iskati kdo ve kakega vriski ga usm.l.en.a, in prav pioti pre-diltiiei v A.dov5čini so tale pred .(.ti v »Sati* prd'.3žiie dilavcev, ali tako neusmiljeni pa veniar le ji.s:j pov«-:a ii, kakor se jih slika. <ile;te! f/*da so vzel; nazaj v delo, in ka-kf-r pravi :ia5. dopisnik v zaihri številki, so g a h o i e ; i p o s t a v i t i n a z a j u a m e-s t'• predi; noga mojstra, sev« da ko bo | a;* j rvc tii.-sto prazr;o. Ali kaj je storil i/.fk? 7. v«*> «iic.! 'y b.-bJ bili lakoj zopet ¦ret.lsi: sJifjstr. Ali .e delal takt- sam, a; i t r s tal »t -i o z a n, i m t e r ga s p o d-b a *i a '. r.'1 verna, vemo pa. da „e krenil i.'.V(k pri tem na popolnoma krivo po\ kine v; de    nrkamor   drugam   n<v<; v ,' —•   '"bogi
clovk t Zapeljan, zmeden od raznih fraz in nau.ov ter na pol razumljenega soc, dem, bervi je storil hudodelstvo, Stavil je ravuaielju kar ultimatom, in priSel po odgovor z nožem v žepu. C,e bi bil pomislil, da vse, kar je storil poprej, da je bil odpuščen, vendarle ni bilo prav, da so imeli vendarle obzire do njega, ko so ga vzeli nazaj v delo ter mu obljubili zopet mesto predilnega mojstra, potem bi bil pač potrpel — ne pa z glavo silil skozi zid I Nam se zdi, da lo siljenje ni izviralo le iz njegovih mislij, tuje moral biti tudi zunanji vplivi
S:daj pa vprašamo, kam pelje to? Kam pride delavstvo po'tej* poti? Tak slučaj edinole škoduje, največ delav-s t v t: s a m e m u. Nedolžni in vestni dciavei morajo trpeti potem vsled zločinstva drugih ! In zločin v Ajdovščini jo nekaj strašnega. Delavstvo zgubava po takih pojavili zaupanje, vse se jih boji, in brezštevilno dobrih delavcev se peha tako » nevoljo, zapostavljanje, v bedo.
Kam vede tako brezmiselno soc. dc-mokr. gibanje, kakorsno se razvija po naših deželah ? Kam pride delavstvo, Ce se bodo «e n.ulalje oprijemalo naukov, iz katerih gleda — umor V Kam, kam ? V anarhijo, v zločine, v ječe nikamor drugam.
Jasno je, da jo jo soe. demokratizem pri nas korenito zavozil, in ee si hoCe delavstvo samo sebi dobra, če se hoče res boriti za r.\;j napredek, za zboljšanje svojih razmer, da pride do tistega cilja, kamor želi, petem je prva potreba ta, da d;i slovo zi-pelji-.eem in sleparjem v soe. demokr. vrstah ter se organizira z nova in na zdravih prin-cipih po trezn h preudarkih prične delovati st bi v korist in v prospeh obrlntjam, ki dajejo zaslužek. Dosedanja pota ne vedejo nikamor na dobro, treba torej kreniti drugam. Želimo delavstvu prav v sedanjih &.sih, po škandalih v Gorici in po zločinu v Ajdovščini obrata, korenitega obrata. Kam? Nadelo, ni resnično, pozitivno delo za boljSo bodoC-uo.'t v okvirju razmer, v katerih Živimo.
Dobro delo more roditi le dober sad ter končno vslvariti povoljivo razmerje na vse strani med delodajalci in delavci. Ime C v c k  pa   bodi svarilo pred So neugodnej-
šimi Časi za delavce, nego so sedanj*, kajti gotovo je, da zločinu ne more slediti nič dobrega.
Slučaj v Ajdovščini naj kaže odločno smer na druga pota, na katerih želimo delavstvu vse dobro, kar jim gre. — Slučaj v Ajdovščini pa končno priporočamo v razmo-trivanje vsem soc. demokratom, kar jih je sploh po Vipavskem*
Ricmanjsko vprašanje.
(Dalje.)
C. kr. okrajni glavar in Župnik v Dolini sta določila, ker sta dobila iz Trsta ukaze, da se ima vršiti na dan 29. decembra 1902. izročitev cerkvenega premoženja in ka-planijskega urada, Župnik je sporočil, da ima dr. Požar izročiti njemu cerkveno premoženje, c. kr. okr, glavar pa je ukazal, da ima dr. Požar dati njemu matične knjige riemanjske kaplanije. Te matične knjige so cerkvene, se vodijo v imenu cerkve, vlada ima po zakonih le pravico nadzirati vodstvo teh knjig, sploh se pa izročajo v vsakem slučaju le duhovni oblasti.
Tržaški škof, oziroma dolinski župnik, torej nista reklamirala za se teh knjig, da bi se izročile nasledniku Krančiču, s čemur sta pripoznala, da nimata v Ricmanjih nikake jurisdikcije.
Dr. Požar je protestiral proti ukazu c. kr. okr. glavarja ter rekel, da njemu ne izroči knjig; ob enem pa mu je tudi sporočil, da dne 29. dec. ga ne bo doma. Župniku v Dolini jo naznanil, da on ne upravlja cerkvenega premoženja, sicer pa da nima nič opraviti v Ricmanjih ter da iz Rima Se ni deflnitivnega odloka. Zato ne more biti govora ne o kaki izročitvi ne o kaki predaji.
Za isti dan in isto uro je bila napovedana izročitev tu H v Vatovljah.
Prejšnji dan 28. decembra je okr. glavar brzojavil parkrat v Ricmanje.da naslednjega dne mora biti dr. Požar na vsak način doma, da mu izroči cerkvene matice.
Dekret o prcmeSCenju je vrnil dr. Požar dvakrat škofu v Trst, češ, da je res duhovnik tržaške škofije, ali da se nahaja pod jurisdikcijo škofa v Križevcih, zatorej naj  se
Islandski ribič.
Pierrc Loti.
Romatv I/. francosCiste prešel Iran S t v: m.
Moj vnuk je mrt-v 1
In vr«la jej jopfsm.i. papirji-, svelinjo pred i:«*^.-.
Z jeduitn sar.rini pogledom ¦•*•• j«* Ma-.jetiea pre-prieala, da ijovor; babiea rosnio..; pokle-kidia je k molitvi.
Ostali sta obe sktuv) r.en.i. doeim je padal zunaj junijski mrak. tisti mrak, ki je v I.retaniji tako dolg in ki na isiandu nie ver u« neha. V kaminu jima je evreal muren, ki prinaša ljudem srveo, in skozi okenee je prihajala rumena veeorna Sne v to koeieo Moanov, katere je vse ugrabilo morje, ki so bili sa-daj izumrla družina...
Slednjič' je izpregovorila Marjetica:
Jaz so presedim k vam, dobra babiea : prinesem svojo posteljo, ki so mi jo pustili, Č-uvala vas bom in vam stregla, da ne boste cisto sama...
Obžalovala je svojega mladega prijatelja Silvestra, toda v svoji žalosti se jo čutila nehote raztreseno, ker je mislila na nekoga drugega: — na onega, ki je bil odšel na veliki ribji lov.
Jan gotovo izve, da je Silvester umrl; saj v kratkem odidejo »lovci* na rake. Bo H kaj jokal po njem... Morda, kajti zelo ga je ljubil... In namesto na svoje sob e je mislila samo nanj; bila jo sedaj nejevoljna na   tega  trdosrčneža,  sedaj  zopet vsa  polna
.mehkoU
'j.lliU...
r;bi zri: ::anj, zaradi žalosti, ki jo tudi ;: >:.\e.,trova smrt in ki ju nekako :.>.i,   uj-nn sive, je bilo   vso   polno toga
vin.
... Nekega '»".'-'"'sja vof-i»ra v avgustu je končno pri-do na k:«»v Marij*"- na islandskem morju pismo, ki je na/.jianjalo d,u:u .-mrl njegovega prijatelja; l»iei je to zveei-r po Težkem, napornem dnevu, v tre-' sunku, ko je bolel k veeerji in potem spat. Spodaj v temni kabini je rita! to vest s težkimi, zaspanimi očmi, pri rumeni Juri majhne svetilke; in tudi on je ostal v prvem hipu brezčuten, otopel, kakor bi ne mogel1 prav ume';. V \>t'h hrenih zadevah je bil samosvoj in ponos-n : skril je torej pismo na prsi pod svoji modri jopič, kakor je to navada pri mornarjih, in niti besedice ni i/pregovoril.                                                    ;
Toda toliko poguma vendar ni čutil, da bi prisede! k drugim ter večerjal: ne da bi komu povedal, kaj mu je, se je vrgel na ležišče in v tem hipu zaspal.
Skoro je zasanjal o umrlem Silvestru; videl je v sanjah njegov pogreb...
Ko se je bližala polnoč, ga je obšlo tisto čudno stanje mornarjev, ki se zavedajo v spanju časa ter čutijo, koda j se bliža trenutek, ko bo treba vstati. Videl je še vedno pogreb ter rekel sam pri sebi:
— Sanjam; k sreči me pridejo poklicat, in to mine.
Toda ko je položil nekdo nanj svojo trdo roko ter izpregovoril: »Vstani; Gaos. — Čas je!« tedaj je začutil na  svojih prsih lahno  pokanje  papirja ¦— in
hipoma se je zavedel bridke resnice. — Ah! da, pismo!... torej je bilo res! —- in že se je oglasila bolest, krutejša in silriejša nego prej. Dvignil se je naglo, na pol še v spanju, ter zadel s svojim širokim čelom v strop.
Potem se je oblekel ter odprl vratica in se odpravil na krov, da zavzame svoje mesto... IX.
Ko je prišel Jan na krov, se je ozrl z zaspanimi očmi krog sebo, po velikem, dobro znanem morskem krogu.
To noč se je kazala brezkončnost v čudovito jednostavnih oblikah, v brezizraznih barvah, ki so dajale samo vtis neizmerne globine.
To obzorje, ki ni naznanjalo nikake gotove zemeljske pokrajine, niti njene geološke starosti, je moralo biti že toliko in toliko dnij od početka vekov vedno jednako, tako da se je zdelo, 5e si se ozrl nanj, da ne vidiš nič, — nič, samo večnost stvarij, ki »so« in ki ne morejo nehati »biti«.
Niti popolna noč se ni mogla storiti. Bila je Še slabo razsvetljena, od nekje je še prihajala medla luč. Krog ladje je šumelo, kakor iz navade, brezpomembno, tožeče. Vse na okrog je imelo sivo barvo, motno-sivo barvo, ki je bežala pred pogledom. — Morje se je skrivalo med svojim skrivnostnim počitkom in spanjem pod tihimi, skromnimi barvami, ki nimajo imena.
Gori na nebu so se podili oblaki; imeli so vsi neke gotove oblike, korbrez teh ne more biti nobena stvar; v temi je bilo videti, kakor da se spajajo v veliko tančico.
• gledč premeSBenja osiroma imenovanja na- ; sleSnika sporazume s škofom v Križevcih.
Škofu Nagla je torej vrnil dr. Požar dekret o premeSCenju dvakrat, in se le na to je nvidel menda, da se je moral pač poprej obrniti do krlževskega Škofa po navodilih s». Stolice, in to še toliko bolj, ker je bil v Rimu obljubil Škofu v Križevcih, da bo sporazuma© ž njim postopal v ricmanj-sk&M vprašanju. Na to se je obrnil do neke visoke osebe za posredovanje.
Dne 29. decembra 1902. je bil znamenit dan za Ricmanje. Patrulje orožnikov so zasedle že zgodaj v jutro vse poti in ceste, ki rodijo v Ricmanje. Na vsakih sto korakov od Ricroanj do Boršta je stal orožnik. Ob 91/, dop. je prihajala iz Boršta Čudna procesija. Najprej je šla sprednja straža orožnikov, potem kakih 20 orožnikov z nasajenimi bajoneti, v njihovi sredic, kr. okr. glavar in komisar, v sredi med njima pa dolinski župnik Zupan. Za njimi je korakal novi kaplan Jos. Kran&ič, za tem ključavničar, potem rcejnar iz Doline, na koncu zopet orožniki. Nikdo v Ricmanjih se ni odkril, nikdo ni pozdravil te gospode. Glavar je zvonil v farovžu, ali aaman, slednjič je ukazal z veterhi odpreti vrata. Ali zaman je bil ves trud. Potem so našli nekod drug vhod. Cez zid so plesali orožniki, potem Sli z napeto puško proti farovžu, kakor bi se bilo bati sovražnika. Kaposled so uvideli, da ni v farovžu žive dnše. Odprli so od znotraj glavna vrata, na kar je stopila slavna komisija v farovž. Ključavničar je odprl z veterhi vsa sobe in shrambe, vse so pregledali. Ko so prišli do matičnih knjig, je poslal glavar orožnike po srenjskega župana Ivana Ber-dona, da naj pride v farovž. Ta pa je rekel, da ne gre, ter da je bila glavarjeva dolžnost 24 ur poprej ga obvestiti, da pride v Ricmanje. Ker Berdon ni hotel iti, so ga pograbili trije orožniki ter ga vlekli s silo v farovž. Glavar je pokazal na matične knjige ter mu rekel: Te knjige vzamem jaz s seboj, in vi, župan, podpišete zapisnik o tem.
Župan Berdon je protestiral proti nasilnemu postopanju okr. glavarja, ker je udri v farovž, ne da bi bil obvestil župana, kaj hofte v farovžu. Potem je protestiral župan tudi proti temu, da se utika dolinski župnik v ricmanjske zadele, in izjavil je, da ne ped-pi&e nikakega zapisnika. Ključavničar je zopet zaprl vse, in slavna komisija je potem odšla iz vasi v spremstvu orožnikov. Glavar je nesel s seboj matične knjige. Orožnikov je bilo okoli 40. Vrhutega je bilo prišlo kakih 30 redarjev iz Trsta kake pol ure proč od Ricmanj streljat v tarčo, seveda slučajno!
Ordinarijat in namestništvo sta hotela omenjeni dan uvesti v Ricmanjih prejšnje stanje; hotelo se je, da pripozcajo dolinskega župnika in novega kaplana, ki bo ma-ševal latinsko, pa je vsa rc5 pri kraju! Mislilo se je tudi, da pride do kakih ekscesov, da se ljudje spozabijo ter odženejo orožniki vee njih v jeCd; «d', potem Bi se vršile ime-
nitne obravnave, katerih izid bi konCno preplašil Ricmanjce tako, da bi se vrnili v stare čas«*   Mi gospoda se je zmotila. (Pride Se.)
Dopisi.
Iz Gorice. — (SIovenci, ki slo-venščino prezirajo). Te dni srno doživeli Slovenci v Gorici v kratkem Času že drugi slučaj, da dobro znana slovenska tvrdka— izključuje slo venski jezik v napisih in izložbah. — Prav muCno je gledati take sadove preračunjene špekula-Uvnosti na popustljivost slovenskih odjemalcev, CeS: Slovenci pridejo vseeno, samo z laškim in nemškim napisom pa pridobim tudi Lahe in Nemce. — Mislili smo, da je konec takfm ne^^
niti tisti Lahi ali Nemci, na katere sploh more računati soliden slovenski trgovec ali obrtnik. S tema dvema slučajema pa smo doživeli sramotno razočaranje, ki mora zbuditi zaslužen odziv v slovenskem občinstvu, ki laj se drži tega načela: Kdorkoli se priporoča Slovencem kot narodna tvrdka, morda celo pod geslom: »Svoji k svojim!", ta mora imeti tudi na svoji trgt li znake slovenstr.u Ako pa ima le laški in nemški napis, ali aku se v izložbah skrbno izogiba slovenskemu jeziku, — ne zasluži, da se bomo zanj navduševali....
Nikdo ne zahteva, naj naši rojaki postavljajo samo slovenske napise. Marsikdo more to storiti brez najmanjše škode, mnogim pa bi to škodovalo. Toda kdor Slovencev dandanes izključuje slovenščino ter se šopiri na zunaj le z lašCino in nemščino, ta ne zasluži podpore narodnega občinstva. — ReCemo še veC: To je grda breztaktnost nasproti tistim slovenskim trgovcem in obrtnikom, ki imajo dvo- ali trojezicne napise, da ne imenujemo onih, ki imajo samoslo-venske.
Za danes samo toliko v občih besedah. Ako se ne popravi ta narodni greh, bomo grešnika imenovali ter pozovemo slovansko občinstvo, da kakor en mož obračuna s takimi strahopetci, kakor zaslužijo.
Iz Ozeljana. — Dne 11. junija smo praznovali štiristoletnico, odkar je bila posvečena cerkev Sv. Jakoba apostelja. Cerkev je bila posvečena dne 11. junija 1504. od škofa Hironima De Franciscis, koji je bil pomožni škof generalnega patrijarha Dominika Gri-manija v^Ogleju. Ta dan se je »slovesno* obhajal s tem, da se nihCe ni za to brigal, in ako bi ne bilo teh skromnih vrstic, bi šel še ta zgodovinski spomin v večnost.
Dvesto let kasneje 1. 1704. se je napravil katapan župnije v Šempasu, v katerem so popisane vse dolžnosti, katere je dolžan opravljati župnik v vseh cerkvah, in ob enem tudi dolžnosti, katere imajo občinarji proti Župniku. Tako so bile, kakor. Ijndje trde, maše v Ozeljanu, katere mora župnik oprav-
ljati v Ozeljanu: vse apostolske dneve; sv. Valentin; ena veCna maša za dobrotnike te cerkve; spovednica na tiho nedeljo, kojo je župnik samooblastno odpravil,- šesta nedelja po veliki noCi spomin posveCavanja cerkve v Ozeljanu. Tu je bila slovesna maša v Ozeljanu, Dandanes se še plačuje za to mašo, vsaka hiša da štiri jajca, maše pa ni nikjer. O Sv. Mihelu pa molčimo! Tu so bile maSe: Dan sv. Kvirina, maša na altarju Sv. Blaža ; povišanje Sv. Križa: Sv. Lenart, maša na altarju Sv. Blaža; Sv. Frančišek Ksaverij, zaobljubljeni dan, maša na altarju Sv. Blaža: Nedolžni otročici; večna maša za dobrotnike te cerkve; in Bog zna koliko še. Posebno Sv. Blaža je vsa okolica zelo Častila. Se razume, da je tudi tukaj odpadla spovednica. Peta nedelja po veliki noči, spomin posveče-vanja cerkve pri Sv. Mihelu? .a je bila slo-
vesna maša, procesija. Cerkev je dala kosilo. Vse to pa je izginilo ali kljub temu dobiva župnik od ozeljanske cerkve 48 gld. 14 kr. in od cerkve. Sv. Mihela 56 gld 49 kr.
Poglejmo večne maše v Ozeljanu in Sv. Mihelu, koje so tudi zginile: Janez Morelli 8 maš, Jakob Morelli 2 roaSi; Peter Morelli 1 mašo Sv. Ana. Ranjen Ana Belingar roj. Vovk je volila denar za večne maše in maše ni.
VeCne maše pri Sv, Mihelu: Franc Ri-javec, Franc Štrukelj, duhovnik, Ana Bijavec, Franc Rijavec, Franc Rijavec, ena večna maša maša za dobrotnike te cerkve. Katapan je bil pisan pod župnikom Ignacijem Klatenjem KriStoforutis. To bodi kratek spomin na štiristoletnico ozeljanske oerkve leta 1504.—-1904. in na dvestoletnico katapana 1. 1705.—-1904. in če vera peli, ni čuda. Nemalo so krivi temu tisti duhovniki, ki ne vršijo svoje dolžnosti   pa preveč pohtikujejo.
K Otllce. — Gori s Trnovske planote, iz krajev sivega Cavn?, se pač malo-keclaj kdo oglasi, le redko si kdo upa med svet, kjer se bije boj s peresom in umora. Rad bi nekoliko pogledal po raznih kotih naše nove občino — nove pravim, kajti itara menda še ni niti dva meseca.
Do te dobe so bili naši občinarji odvisni od Lokavca, ki je oddaljen kaki dve uri in vrhu tega še pot skrajno naporna. Vsa vlada je bila tam, Otličan je plačeval, dobil pa prokleto malo — navadno nič. Posrečilo se je sedaj doseči naši občini sismoslaluost, dobila je svoj občinski svet in svojo upravo — kako, res no vem.
Možaki, ki so sedaj na krmilu, »razumni možje*, kakor sem nekje čital, pri svoji razumnosti ne poznajo menda več črk kot jih rabijo za svoja imena in pa hišno številko — sam župan se je sc-5c lani naučil tistih pet, šest Črk, ki jih rabi pri pod* pisu. Bože mili, danes, ko zna d sik frkovec pisati, ima občina s 2000 prebivalci te vrste možaka na krmilu 1!
Druga točka je 3p lepša. Pnali, kakor že rečeno, ne  zna, razun enega, nikdo  teh
vrlih oCakov, kedo naj torej dela razne spise in take stvari. Hm, temu se je tudi pomagalo. Iz Lokavca naj hodi pisač vsak teden gor na Otlico, tako se je odločilo, in sicer v četrtek. Ta dan od 8. zjutr. pa do S. pop. dobiš ,vse" na razpolago, a Bog te varuj ubogi, zapuščeni Otlieanček, da bi rabil kako stvar v ponedeljek ali soboto! Ta dan ne dobiš nič, kedo naj pa tudi ureduje ?
Tako približno so stvari sedaj. Da bi postale boljši, dvomim, slabejsi gotovo; za to jamči politika gospoda župana, ki o politiki sploh niC ne ve, Ce bi mu gotove osebe ne poskrbele za trdnost Zupanovega 3tolca, aa katerega so ga tudi spravile.
Posebno moško pa to ni, da se človek, ki ni niti naš občan in je še-le par tet med nami, vrže na čisto drugačno polje kakor je njegovo. Ostal naj bi pri svoji stvari, pustil naj bi naše ljudi lepo v miru, ne zlorabljal njihove neodločnosti in nesamostalnosti — on nositelj miru   — za hujskarske namene!
Do sedaj Otličan ni vedel, kaj je spor v lastni občini, sedaj lete okolu besede o liberalcih in napreJnjakih, ki so baje občini nevarni. Škoda, da jih je res se premalo naprednih, da bi se mogli v političnih in go-podarskih stvareh otresli tujega, vbijsjočega vpliva.
Ouučt in mM nntec.
K« e. kr. {enakem UobrazevallUit v Oorlcl se bode za novo šoisko leto vršilo vpisovanje 14. in 15. in za vadnico 15, septembra. V višje tečaje se novincev ne bode sprejemalo,
Poštne testi, — Sodni avskultant dr. Alf. M os ene- je imenovan pollnim kon-ceptnim praktikantom v Trstu.
Postni sluga J, S t e g u je premeščen iz Št. Petra v Bovec, poštni ekspedijent Matej Kajfež iz Bovca v Ljubljano.
XIX. r@d<jft velika »kupnina dralbe sv. €irfla In MetodiJ* se bo vršila v ŽiJcu pri Olju v četrtek, dne 4 avgusta 1904. Vspored: I. Sv. tnala ob 10. uri v zupni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v dvorani g. Fr. Hodnika. — i. Prvosueslmkov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Biag-tinikovo poročilo. 4. Nadzoruistva poročilo, 5. Volitev jedne tretjin:? družbinega vodstva. 0. Vohtov nadzorništva (5 členov,) 7. Volitev raziud-uišlvn (5 členov.) — 1. Dne 4. avgusta odhod iz Ljubljane vb 5. uri 15 minut zjutraj. 2. Po prihod i v Žalec ob U. uri z'jnlrek. 3. Po zborovanju skupni ob.nl v prostorih goip. R. Sanice ob 1. uri. Ruli obeh a> je udeležencem -/.glasili do 2. avgust* pri odboru podružnice družbe sv. Cirila in M-^idija v Ž Icu. Kuvert broz piiace stane 3 kron?. 4. Po obedu razhod po Žalcu in okolici. Ob 0. uri popoludne koncert. 5, Odhod iz Ždca ob 8. uri 23 minut zvečer.
(Dalje v prilogi.)
Kako je bilo vendar mogoče, da je bilo videti morje! ie pred kratkim tako neizmerno? Obzorje je bilo sedaj Čisto blizu, zdelo se je, da je skoro premalo prostora. Praznina se je napolnila z razpetimi zastori, ki so plapolali sedaj komaj vidno, kakor slaboten dim, sedaj zopet jasno začrtani, kakor naprani. Padali so na lahko in tiho, kakor belo platno, ki nima nikake teže; toda hiteli so od vseh stranij ob istem času, kakor bi hoteli vse obkoliti in zagrniti; in to je tiščalo mornarje, ko so videli, kako se polni zrak, ki so ga dihali.
To je bila prva avgnstova megla, ki je vstajala. V nekoliko minutah je postala gosta, neprodirna; krog ^Marije< je bilo razločiti samo še bledo vlažnost, v kateri je izginjala solndna svetloba ter so se navidezno izgubljali ladjini jambori.
— Glejte jo, kar naenkrat smo jo dobili, to umazano meglo, so govorili možje.
Poznali so že dolgo to neizogibno tovarišico, ki se jina je pridružila vselej v drugi polovici njihovega bivanja na Islandu; toda oznanjala jim je tudi ob jednem, da bo to skoro končano, da se skoro vrnejo domov, v JBreianijo.
Drobne, svetle kapljice so se začele nabirati po njihovih bradah, njihova porjavela koža se je svetila od vlažnosti, če sta se spogledala dva z jednega la« djinega konca na drugega, sta se videla le nejasno, kakor prikaz*;*.; bližnji predmeti pa so bili videti v tej dolgogaf .-:<;, bledi svetlobi nekako bolj pusti, ra-skavi. Nikdo se ni upal dihati z odprtimi usti; vlažen mr-az jim. je izpreletaval prsi.
Lov pa je Sel hitreje in hitreje od rok. Ni6 več niso govorili, mrože so bile vedno polne; vsak trenutek je bilo čhiti, kako je padla na krov debela riba, kakor bi udaril kdo z bičem po deskah; jezno so bile
z repovi ob trda tla ter poškropile vse okrog z morsko vodo, pomešano z drobnimi, srebrnimi luskami. Mornar, ki jim je paral trebuhe z velikim nožem, se je v naglici vrezal v prst, in njegova rdeča kri so je mešala s slano lužo.
X.
Deset dnij so ostali ta pot v gosti megli, skozi katero ni bilo ničesar videti. Lov je bil vedno dober, dela vedno dovolj, da se skoro ni bilo mogoče dolgočasiti. Od časa do časa, v jednakomernih presledkih, je zatrobil jeden izmed mornarjev v rog, da je bilo! slišati kakor bi zatulila divja zver.                                  j
Včasih so odgovorili na njihov klic drugi rogovi izza daljnih, belih meglti. Tedaj so podvojili čuječ-nost. Če se je glas bližal, so vsi napenjali ušesa proti \ neznanemu sosedu, katerega ne bodo gotovo nikdar i poznali, in čegar bližina je bila vendar nevarna. Začeli so domnevati o njem to in ono; govorili so o njem kakor o svojem tovarišu in želeli so ga videti; napenjali so oči, da bi prodrli te belo, nepremične tančice, ki so visele v zraku vse na okrog.
Potem se je sosed zopet oddaljil, glasovi njegovega roga so zamrli v nemih daljavah ; in bili so zopet sami v tišini, sredi brezkončnih, nepremičnih megla. Vse je bilo premočeno, vse je bilo polno slanih luž. Mraz je postajal občutnejši; solnce se je vleklo sedaj že počasneje ob obzorju; že so se začele resnične, jedno ali dve uri trajajoče noči, sive, puste, ledene noči.
Vsako jutro so zmerili globino voda, ker so se bali, da bi se »Marija« ne približala preveč skalna temu Islandu, Toda nobena vrvica, kar so jih imeli na krovu, ni mogla še doseči morskega dna: bili so I torej pač še na širokem morju, nad lepo, globoko vodo.
Življenje je bilo zdravo in krepko; ta bodeči mraz jih jo navadil boljo ceniti toplo kabino i* modnih hrastovih tlo.sk, kamor so hodili jost ali pa spat; počutili s*» se v njej kakor v toplem gujozdu.
<V/. dan so govorili ti možje, ki so živeli bolj samostansko nogo menihi, le malo mod seboj. Držali so vsak svojo vrvico tor ostali uro in uro vodno na istem mostu, no^-omično, samo njihove roko so se gibale. Bili so oddaljeni komaj po nekaj metrov drug )d drugega, toda končno se žo niso več videli.
Ta mirna mogla, ta bleda to m a jo uspavala duhove. Mod dolom so .umirali sami zase domačo napove, tiho, da no bi odpodili rib. Misli so postajalo počasnejšo, redkejše; zdelo so jo, da so raztezajo in trpijo dlje časa, da napolnijo tako ves čas in ne pusto v njem nič praznin, nič proslodkov. Nič več niso m» slili na ženske, ker je bilo žo zelo hladno, toda sanjarili so o čudovitih stvareh brez vsake zvezo, kakor v panj«; in te sanje so bile nejasne, kakor megla tam zunaj nad vodami.,
Ta megleni mesec avgust je zaključil vsako leto tako žalostno in tiho poletje na Islandu. Fizično življenje pa je bilo vedno zdravo, širilo jo prsi in krepilo mornarjem mišice.
Jan se je hitro zopet vživel v svoje vsakdanje navade, kakor bi ne mislil nič več na svojo veliko žalost; bil je čuječ in gibčen, pripraven na ladji in pri lovu, vedel se je neprisiljeno, kakor Človek, ki nima nikakih skrbij; ob nekaterih urah — ki so pa bile zelo redke — je bil celo zgovoren in nosil je glavo vedno po koncu, z indilerentnim in zajedno zapove-dujočim izrazom.
Ko so sedeli zvečer za mizo z velikimi noži v rokah ter se gostili z dobro, toplo večerjo, se je pripe-
Priloga »Soče" žt. 68 t dne 27, julija I9B4.
ftedna telovadba za člane .Gor. Sokola" začne danes dne 2 7. julija, za vajence pa v torek dne 2. avgusta, na kar opozarjamo slovenske gg. trgovce in obrtnike in prosimo, da pošljejo svoje učence v sokolsko šolo.
Javen shod, kateri je napovedalo akad. fer. društvo »Adrija* za nedeljo 31. t. m. pri Rebku, se odpoveduje radi nepričakovanih ovir.       '*             % x "'
Odbor učiteljskega društva opozarja vse svoje p. n, članice in člane ter sploh vse učiteljstvo na II. redni občni zbor aka-demičnega fer. društva »Adrija'% ki bode dne 20. t m. ob 9. uri predpoldne v"*3v6-rani »Slov. Čitalnice-. Pribitite v ob? leni Številu na ta zbor, kjer bodemo zopet cul i o lepih nazorih nase vrle akademiške mladine, ki našemu stanu vedno nudi svoje delavne roke k skupnemu delu za širjenje narodne izobrazbe! OJzvajino se vabilu naših vnetih Adrijašev, ki hranijo v svojih srcih mnogo odkritih simpatij za nas stan i
Odbor. V* Solkanu, dne 24. julija 1904. Ii Do -\t erga. — Dne 14. avgusta vprizori napredno, glasbeno, sokolsko in podporno društvo .Naprej" v Dornbergunajvečjo nar. igro „R o ko v sija č i*. Podpisani odbor jamči, da preskrbi vse najbolje v zabavo in razvedrilo občinstvu. Skrbelo se bode z vso močjo za red, da ne bo*zmešnjave kftkor lani pri ,Des. bratu*. Gotovo se ne bo nihče pritoževal.
Obenem prosimo bhzaja in daljna" društva na Goriškem, da jemljejo v postev ta dan in pridejo raje v Doraberg ter svoje veselice odr.esejo na poznejše nedelje.
Širje pojasnilo o igri in nje pomenu med Slovenci prijavimo v kratkem.
Odbor. Ji i*t rednost .katoliškega" (tutopisja. Da je .katoliško- časopisja ničvredno, laž ¦ n;ivo, se je že opctovuno dokazalo. Pred kratkim sta prinesla slovenska »kat.* lisla iz uiice Vetturitii vest, da jo v Tolminu pogori'! n.hn in žaga drž. poslancu g. GabrSSeku, ne da bi bilo gasilno društvo, kakor se sliši, za to kaj vedelo, dasi uživa simpatijo tudi od hranilnic« in posojilnice tulminske. — V«?s Tolmin je bil ogorčen radi te laznjive notice, k.iL»re kopito je bilo v glavnem obrneno prutt izburno delujoči hranilnici v Tolminu, ki pa ni v klerikalnih rutah. Gasilno društvo je poslale lažnjivcai v ul.Vi Vetluriui popravek, I katerega se razvidi, da Je gasilno društvo storilo svojo dclinost v puhli meri v občo zadovoljno^ ter A\ mlin ni pogorel. —• Notica je bila previdno zasukana in zvita ter zlagana. NO, posvečenci to zna-o. S ko-pitom pa je hotel laznjivec udariti ob gasilno društvo, v glavnem pa ob posojilnico. Ali ohrekovaleč jo je dobil po Čeljustih. — Kdo draži, kdo vznemirja, kdo hujska proti dobrim denarnim zavodom, kd<» Jai^ o izvršiti.h   društvih,   kakor  ;e   gasilno v Tolminu ?
Vedno le posvečeni možje in vedno le .katoliško" časopisje 1 Fej l Proč ž njimi I
Razprava o fagotih t Rthom-bergu. — Kakor smo že zadnjič poročali, končala je razprava o rihemberzkih dogodkih na večer 2. rožnika t. 1. z obsodbo enega Abruceza in štirih domačinov, — Obtožnica opisuje odnošaje med italijanskimi in slovenskimi delavci pri gradbi nove železnice v RlhtfritŽfp: $fa*vtr^rw bili tstr-^rvih pet mesecev po izpovedi akordanta Bernarda Co-larizija najprisrčnejsi. Ker pa so južni Italijani (Abrucezi) kot izkušenejsi delavci dobivali boljše mezde, je to v domačih delavcih vztrajalo nevoščljivost, ki je baje vedla do j,jze in sovraštva. Nikdar pa se tega ni kazalo pri delu; pač pa se je dajalo duška temu Čutu po gostilnah, kjer je alkohol razburjal duhove. Dne 13. sušea je stvar prišla tako daleč, da sta dva Abruceza sprožila več strelov iz samokresa v Geržejevo gostilno, ki pa so ostali brez posledic. Ta dva Abruceza sta bila kaznovana na 5 oziroma 4 mesece težke ječe. Zadnjo nedeljo velikega travna je pris'o do rr.buke med domačini in Abrucezi; v ponedeljek pa je zopet zavladal mir. Isto nedeljo se je raznesla med Italijani govorica, da mislijo Slovenci na dan sv. Rešnjega telesa vse Italijane zapoditi iz kraja, kar daje Lahe spravilo v velik strah, tako da so nekateri Abrucezi naprosili akordanta Colerizia, naj jim preskrbi iz Trsta samokrese. Tak je bil položaj dne 2, rožnika, kakor namreč pravi obtožnici. Ta dan pa je bito do poznega popoldneva vse mirno. Kljub temu pa, da so se L«hi tako grozno bali, da so si hoteli naročiti samokrese, postavilo se je kakih 8 do 10 Ahrucezov pred Bratinovo gostilno na cesto ter so tam prepevali, pH\ godli in sploh delali kraval fer zapirali pre» hod črez cesto. Peli so po izpovedi priče Pa\lica razne melodije, katerim so si sproti izmišljevali besedo, med njimi tudi ,qticsta i- la nostra lorra* (,lo je naša zemlja*) Ko .so Italijani dlje časa na ti način razsajali na rosti prod Hratiuovo gostilno, so prišli Ije Lan Ličen, France Ličen, Josip Karer in Ivan M helj. Uvidevsi, da zavirajo Lihi prehod črez cosio, je zakričal France Ličen nad njimi »Platz*. Tu je pričel prepir. Ne ve se sicer za gotovo, kdo je začel, a zdi se, da je prvi Angerilli sunil Franceta Lična. Ta se je na to proti Lahom useknil. Italijani pa so pljuvali na domačine, in posledica lega je biLi, da je dobil Angerilli klofuto od Franceta I/Cna. Na to so vsi odbežali s tega kr;ija, ostala sta tam le Ivan L;C-jn in Oliia-ravalti, ki sta se ruvala med seboj toliko časa, da je Ličen vrgel Chidravalli-ja pred Colerizijevim stanovanjem na tla. Pritekel je tu sem črez nekaj časa tudi France L:čen, ki 82 je z Ivanom L'čnom vred ruval s Ghiaravallijem. Chiaravalli pa, ki je imel že prej pripravljen nož, je v tem trenutku zabodel Ivana Lična tako, da je ta še tisto noč umrl. Chiaravalli je bil t« žko poškodovan na več mestih, in    za    t'*     poškodbo   je     bil    kaznovan
France Ličen na 5 mesecev težke ječe, ker se za pravega krivca ne ve. Glede Chiara-vallijevih poškodb se namreč ni dalo nič dognati, kdo bi ga bil poškodoval, ker toliko France kot Ivan Ličen nista imela ničesar v rokah. Med tem časom takoj po gori opisanem prizoru na cesti pred Bratinovo gostilno je bil poškodovan tudi Abrucez Angerilli. Ta je namreč tekel v hišo Josipa^ Bizjaka pred Alojzijem Lienom. Na pragu "je padel, "*in Alojzij Ličen in Anton Fabjan sta sama priznala pri razpravi, da sta ga parkrat oklofu-tala in ocebala. Obsojeni so bili Alojzij Ličen, Anton Fabjaa in Gervazij Ličen. Tega poslednjega sta ovadila ostala dva. Tudi v tem slučaju prva dva nista imela ničesar v rokah, le Gervazij Ličen je imel js seboj pol metra dolgo palico. Rane so pa bile težke, in Angerilli je trdil, da*je bil udarjen s kosom železa. Glede krivcev je Angerilli odločno trdil, da mu je Anton Fabjan prizadejal težko in Alojz Ličen lažjo rano. Ker pa si je tekom preiskave večkrat nasprotoval v izpovedbah, mu tega niso verjeli sodniki ter so obsodili vse tri po § 157. k. z. Omenjamo, da je tudi Angerilli imel pri sebi nož, katerega pa k sreči ni mogel tako oso-depolno rabiti, kakor Chiaravalli ter je le enega malo obrezal. Tako približno so se stvari godile v Rihembergu oni čas, ko je postal žrtev abrucezkega izzivanja 21-letni mladenič Ivan Ličen. — Marsikaj zanimivega nam je podala v tej zadevi razprava. Poba-vimo se ž njo nekoliko v prihodnji številki. Sedaj bo sojpot pel! — Mercino je preletavala zelena jeza, ko je cital v .Soči* povsem stvaren dopis o mašah koncem leta na tukajšnjih srednjih šolah. Zadet je bil ' mož v živo, pokazalo se je, da mu manjka vseh tistih zmožnostij, ki jih mora imeti učitelj petju, pokazalo se je to, dasi misli .profesor* Mercina,, da on zna, kar se tiče petja in glasbe, največ v Gorici. O kakih izpitih v stroki nikakega govora, le veliko domišliije pa dosti praznih besed — to je pevce in muzikus Mcrcina 1 Dopis ga je tako segrel, da si je takoj izposodil osebo, o kateri sluti, da bi bila pisala oni dopis. Stvarnega mož ne ve nič povedati, ali kljubu temu je na-čečkal okoli 160 vrst v »Gorico*. Prazno berilo, samo udrihanje po osebi, o kateri sodi, da je pisala dopis. In niti očeta g. Komcla ne pusti v mirul Kdor pozna Mercino, se temu ne čudi. Mož si vedno poišče tarčo, v katero potem spušča svoje .duhovitosti*. Tako delajo dosledno ljudje, ki jim ni za stvar, marveč brskajo le po osebah. Sicer pravi, da poda tudi stvaren odgovor, ali če ga da, rečemo lahko že naprej, da ta stvarnost ne bo nič drugega nego zopet le udrihanje. Brez lega ne more živeti Mercina. N6, dobil pa je sedaj novo snov, sedaj bo zopet pel, in sicer v Gorici. Ko bo pisal o Komelu, bo sedel v svojem stanovanju v sobi, o kateri sodi, da je v Gorici, ko bo pisal o Gabrščeku, se preseli v sosedno sobo, pa je v .Goriški okolici*. In tako bo sedaj .Gorica* polna dopi-
sov ,iz goriške okolice« in iz Gorice, — Naj se le izkiobasa, potem že dobi odgovor po zasluženju.
Izdal se Je. — Kdor še ne veruje, da je skrit za firmo A. K. sam Mercina, ta naj vzame v roko včerajšnjo .Gorico* pa čita dopisa iz goriške okolice in iz Gorice. Reči mora samo to, da sta potekla oba dopisa iz jednega in istega peresa. Isti stil I Potem pa je tudi jasno, kako farba svet, ko si izmišljuje razne zveze z Gorico ter si prideva poklice, katerih nima. Veliki farbar se je sedaj sam izdal; v včerajšnji »Gorici« ga je pol v okolici, pol pa v mestu 1 Sedaj poznajo tička vsi!
.Marijina hči« obsojena. — Poročali smo, kaj sejebilo^zpdilo v cerkvi v Bab-nempolju pri Ložu. Mežnar si je bil zbral neko Marijino hčer ter je ž njo grešil v zadnji klopi v cerkvi. Ko je prišlo to na dan, so morali cerkev zapreti, ker je bila oskrunjena. Mežnarček se je zbal obsodbe in ječe ter jo popihal v Ameriko, ubogo zapeljano dekle pa so postavili pred sodnijo. Obravnava je bila tajna. Končala je tako, da je bila Marijina hčer Antonija T, radi prestopka pi § 516. kaz. zak. obsojena na prav milostno kazen v zapor 48 ur. Dekle je staro šele 17 let ter je bilo pošteno in dobro, dokler ni zašlo v »Marijino družbo", Bila ie »Marijina devica prvega razreda*. — Vidite kam vedejo društva »Marijinih hčera* I
Napad na sočnlka. — Dne 23. t, m. se je vršila v Gradišču ob Soči obravnava proti Antoniju Peressotu iz Romansa. Ko jo proglasil sodnik, pristav Bresnig, obsodbo na dva meseca, je pograbil Peressot križ in mizi, težak 6 kil, ter ga vrgel proti sodniku. Sodnik se je nagnil hitro nazaj, in tako ga križ ni zadel, marveč je priletel v steno ter napravil tam luknjo. Potem je pograbil Peressot še svečnik ter ga vrgel proti sodniku, ali ga tudi ni zadel. Na io so navzoči šele mogli pridržati Perissota ter ga ukrotiti. Na klic sodnikov so prihiteli še drugi uradniki in stražniki, ki so odvedli Perissota v zapor,
Tofca, — V soboto proti večeru je bila nastala nevihta, ki je trajala sicer le malo časa, ali vendarle prizadjala ponekod mnogo škode. Toča je bila po Št. Andrežu, Sovod-njuh, Peči ter naredila obilo škode, najhujše pa je zadet Ločnik. Toča je padala 25 minut ter pokončala vse, trto, sadje, poljske pridelke. Skoda v Ločniku se račuaa na 400.000 K. Tudi del Podgore je zadela toča.
ttazpls dveh mest poštnih odpravnikov. — Razpisuje s sto poštnega odpravnika pri c. kr. por a uradu (1II/5) v Št. Ferjanu pri Gorici proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 500 K, uradni pavšal 125 K in letni pavšal 504 K za dostavljanje poštnih pošiljatev.
Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (HI/4) v Ločniku proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 600 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne  službe 100 kron,
Toda na jodni nebesni točki so so združili ti oblački v pravilnojso, določnejšo sliko, zelo nizko, čisto blizu nad vodami, in zelo dale."- na obzorju: kakor tla jo začrtata raztresena roka nejasno skico : slučajna kombinacija, ki ni ustvarjena, tla bi jo glodal svet, namenjena ie za kratko življenje. — In ta točka, jetlina v vsej tej bre/.končnosti, je hotela nekaj izražati ; rekel hi bil, da je zapisana tu tista tiha melanholija vse te veliko praznote ; in oči so se morale ustaviti nehote na tem mestu
< i m bolj so se navadilo Jatiove, gibčno punčiee na lomo, tem nepremičnejse je zrl proti tej jedini nebesni podobi: bilo jt? videti, kakor da nekdo pada z razprostrtim:! rokama. In ko se jo vživel v to misel, se mu je zdelo, da je to resnična čioveAka sonca, povečana in Se bolj gigantska, ker je bila tako silno daleč. ~
V njigovi domišljiji, kjer so živele skupno s pri mitivtio praznovornostjo nejasno sanjo, se je začela ta žalostna senca, ki se je dvigala tam daleč iz temin, spajati s spominom na njegovega mrtvega pobratima, kakor bi se mu hotel Silvester So zadnjikrat pokazati v tej skrivnostni obliki.
Bil je navajen teh Čudnih misli j in slik, ki se porajajo zlasti v začetku življenja, v otročjih glavah... Toda besede, naj bodo še tako nedoločne, so vendar še vedno veliko prejasne, da bi mogle izraziti te stvari; treba bi bilo za to tiste temne, negotove govorice, ki jo rabimo včasih v sanjah, od katere ne ostane zjutraj drugega kakor nejasiM fragmenti, uganke brez vsakega smisla.
Ko je gledal Jan te oblake, je začutil globoko, plaho žalost, polno nečesa neznanega in skrivnostnega, ki ga j e začelo zebsti v dušo; sedaj je razumel j mnogo bolje nego ravnokar pred par trenutki, da ne|
bo videl svojega prijatelja nikdar vo5, nikdar več; dtdgo jo bilo treba, dajo prodrla žalost trdo, robustno skorjo njegovega srca ; sedaj pa se mu je razlila z vsf-o silo, nevzdržno. Videl je v duhu Silvestrov ljubeznivi obraz, njegove dobra, otroške oči; ko je mislil, kako bi ga objel, tedaj mu je padlo na oči nekaj kakor težka mroža, zoper njegovo voljo, - in v začetku si ni mogel niti razjasniti, kaj to pomeni, ker ni Se nikdar v svojem življenju jokal.
Toda po lieih so mu tekle solze, debele, težke solze ; in vzdihi so mu prihajali iz prsij ter olajšali nekoliko njegovo globoko tugo.
Hitel je dalje loviti, niti trenutka nt izgubil niti besedice izpregovoril, in njegova tovariša," ki sta ga poslušala v tej tišini, sta se delala kakor da ne 6u-jeta. ker sta se ga bala družiti, vedč, da je samosvoj in ponosen.
.. Po njegovih mislih je s smrtjo nehalo vse...
Pridružil se jo pač včasih iz spoštovanja molitvam, ki so jih molili doma za umrle; toda na kako posmrtno življenje ni veroval.
Kadar so mornarji kramljali, so govorili o vsem tem v kratkih, gotovih besedah, kakor o dobro znani stvari. Toda vkljub temu so vendar čutili neko nedoločno vero v strahove, nejasen strah pred pokopališči, skrajno zaupanje do svetnikov in podob in pred vsem neko prirojeno spoštovanje do blagoslovljenih tal krog cerkva.
Jan za svojo osobo je bil prepričan, da ga ugrabi nekoč morje, kakor bi to hitreje uničilo, in misel, da je ostal Silvester tam daleč v neznani zemlji, je delala njegovo žalost še obupnejšo, še bolj črno.
Ker je vse druge preziral, se ni nič sramoval, temveč jokal je neprikrito, kakor bi bil sam.
... Zunaj se je začelo polagoma svetiti po prazninah, dasi je bilo šele dve popolncči; v istem času se je zazdelo, kakor da se ves ta prostor širi, širi, da postaja še neizmernejši, kakor silna, strašna votlina. Z zarjo, ki je vstajala na vshodu, so se odpirale tudi oči, in duh je bolje umel neizmernost onih daljin; meje vidnega prostora so bile sedaj potisnjene tja daleč v ozadje, in zdelo se je, da se še vedno oddaljujejo.
Svetloba je bila še zelo bleda, toda naraščala je, zdelo se je, da prihaja v majhnih koscih, v lahkih sunkih; rekel bi bil, da je razsvetljeno to večno morje skozi prozorno steno, kakor da se dvigajo tam izza sivih megla počasi, počasi svetilke z bledimi plameni, tiho, skrivnostno, da bi ne motile temnega miru neskončnega morja.
Ta velika bleda luč pod obzorjem, to je bilo solnce, ki se je dvigalo leno, brez vse moči, da začne svojo dolgo, hladno pot nad vodami...,
To jutro ni bilo videti rožnate zarje, vse je ostalo bledo in žalostno. In na krovu »ISurije« je jokal mož, veliki Jan...
Te težke solze in ona Še večja melanholija, ki je ležala na morju, to so bila znamenja Žalovanja za mladim, neznanim junakom, žalovalo je za njim islandsko morje, na katerem je bil preživel pol življenja...
Ko se jo zdanilo, si je Jan hitro obrisal oči z rokavom svojega volnenega jopiča ter nehal jokati. Bilo je končano. Zdelo se je, da je zopet popolnoma vtopljen v delo in jednolično okolico, ki ga je obdajala, da ne misli na nobeno stvar več.
Sicer so bile pa mreže polne, dela je bilo preveč.
(Dalje pride.)
uradni pavSal 150 kron, letni pavšal za lokalno dostavljanje postnih pošiljatev 1008 K. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
© občinskih volitvah v novih županijah v Ozeljanu in v Oseku so se že pohvalili po „Prismojeneu« in »Norici", češ, da so izvoljeni sami .katoliški" možje! V Oseku gre tako po katoliško, da bi dobili kmalu Liha za župana, v* Ozeljanu bode volitev župana v soboto, menda tudi v Oseku. Tu pa se bržčas pokaže, da ni vse baš tako .katoliško", kakor kričijo po ,Prlsmojencu". Novi županiji potrebujeta dobrih in neodvisnih predstojnikov, ne pa podrepnikov Blaža Grče ali celo slovitegakaplanaŠtefce!
Lahi streljali na ČriogolreoT — Blizu Plavij so streljali laški delavci na Črnogorske svoje tovariše. Stvar je že preiskana. Obravnava utegne biti v kratkem. — Laški listi o Lihih napadalcih nočejo nič pisati. — Kako pa to, da laški delavci po raz-oroženju še vedno streljajo?!
Sedem ran na glavi. — V Moši sta se sprla v nedeljo zvečer Brajdot Iv. in Fe-resin Fr. Oba sta bila pijana. Ferasin je potegnil nož ter ranil 57 let starega Brajdota , sedemkrat na glavi. Prinesli so ga takoj v Gorico v bolnišnico, Feresina pa so poslali v zapor.
Pomajkanje vode čutimo tudi v Gorici. Na magistratu zahtevajo, da zasebniki, ki imajo napeljano vodo na dom, rabijo le toliko vode, kolikor je potrebujejo neobhodno. Stavbenemu uradu je naloženo, preiskati vse zasebne vodovode ter odrediti, kar potreba.
Jugoslovanski dijaški kongres v Belemgradu je določen, kakor se poroča, na 18., 19. in 20. kiraovca t. 1. Zajedno s kongresom sa otvori tudi jugoslovanska umetniška razstava. Po slovenske goste pripluje državni parobrod »Šumadija* do Siska, oziroma kakor daleč mu bo mogoče pluti po Savi. Vožnja na parniku bo za slovenske dijake, kakor tudi za druge Slovence, ki se hočejo udeležiti tega izleta, popolnoma brezplačna. Slovenci dobe v Bel-gradu tudi brezplačna stanovanja. Pripomniti je, da se vrše neposredno po kongresu v Belgradu velike slavnosti povodom kronanja kralja Petra I. Z oziram nato se pričakuje, da bo udeležba s slovenske strani čim največja, zlasti ker se nudi Slovencem nedija-kom najugodnejša prilika, da si ogledajo prestolnico svobodne Srbije in se udeleže kro-nanskih svečanosti].
Nove dopisnice. — Tekom bodočih mesecev pridejo v promet nove poštne dopisnice, ki bodo imele na gorenji levi strani črto in spredaj besedo »odpošiljatelj« za naslov odpošiljatelja.
Ekspresne pošlljatve. — Začenši z dnem I. avgusta t I. se ekspresne pošiljatve ne bodo več dostavljale adresatom od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj, izvzemši slučaje, da bo na odpošiljatvi izrecno zapisano: »Dostaviti tudi po noči*.
Baaplsane ustanove. — Na kmetijski šoli v Klostemeuburgu so razpisane 3 ustanove poljedelskega ministerstva po 500 K. Prošnje je vlagati do 15. sept. pri ravnateljstvu imenovanega zavoda. Zahteva se spodnjo realko ali spodnji gimnazij ter znanje nemščine.
Zakupni razglas. — G. kr. intendan-cija 3. voja razpisuje zakup glede sena, slame, drv, premoga ter drugih potrebščin. Več se izve v oskrbov. magazinu ter pri glavarstvih.
Bralno-pevsko društvo .Jurčič« v Bodlku priredi prigodom domačega opasila č&s 31. julija svojo prvo veselico s plesom, petjem in igro.
, Cisti dohodek je namenjen za pokritje drMtveam stroškov.
Na obilno udeležbo uljudni vabi
Odbor.
Omnibns na kolodvor. — Izpred hotela „pri zlatem jelenu" vozi k vsakemu vlaku omnibus. — Ker mu lahonski »Cor-riere« napoveduje boj vsled slovenskega napisa, moramo pa mi priporočiti ga rojakom, ki prihajajo v Gorico ali odhajajo po železnici.
Sobe za prenočišča. — V hotelu ,pri zlatem jelenu" so vse sobe za prenočišča prenovljene ali docela nove, a na čistoto se pazi z največjo skrbnostjo. Gotovo je, da bo zadovoljen s prenočiščem vsakdo, ki pride v ta domači hotel, Cene so prav nizke, od 60 kr. do 1 gld.
Težak kamen je padel na desno nogo delavcu pri železnici pri Št. Petru los. Brato iz Italije ter ga poškodoval tako, d« so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico.
350 Jajec je bila prinesla v Gorico neka Vipavka. V ulici Parcar je postavila košaro na zid. Prišl* je mimo neka druga ženska ter t- ivrnila košaro. K sreči pa se je ubilo le 78 jajec. Ženski sta šli na policijo, kjer so določili oškodovani 5*46 K.
Ker se nI oglasil k nabora, so aretirali včeraj v Vrtojbi 22-letnega Rud. Mozetiča iz Benč ter ga privedli v Gorico v zapore.
Po BaSteln se mora voziti počasi, noben voz ne sme voziti hitro. Župan je izdal novo oznanilo o počasni vožnji po RaStelu; kdor se ne bo ravnal po tem, plača globo do 300 K.
Pfl7flP V ^am0 Templjev in Stvria-l «L111 . vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja .Templjev" vrelec ali »Stvria "-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. OskrbnlStvo fiogalklh vrelcev.
Vojna med Rusi in Japonci.
Rasno.
Japonski majer Iliraoko v Kurokijevi armadi je umrl v petek. V torek je bil ranjen, čez 3 dni je že podlegel dobljenim ranam. Hiraoko je bil v angleško-burski vojni prideljen armadi lorda Robertsa. — Rusija je kupila na Nemškem 5 brzih parnikov, kateri so že zapustili pristanišče v Libavi ter odpluti. — Kakor poročajo iz Londona, je bilo M. t. m. sklenjeno v Petrogradu, da se ruski dobrovoljni eskadri odvzame dovoljenje preiskovati in pleniti trgovske ladje, z ozirom na to, da se ohranijo prijateljski mednarodni odnošaji. — Zaplenili so bili tudi parnik »Scandia*, ali na protest Nemčije je ukazala ruska vlada, da se parnik takoj postavi na svobodo.
Creneral Keller je, kakor smo že omenili, ob reki Sani prisilil Japonce po ljutem boju, da so se morali umakniti. Tudi general Heršelman je z vspehom odbil japonske čete. Izgube Japoncev so jako velike. Polkovnik Zibulski je po poročilu Kuropatkinovem na prehodu Sibejlin napadel številnejše Japonce ter jih prisilil, da so se umaknili. Japonci so na to z nova napadli Ruse ali ti so jih odbili, in sicer z velikimi izgubami. Poroča se še o več spopadih med ruskimi in japonskimi četami.
VladlvostoSko brodovje zopet križari okoli v strah Japoncev. Pri vhodu v Jakohamski zaliv so slišali v soboto strašno grmenje topov, sodi se, da bi utegnili Rusi napasti Jokohamo. Morda pa se vladivostosko brodovje tudi združi s križar-kami, ki plujejo sedaj po Rdečem morju.
Dve novi krlžarkl, kateri je kupila ruska vlada na Nemškem, sta dospeli srečno,  brez   vsakih zaprak, v Via-divostok.
Port-Artnr.
h Tokia  zopet  razglašajo,   da je vse pripravljeno za splošni napad na Port-Artur ter da se to izvrši v nekaj dneh!! Potopljen Japonski parnik.
Kakor poročajo iz Londona, je potopilo vladivostosko brodovje veliki japonski parnik »Hijogomaru* ter potem krenilo proti za-padu.
Japonci odbiti.
Z dvema divizijama so hoteli Japonci razbiti levo krilo generala Kellerja, ali ta poskus se je izjal/vil.
O Kajčovu so poročali, da delajo Japonci tam velike utrdbe, sedaj pa se zopet čuje, da stojita tam le še dve diviziji, en del armade je odšel, da se zdruši s Kuro-kijem, dve diviziji so pa odpeljali na transportnih ladijah pred Port-Artur. Japonci prodirajo proti Mukdenu f
Iz Tokia poročajo, da je prva ruska armada napadla 9. rusko divizijo. Ta je bila poražena. Rusi so izgubili baje 1400 mož. Tako bi stali Japonci blizu Lteojanga, Ruske čete se baje umikajo proti Mukdenu. —
Niučvang baje zapuščajo Rusi, in sicer na ukaz Kuropatkina. Porušili so tudi razne
Pogreznjeni in zaplenjeni parnik;!.
Vladivostoška eskadra je pogre2aila pri Idzu angleški parnik »Knight Commander", ki je prišel iz Ne«rjorka ter vozil razno blago. — Kakor se čuje, je pogreznila ta eskadra tudi neko japonsko ladjo. — Zaplenjen jo
angleški parnik »Ardova". Parnik se na slepe strele .Smolenska" ni hotel ustaviti, na to sta bila oddana dva ostra strela, na kar je bil parnik zaplenjen in moštvo odvedeno na »Smotensk.* — Angleški parnik ,Malacca", o katerem se je toliko govorilo, bo izročen v Algirju angleškemu konzulu.
Baski Ust o Japonski armadi.
O govoricah, ki se širijo, češ da hoče Japonska od svojih 7 milijonov vojaški službi podvrženih postaviti na bojišče en milijon vojakov, piše ,Novoje Vremja" sledeče: Japonci igrajo z izredno lahkostjo z milijoni. Od prvotnih 7 milijonov so prišli na 3, potem na 1,250.000 in končno na en milijon vojakov. Prav lahko postavijo na noge tudi 20 milijonov. Toda vprašanje je, s čim jih obprože in oblečejo, ako njihove deželno-brambne čete morajo rabiti stare puške F Za vojno se na rabi le ljudi1, ampak treba je tudi sredstev; ves japonski proračun znaša pa le 300 milijonov jenov (1500 mil. kron).
Posojila v državi sami ni možno najeti, iz inozemstva pa ne dob«': več denarja. Vsi njih govori o milijonih vojakov jo torej le fanfaronade!
Zadnje »estl.
O bitki pri Tačičao se poroča, da so Japonci zasedli ruske pozicije z velikimi izgubami. Ranjenih je Rusov 250. To ne zveni po tako veliki zmagi Japoncev, kakor jo slikajo! — Niučvang so zasedli Japonci. — Japonci izkrcavajo novo vojaštvo baje na 20 transportnih ladjah. — k ruskega vira se poroča, da so Rusi pri Tačičao odbili Japon^ ce ter se potem umaknili. Izgube ruske neznatne. — Rusi so zaplenili .'i1 dva angleška p; mik«. —
Razgled po svetu.
Deželni zbori. ~- Kakor se vidi, bodo deželni zbori sklicani ali deloma že meseca avgusta, ali meseca septembra. Gorenjeav-trijski deželni zbor bo slican bajt; na dan 17. septembra t. 1.
Advokatje in notarji v Avstriji. -Naredbeni lisi pravosodnega ministerstva po« d »ja zanimive podatka o odvetnikih in notarjih v Avstriji. Koncem miloga lota je bih v Avstriji 4510 odvetnikov in 1008 notarjev. In sicer je bilo v Nižji Avstriji 11GG odvetnikov, v Zgornji Avstriji H'A, na Salnogra-škem 25, Češkem 1169, Mornvsfccm 370, v ŠSeziji 82, na Štajerskem 160, Koroškem 31, Kranjskem 40, Tirolskem 10(5, Voralberskcm 17, na Primorskem 137, v Galiciji 1%. Bu-kovioi 20 in Dalmaciji "34. — Po naredbe-nera listu je b.l najstarejši Se živeči odvetnik imenovan leta 1841., in sicer s sedežem v Goric5, dr. Oizaro, (od leta IHGO. ne imenuje več vlada odvetnikov, ampak zadostuje upia v odvetniško listo.) Dva odvetnika (v Trstu in v Gorici) sta bila imenovana leta 1853. Najstarejši notar je v Kutni-Gori na Češkem a bil je imenovan notarjem 1. 1S51. ,Togo-niar5" prepovedan. — V Oseki, je igrala vojaška godba kaj pridno takozvani ,Togo-marš". V kazini so bili ob tem mami navdušeni posebno topniearaki častniki. Pisalo se je o tem tudi v listih, izvedla se je preiskava, in konec je ta, da je odslej prepovedano vojaški godbi svirati »Togo-marS*. Požari. — Poročajo iz Carigrada, d.a je zgorelo predmestje mesta Biltica, v katerem stanujejo po večini Armenci. Po hišah, trgovinah velikanska Skoda. Ne ve se, ali je ogenj podložen ali je nastal slučajne.
Vellkansk požar. — Z Dunaja poročajo o velikanskem požaru v Breiteneichu pri Romu. Zgorelo je 68 hiš, 17 gospodarskih poslopij s postranskimi zgradbami vred. Žitni pridelki, mnogo poljedelskih strojev in obilo živine je zgorelo. *
Vsled soln&irlce je umrla v Ljubljani kuharica Margareta Hrovatova. Šla je v gostilno po pivo. Ko se je vrnila, se je zgrudila in ostala mrtva.
Jva laika vohuna so prijeli avstrijski vojaki v Bolcanu. Vohuna sta se hotela vtihotapiti v trdnjavo; eden je imel duhovniško obleko.
Najnovejše nporabljenje elektrike. — Zadnji čas so pričeli vporabljati elektriko za pospeševanje rasti na polju. Dva ruska učenjaka, Spjesknev in Krokov, sta sestavila v to s vrbo posebne električne baterije. Ako zakopljejo iste v zemljo, postaja zemlja mag-netična ter pospešuje rast poljskih pridelkov. Posebno vspešno deluje na krompir, repo, pšenico, deteljo in mnoge druge rastline.
Pallzsolo — oproščen. — \ Florenci se je vršila pred porotno sodnijo zanimiva
obravnava. Na zatožni klopi je sedel nekdanji poslanec Palizzolo in še drugi, obtoženi umora. Stvar je ta-le: Lsta 1895, je bil ravnatelj sicilijske bande in nekdanji župan v Palormu Notarbartolo umorjen v vlaku med Palermom in Trabijo. Po preiskavi so prijeli končno dva kondukterja. Leta 1899. je za-| Cela v Milanu razprava. V prvih dveh mesecih je bilo zaslišanih 140 prič. Sin umorjenega Notarbartolo je takoj začetkom procesa kazal na Palizzolo kot na vzrocitelja umora. Notarbartolo bi si bil nakopal Paliz-zolovo sovraštvo, ker je odkril tega proti mestni blagajni naperjene goljufije ter je varoval banko proti drugim nakanam Polizzo-lovim. Začeli so obdelovati Palizzolo in na dan so prihajale grde reči. Vlada je končno dosegla od zbornice poslancev, da je izročila Palizzolo sodniji. V septembru 190t. je pričela v Bolonji nova razprava proti Pahzzolu radi dvojnega umora. Obravnava je končala 30. julija 1902. Obsojeni m bili on in dva druga vsak na 30 let ječe. — Gorenja razprava v Florenci pa je skončala tako, da je bil Palizzolo oproščen. Ko je Cu! oprostitev, se je onesvestil. Obravnava je traj Ja JO mesecev. Velikanski požari v Galiciji. — Velikanski požar je nastal med Buhin;o in N;o-poloiucemi ter uničil cel kompleks travni-D/ in gozdov v obsegu40 hektarjev. Poslali so gasit 5V, bataljonov pehote in 1 bataljon love.v. Zaradi pomanjkanja vode in velike suše se je bati Se najhujšega. Raju se j:; vsied neprevidnosti dveh kmetov vnela kopa sena in tako se je razširil požir. ¦ V Novem Kalusu je velik ogenj uniči! ubilo salin-sk h poslopij ter vee hiš. Škode tu je ' t milijona K.
Pet oseb zadel* strel*. • - V vasi S\ Martin na Kranjskem je vdan"!i slr«h v neko hian, vžgala streho h ubila posestnico 1'rsulo Limpič in njeni hčeri Birbaro in Marijo. Zeta posestnico in dvoh-tno dete je strela le omamila.
Neusmiljen katehet. ~- V tiu.iim-pcšli imajo v osuimu okra;« na ljudski Soli rimsko-katoliškcga katclieta Štefana H Ima, ki ju otroke v Soli bko neiismii.fiio pretepal, da sn je bilo bati v.a njihovo življenje. Kn deček tretjega razreda je celo umrl vsled tega, ker ga je katihot tako usmiljeno pretepal. Stvar je v preiskavi. Aretiral« pa Se niso tega neusmiljenega posvečenega človeka !
l'e« rcSH č!<mka. — Sluga v«ra?.iin-sktgi trgovca Karola Kosa v Mitvici je sJ kopat konje. S seboj je vzel tudi lovskega psa. Slednjič seje kopa! tuli slugj. Z»3e! je v globoko volo in bil na t«;m, da utone. Dvigal je kvišku Jedno rame. Ko je pes to opazil, je skocii v vodo, prijel hlapca za rame ter se podprl ob pazduho in ga privlekel do kraja, kjer so LU mogli ljudje potegnili na suho.
Velik požar. h Ljubljane javljajo, da je pogorelo v nedeljo v Pod peči na Dolenjskem 50 hiš in pudrulna wrkev. Zgorelo je tudi 7 gjved. Zažgali so otroci igra;e se z žig^cami.
Izgorelo žito. ~ Na nekom posestvu na Moravskem so je \igih velika kupa žita v vrednosti 50 000 kron. Ogenj se j- taka naglo razširil, d* so našli Uh> delavci, nahajajoči se vrh kope, smrt v ognju.
Število vseh ladij na svetu. — Po najnovejši statistiki ijiuša število vs'h parnikov in jadernic na svetu L9.013 s 33.013.131 ton. D J Uh odpada na samo Angleško 11.134 ladij 16 00C.374 ton. — V vseh mor-j h je 337 postaj za premog.
bolnlSnleo za jetiene bodo gradili na Sijemenu pri Zagrebu. Oblastnija je zgradbo že dovolila.
Velik jsoid igorel. -» I« Sofije poročajo, da je zgorel te dni velik gezii v Be-lovi. Vzlic velikanskim naporom ni bilo možno omejiti požara. Škoda je velikanska.
Kuropatkln občuj* z ranjenimi vsak dan. Proti večeru gre general k njim, na;-prvo k častnikom. Za vsakega ima prijazno besedo, stiska jim roke ter zaslišava njhove želje in jim daje pomoč. Ko vstopi v oddelke za druge vojake, pozdravi: Dober večer! Potem gre okoli njih, govori ž. njimi prijazno ?ar zaslisava, kar kdo hoče. Vedno jim pomag. ter jih tolaži. Is hotnisn:ce gre k počitku v svoj vagon.
Stari kraljevski korak v Belemgradu. — V soboto so začeli podirati v Belemgradu tamkajšnji stari kraljevski konak. Ko se vrne kralj Peter iz kopališča, dobi na mestu starega dvorca moderno urejen park, V sredo so bili v prisotnosti kraljevega in-tendanta in mestnega prefekta sežgani komadi pohištva v sobi, v kateri "»ta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. Istodobno so zgorele tudi obleke Dragine,
legou t Sibirijo odpravljen.  —   Iz
Petr ograda poročajo o reformi v pravosodju, ki bo obstajala v tem, da se administrativno prognanstvo v Sibirijo odpravi. To senza-cijonelno poročilo se glasi: Takozvani adrai-strativni postopek pri političnih zločinih in pregreških se odpravi z novim zakonom, ki ga je pred nekoliko dnevi odobril državni svet. Ta zakon sta predložila minister za notranje stvari Pleve in pravosdni minister Muravjev.                    :> '.-
Potovanje ruskega ministra Wltteja v Paril. — Iz Pariza poročajo : Witte pride v kratkem 3emkaj. Ta obisk v Pariza ima gotovo političen pomen, ker bo VVitte gotovo konferiral z ministrom Delcasse in s finančniki, ki so v zvezi z rusko vlado. Toda pranega vzroka Wittejevemu potovanju v Pariz je iskati v rodbinskih razmerah. Že nekoliko Časa se nahajata v neki parižki bolnišnici njegova hCi, gospa Mering in njegov zet D. Mering, ki sta obolela za neko Možno mrzlico.
Veliko dru&tvo ponarejaleev denarja so zalotili v Hk!i>i. DL,« časa že je krožil okoli ponarejen denar, no da bi se bila Moglo priti na sled, olkoi izhaja. S'ed-n;ic s*1 ;c posrečilo policij prijeli vrč krivcev v Hiiuu in Milanu. Od teh m iz njihovih pi*eni se ji; razvidelu, da mora biti glavno razpelevalisCe j-onarejenejra dui .r.a v NVaplju. Nekoga dne so prišli v hiv.\ o katvrt se ;e i!uti!o, da »kriva v Hib' društvo p3na!v,a-<«-V in d^avcev, delavci pana, da popnti,u i-".'t. Ti dtljvct so se pyb;iVi!i malo s o fvmi, kar nenadoma pa so s»* spremcuiii v p:/ie<.ske ag>M»l»*, ko so bsli i-reprfcjnt, da itna-i> prvsd sabo ti*te, k..b>re so iskali Aretirali h:? vm» b-r '.'.aplciiih k«ir».Sitotidt-nco. stroge iti v</C po-i.arrrti^va denar;?.
Urtafika uairlblua v (uJUit Italiji. -— V CifrJek so ti.ipotuva!s :z S^./Ia v lU"»ji* dr. Sim.<dutk.t, pr^f. Uara-:, dr. l/^tr in .<>';-kar VV.oviC, tla prouii;o tamka,?njo hrvatsko naselbino.
Poljaki na Pruskem. — Ti;.h na/ia-ni';se prusko naši!,«;, *'> ho p * j t ;i bnim zakumm ," tbr.niilo IV/akuM p:«!,;ib;t:> uaku-puv-i* tu t!f'.i{--v ?.«'(,'*;,:;č\ ni i'o'.,..ikuv ugnalo. K/T iv.i :; ,uyi z*:;;',^ k;«p 'v.itt, i.> me;« ;.'» s a dobro »,;l5ko \nin'i v navoj, kar je -ia po',sko p v. u*:io Ui'i* kwi?«i» vs.-f «•;». da s*> !c «.»'!oki:pno naseliti ter i:j;aJo *>*> ldm> pravdo. Pri tem i m gredo po.ndnus na roko pid;ske banke, ki btia;o din:<r,:i v i:,-o;)j*;U« Tak bojni n:»t*rl so si j.-.d.-l.dc p:Uaki posebno g!« de zapadle Pru^v", dt čim iu..>,o v Po*natj:u J** itak  pn:;.,?.
imertAk« eskadra ;¦¦ v. Ipls/.a t:, Trata ter |n$du!a W'tra} v ;n!r<j na Ilfko.
Torpedi *» Hu»!Jo.        Ta it\^n p;;-s"ie]o is  reške mestne   ivonvce   torpedov   v \     Kronstat ^0 torpedov, kaU-re ;e bt!a narcvla |     P.usija.
J             Znamenito«!  urvat«klh zaporov. —
Utrtscher, predsednik u*. sod*;, v i)j.:;.ac; i | ,0 ?A na dufti*!. Kakor javl.a o hrvatski [ I;.*'!, si cg-fda zaper? v kanovi:;;, da p« n i-I bovtir. vzurcu »rodi tudi sa{ ;?:*:• v Dalijiaci.i! I             Neanotnt davki  na Japouvkrm.
I V Tokiu ste ;e vriila po-t-bai «i-\a kab^:ii.>!i, i da ure.h »kra/.io slibe drsava?' iiniiir.', I V:a.la namerava totr.e d.»vke po%i~a!i v a i ^r»tW."H).WX) jenov, iti sicrr r/.nif/iski >te\i~& z& I ^KMJJOO ,euov, dchc.!mr.?ki davr-k r.a g i,-:)OO.tXj<), davek na s*adk«,r za 7,«KJ0.W u, I Javc-k na sviia za 4,0Ot).CnK). davek na los;;-I bai a 2(H»0 0OJ; davek na p-.lru>j :a i UkaUKH na s:>i za :iUtX).Ou>t in na fob.tk i za 4.0U0.«JUO ;enov. Vrhu tpga bode v'a ;a I ox;f"a državno poav!o v znesku 10G.U<*MjU0 S .-'•"¦ -v. Kontno bodi1 vlada sniždta vso ob:-I    Cz.:ie izdatke, da tiko prihrani ,*>0 do >0 miJj.
i      ---
Teiivadha na II. vsesekelske« zietu.
Skoraj bode JU tet, odfcar se je p'»ja-'a v ljubljanskem »Sokolu* maia č«ta na-viuicn'h mtadeničev, vzbujena pa uzor.icm CcSic-m učitelju Sokolu, ki je brezobzirno ka-2»' n\ nedostatke v slovenjem Sokolstvu ia silil na reformacijo. Z vnemo se je lotila te Celica proučevanja sokolske ideje in načinov, po katerih se ;Jde do vzvišenega C|'j^t lotila se je dela in izpopolnitve same sebe. Malo je bilo Število delavcev, ki se je ol časa do čaaa pomnožilo a vedno zopet padlo. Odhajali so v svet za svojimi poklici, odhajali k vojakom, a še več jih je odšlo, ker jim delo, neprestano delo po dnevi in po noči ni ugajalo, ker jim je bilo pretežko,
In to delo tudi ni zabava, ne igrača ampak napor, ki zahteva prave ljubezni do stvari sarae in neizmerne požrtvovalnosti tersamo-zatajevanja. Niti deset jih ni bilo, ki so vstrajali mnogo let in so vzajemno se podpirajoč premagovali in se borili proti zaprekam, ki se stavijo vsaki reformaciji. S saroo.-zavestjo in navdušenjem v srcih so odhajali poiem polagoma kot učitelji v druga slovenska sokolska društva. In ravno ta društva, kjer jielujejo ti^ prvi slovenski voditelji, t. j. Kranj, Celje, Gorica ir?wnjaHfmajo zasTugcv da je na II. vsesokolskem zletu moglo stati slovensko Sokolstvo ponosno ob strani svojih učiteljev in mojstrov bratov Čehov, da je moglo slovensko Sokolstvo podati s telovadbo in "Sprevodom, ki sta napravila na občinstvo nepopisljiv in prenesetljiv utis, dokaz za svojo eksistenčno pravico. Torej ne delo nekaj mesecev ampak delo skoraj desetih let je bil II. vsesokoiski z!et.
Tekmovalna   telovadba.
V soboto ob  H.   po noči se je vršila
seja čeških, slovenskih in hrvatskih načelni-
j kov g!rde sprevoda, javne in tekmovalne te-
! lovadbv in gled«» zadnje potem se seja tekmo-
¦   valnih >oduikov. Ob 0. uri zjutraj v nedeljo [ pa jo ?.e telovadiš*«'   mrgolelo  teluvadeov in
prv«o,eva:cev kakor tivdi nebroj gledalcev. Ob *»J, je bilo dano znamenje za začetek tekmovalne telovadbe. Vrsta za vrsto p*» ti tc'kn;«>v.i!cov je prilnjaU na telovadišče in v kratkem času j" bilo zbranih nad 00 vrst s čez 360 tekmovalci. j           Tekmovanju je trajalo do pol dvanajste
•  do|>oitidi;e in začelo pri ure po končanem fprevodu in trajalo nud telovadbo do teme. Navdušenja, ponosa in vstrajmi>ti tekmoval-
\ ivv iii Ji'1'ge'.   uničili   ne  duševni  ne telesni
¦  nypcT m ne ;u5';!«ko solnce, ki je ?.galt- roke in   obraz  tako. da   je  iutt!»  rešilna postaja
; posla v b!i.:u '.() slučajih radi soiučarice. ' Tekn.o\alo se je na dregu, bradlji, konju na » *ir z ročaji in na delj brez ročajev in v p!e-; zanju, H:u!i p:č!«gači»Ka se :e izpustilo tekmo-l ven e   v    skoku   na    \iaiuo    in    daHnn   it)
v teks L v           He;*ui?.d   teku:ovanja,   ,1  kab-rega   tuli
•   »(Jiiri^ki S.»k'i;' m i/v! hrt-/ pri *.u;mj;*, pri-- občiir.o, kad.T se nam nav.nani. I               S 11< v n o s i n i s p r *• v o d. '¦           7,<: takoj pri nastopu in razvr.Htilvi so-! kotskih či-t, v ka!-. r.» so je u.ntilo ISOO.Sd-
k t', u v v kakih ;lO miuuiali, jo bilo videli iz-', redno disciplino in prekrasen red. Navdu-smo j--1 pozdravljalo obč"nslvo prapore (ha-' l?!joiji-) slovanske narodne armad«*, ki jeko-; rakala ttrnnndi korakov in v itnponnjočcm ' rodu p.'i tdiiiustva natlačenih ulicah. «           .Sprevod je   imel   pokazati Širnemu ob-
! činstM; to!ovadsko izurjenost iu disciplino v j drugi stc.eri, kekor javno telovadbe. To se je . tpodiij v polni meri, za kar ;rro v prvi vrsti priznanje izborno izvežbanim, okrajno disciplinarnim čeSkim Sokolom ; ali tudi slovensko S-;ke>!vj hO je vedi;.* obfud )v.*n'a vredno. Hcdovn- vašo, katere /: članstvo s'ovc,iskih «oso'-k,i; društev sovrrf?. io i.', dna du5.\ «o se izv;rj'.e t ¦»•:», d a y bi1« nad njimi <niu-»ovljeu» tdjčin-iJvo, di so if" izva;a-ii sami veselili na i n.imi iu bili p3u«-'ul na sv.-c nastop, všlel česar jo upa!«, da .,di bedo ti g-^-li tu h v neftiivnosliiib časiii m jim posvečali pcztmost.
Javna telovadba: nastop iu proste vajo. Na znak načfltslka !,ub'v. Sokola dr. Mjrr*ika, kol voln.ki prosili vaj, se cd^rnfla zagrinjali dveh nasproti si stoječih \b-jlov, skozi k.toro prikorakajo ob zvtkih sokolske koračnice pri jednem (»ii pri drugem Jugoslovani v sestnajsterostopih (16 v eni vrati) na telovadile.
Presenetljiv prizor, sto in »to rok maha enakomerno in sto in sto nog stresa zemljo — ponosno stopa slovansko Sokchtvo. Dal* nji rajftlni nastop, ki ga vsjričo malega prostora ni mtgače popisati, je vzbudil plosk in priznanje, ki ni meglo poleči.
Po izvrženem razstopu (razdalja telovadcev, potrebna za pro3te \aIc) je na povelje : ,Priročili!" plosknilo na malo nad 1500 rok, da se je stresel zrak in gledalcem se je pokazala krasna slika: do 800 telovadcev enakomerno razdeljenih ravno in vprek brez vsake hibe v vrste stekajoče se na konceh v neslvorno maso.
In potem povelje l Prva vaja — druga —* tretja — burni, v nebo doneči aplavzi neizmerno navdušenje, kot morje doneča pohvala, pozdravi, klici presenečenja in navdušenja iz vrst gledalcev — in zopet smrtna tišina, samo godba  svira fanfaro — četrta
vaja — in  potem  zopet   navdušenje,  kateremu ni hotelo biti konca.
Vsak gib, vsaka kretnja se je izvajala pri tolikem številu neverjetno precizno in natančno in pri vsakem sklonu se nam je zdelo, da gledamo valovanje morja, da gledamo žitno njive, čez katero veje veter, tako krasno so se spajale posamezne postave v veliko, enotno, harmonično maso, iz katere je kipelo življenje, iz katere je vstajala velika misel s o k ol s k a, k i mta-fe-p re~ vladala, navdušila do solz.se dotikala naših duš ter jačila v njih pogum in vero v nesmrtnost slovar* s t v a. Pokazalo se nam je delo, o katerem večina izmed gledalcev ni mogla imeti pojma. Opravičeno smo videli skrb, katera se posvečuje v Sokolstvu prostim vajam in znali smo oceniti vrednost cele izobrazbe, Telovadbo vrst slo venskih Sokolov je tekmovalna telovadba, ki se je takoj po prostih vajah nadaljevala, zelo ovirala, ker ni bilo mogoče razstaviti orodja po načrtu, kakoršnega je dobil vsak sodnik vrste, vsled česar je telovadba zelo trpela na efektu. Telovadilo je Tt vrst, med temi 3 iz Gorice, kar je za naše razmere mnogo.
Telovadba naraščaja, Nastopili so vajenci ljubljanskega, kranjskega, idrijskega, šišenskega in celjskega Sokola. Oddaljenejšim društvom ni bilo mogoče poslati jih, ker bi to povzročilo ogromne stroške. Vaje s palicami in skupine so izvajal: točno in kar je Se več: z vidnim veseljem iu navdušenjem. Tudi skupine so izvajali točno, lično iu nenavadno hitro.
Uz o r n o vajo jo izvajalo 18 ljubljanskih, 3 celjski, 2 idrijska in J kranjska telovadce. Tudi pri teh \sled pomanjkanja denarnih sredstev niso mogla sodelovati oddaljenejša društva, kur so se morali vsi telovadci pripeljali trikrat k skupnim vajam, da si* je omogočil enoten nastop.
To vaje so bilo vrhunec telovadske iz-vcfbanosti in najtežja točka celega vsporedo, Telovadba slovenskih lelovadk. Nastopilo je skupaj 72 lelovadk z vajami is kiji. Nastop, kakor vaje same, je bil precizen. Tudi pri vajah na orodju so žele burne pohvale.
Telovadba u z o r n i h čeških vrst in vajo Čehov s kiji in balonom so morale vsled pozno ure izostali. Spretnost Čeških telovadcev ]o biio mogoče opazovati pri tekmovalni telovadbi.
Velikanski trud vaditeljev in telovadcev samih je popolni uspeh docela poplačal, ker dokazali so v vsakem oziru napredek in vzbudili upanje v najboljšo bodočnost. —1.
Karol praščiH,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Kornu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
--------Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Mirodilnica
Karol Volpis
Gorica, Gosposka ulica št. II (v lastili hiši)
nasproti „Trem kronam."
Velika zaloga
barv, mfrodil, kemičnih izdelkov, port-
landskega in roman cementa iz tovarne
Egger & Lilthi Kusstein, Tirolsko.
Vse po najnižjih cenah.
Sladočarica (sirup)
Tamarindo
pripravljen v kemičnem laboratoriju
LEKARNE CRISTOFOLETTI.
najboljša Jiigijenična in — okrepceualna pijača
u poletnem času.
Cena steklenici 80 vin.
Učenca-stavca
sprejme
„Goriška Tiskarna".
Zahteva se dve srednji šoli.
"™*    Naznanilo.     liowoi
Podpisana naznanjata zidarskim mojstrom in slavnemu občinstvu, da sta otvorila v Mirnu
žgalnico apna.
Za mnogobrojr-* naročila se toplo priporočata udana
Iv. Fagrareii & Rossl-
Gorica # Gorica
H6tel
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča pc zmernih cenah. — Velik Jedilni salon, poleg stakleni salon s teraso. ~ V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene tej] družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko cprazdroj»- pivo.
Fran Obrdank
(prej jos. Hrovatin)
===== sodovičar =======
t Gorici, ulica Torrente h. št. 10, priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam vedno v zalogi po zmerni ceni.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   7.  dežel*
svojo mehanično dalavnlco, zalogo ftivalnlh strojev In dvokola« Iz tovarno „Puch"  ter drugih  sistemov*
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirora na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
j\nton Uvartov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih delih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in ravosiija po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„ Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega \piva »prazdroi' iz sloveče CeSk<* time-šeanske pivovarne".
Zaloga ledu,  karerega se oddaja h na debelo od 100 kg naprej.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
no Bragu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljera in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelane
stofe, fotelja, vrtne stole, gugalnlke,
naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja Izbira stolov, naslonjačev, in
gugalnlkov Iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in c§ne, : stonj in franko. Naročevaleem na debelo se dovoli znaten popust.
Vsakovrstna zanesljiva semena
kakor*, domače, lucerne aH nemške in rudeČe detelje; velikanske bele rudefie in rumene pese;  repno seme;  raznih   trav in vseli vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
=s Josipu Kordinu v Ljubljani, s:
pred bkofijo št. 3.
Trgovsko-obrtna re^i$tro\/ar|a zadruga
z n«ora«Jenlra Jamstvom v Gorici.
Hranilne vlog« obreatuJK  po   «¦',*,        veLj>  «t«dn«\ naEožeite  najiitatij  ns jedem
leto, po '>%.       Si»n<j»!»iia  hranilno  kiijlti-o drugih zav?»d<»v hrti izgub«
obresti.       Kcntni dav«k plaoujt* zadrtima Mama. Posojila daje n«  poroštvo  aH   zastavu   na    ",-h-tno   »>dii!niVvaujj>  v   trdftngkiH af(
mesečnih obrokih,      proti vknjižbi varns-im* tudi na 10 Ivino odplt'' ?Y»n| Zadružniki vplačujejo «b vsak dole/, po  1 krono na  teden,  t. j. '..'':n kr-tn v petih
letih. Po zaključku peticij« znana vrednoHt delež« ::Ou kron.
Stanje 31. avgunta 10»« :
Dalail: a) podpisani.
b) vplačani   .
Osa* ¦•tajila    .   .   .
K uur.tHr . . jo'., t-v . »  t.f.r:f.tf:i-
„GoriškA Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici
= Telefon st. 83 =     v Gosposki ulici št. 7     = Telefon 51. 83 —:
izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: broSure, šolska in društuena poročila. Irgooskc in obrine
račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, vsa
tabelama dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. ild. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča
—             dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega liska.   ===========
Delika zaloga izgotouljenih fiskouin
za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade.
V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige:
»Slouanska knjižnica",
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 133 snopičeu najrazličnejše zabaune in poučne usebine. =====   Celoletna naročnina stane K 3*60

„Romeo in Julija".
:  Žaloigra u petih dejanjih. Cena K 1*40.
===========  »»Salonska knjižnica'1,  — —
izhaja v .tJoloica:!! roki>T. i. knjiga:  „0  te   Ženske",   načele in Mik. H 2¦¦-:  2. kp-^a: ..Hamlet*' Žaloigra, K 104; 3. knjiga:  „RfJska   antologija"   «? de«r.*k:h r-:ew,ll\K 3
<v. knjiga: „Spisi Zofke Kuedroue", k 2¦- :::::::::::
»Križarji".
Poljski spisal H. Sfenkiairicz.
Roman o Štirih delih.
Obsega 1038 strani. Cena K 5*20.
Po posti 30 uin. vet.
„hegijonarji".
Igra s petjem iz Ilapoleonouih čosou. ===== Spisal fran Goučkar. =
Pripouesti o Petru Delikem.
Poslouenil luan Steklasa,
^talija",   prinaša  jednodejanske burke in ueseloigre.
Doslef so izšli sledefi zoezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejsraju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra r enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. — 5 oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju.— \b oseb; IX.knjiga: Idealna tašea. Veseloigra v enem dejanju.
— 1 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v onem dejanju.      9 osob;
XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju.      7 o**\>; XII. knjiga:
Mesalina.Veseloigra v enem dejanju.   -   «'» oseb
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
na zahleuo pošiljamo na ogled katerikoli zut<.ek.
Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo --„(3opisna ^i$Ha*f)a" ft. dJabrščdf. --
Cone smerna. Postrežba poštena in točna.