leto XYIH.
f Celju, dne 6. marca 1908.
a.3
Štev, 27.
DOMOVINA
Uredništvo
je na Schillerjevi cesti ši 3.—Dopise blagovolite fraa-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje insera te in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Jasnosti zahtevamo!
i.
Ministerski predsednik baron Beck niti z mezincem ne gane, da bi spravil razprave v baš zasedajočem proračunskem odseku v malo hitrejši tek. Dolgočasno se vlečejo te debate brez konca in kraja — in baron Beck je te dolgočasnosti vesel in stori kar more, da postajajo še bolj dolgočasne. Pri tem čaka na zakljnčenje delegacijskega zasedanja in na končni uspeh deželno-zborskih volitev. Prepričati se hoče, v koliko bodo te volitve spremenile politični položaj, bodo li Mladočehi, kateri igrajo še sedaj v vladnem taboru nekako vlogo, čisto poraženi; kdo pride na krmilo na Kranjskem in na Goriškem, kdo v Galiciji ? To bode važno pri tretji rekonstrukciji kabineta, kateri se bode, volilnemu uspehu primerno ali definitivno poklerikalil — ali pa ostane še nadalje ona brezbarvena siva zmes najraznorodnejših elementov, ki niso v svoji celoti ne krop ne voda in od katerih je zastonj pričakovati odločne, značajne politike.
Ta neodločnost in neznačajnost sedanjega Beckovega ministerstva gre tako daleč, da vlada nima niti toliko poguma, da bi odločno zahtevala, naj se parlamentarnim potom reši državni proračnn in bode morda stavila predlog naj se ji dovoli nov provizorijum za tekoče leto. Ljudski parlament izvoljen na temelju splošne volilne pravice pa se mora temu odločno upreti, kajti kontrola nad državnim gospodarstvom je jedna njegovih najprednejših pravic in izvrševanje te pravice je zanj večjega pomena nego obstanek te ali one vlade. Da bode pa mogoče v proračunskem odseku in v polni
zbornici pretresti proračnn, treba pred vsem popolne jasnosti o proračunih naučnega in pravosodnega ministerstva. Ministra Marchet in Klein nista še našla dovolj poguma, da bi stopila vsak s celim svojim proračunom pred proračunski odsek. Čemu to skrivanje, kaj pomeni ta tajinstvenost ?
Naučni minister bi nas Slovence z eno samo drobtinico rad odpravil — no tudi ta nam še ni v resnici dana, ampak samo obljubljena. In ta drobtinica je — podržavljenje slovenske ljudske šole, katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda v Trstu in ki je vsled svoje prenapolnjenosti in drugih zdravstvenih in pedagožkih nedostatkov že pravi srednjeevropejski škandal! — Več kot to nam dr. Marchet niti ne obljublja, nič na Štajerskem, nič na Koroškem- nič v Gorici, nič drugod. Da bi se dale kulturne potrebe l1/2mi-ljonskega naroda na začetku dvajsetega stoletja odbiti s podržavljenjem ene same privatne ljudske šole, to je pač škandal, kaknršnega mu ni para v kulturni zgodovini vseh vekov, narodov in držav. Italjanom ponuja baron Beck samostojno pravno fakulto na Dunaju ter priznanje, na vseučiliščih v Italiji dovršenih naukov in položenih izpitov
—	kranjsKim Nemcem in nemškutarjem je dal eno gimnazijo v Kočevju in eno v Ljubljani — za naše zahteve po slovenskih srednjih, meščanskih, obrtnih in trgovskih šolah ter slovenskem vseučilišču se pa niti ne zmeni — in da bi mu nikdo ne imel prilike povedati resnice v obraz, ne predloži proračuna naučnega ministerstva niti odseku! In naši poslanci so še vedno mirni, še vedno tiho in vdano služijo
—	en del v vladnem taboru — drugi v skromni, sramežljivi opoziciji temu
baronu Becku in njegovemu dr. Mar-chetu, kateri se tako bridko roga našim kulturnim zahtevam!
Pa ne samo nam, naučno ministerstvo se isto tako brani izpolniti kultnrne zahteve češkega in rusinskega naroda. Vladno postopanje je v tem obziru očividno protislovansko in pot, katero bi imeli nastopiti zastopniki imenovanih treh narodov, je vsakomur jasna — samo ne njim. Da klerikalci služijo tej vladi kljub njeni protikul-turni politiki, da morda baš rad' t*ga, nam je umljivo. Kleril	"dje
upajo, da spodmaknejo dt. Oll jurn naprednemu Mirchetu stolec in da po-sade na njegovo mesto jednega svojih, s katerega pomočjo bodo začeli boj proti državnemu šolskemu zakonu in za popolno poklerikalenja vsega šolstva v Avstriji. Njim ni mari narodno šolstvo, njim se gre za klerikalno šolstvo in do tega upajo priti s pomočjo vladne politike. Da tirajo slovenski, češki in poljski klerikalci tako politiko, to že za silo razumemo, a zakaj so Mladočehi, agrarci v vladnem taboru? zakaj se jugoslovanski klub ne postavi odločno v bran ? Dozdaj baje še ni bilo prave prilike. Naj si pa to priliko poiščejo, če se jim sama ne ponudi, naj vlado prisilijo, da čim prej predloži proračun naučnega ministerstva in naj jasno in glasno pove, kaj je z našimi kulturnimi zahtevami, kaj z našim tako pregrešno zanemarjanim šolstvom!
Kaj za to, če spravijo barona Becka v zadrego, ali če morda celo vržejo njegovo vlado. Naj se popolnoma nasloni na klerikalce, naj poskusi vladati z njimi in poklerikaliti avstrijsko šolstvo, če ima pogum. Če pa nima tega poguma, naj pa poišče onega, ki
veleva dati vsakemu narodu svoje ter nalaga državi neizogibno dolžnost, izvrševati svojim državljanom nasproti svoje kulturne obveznosti. Naj se torej odloči za to ali to, ampak naj 3e odloči. Ne dajte mu več, da bi se še nadalje nemoško skrival za polovičarske naredbe ter da bi podaljševal svoje nemoralno politično življenje s slabotnim zavlačevanjem že davno za rešitev zrelih vprašanj. Če nima vlada poguma priznati barvo in se odločiti, naj ga imajo poslanci in naj jo k temu prisilijo. To zahteva narodna korist — in nadjamo se, da bodo gospodje to razumeli In storili svojo dolžnost.
Dopisi.
Sv. Rupert v Slo«, gor.
Da izvejo tudi v drugih krajih, kako se godi nam ubogim posestnikom pod duhovniško politično komando, kako vlečejo iz nas krvavo zaslužene krajcarje z lahkomiselnim gospodarstvom v cerkvenokonkurenčnem odboru, sprejmite naš dopis.
Pogorela je zavarovana priprosta župnijska viničarija. S pomočjo zavarovalnine morajo župnijske občine postaviti novo. Župljani so bili voljni to storiti, a tako, da bi dali les in sa navozili skupaj, drugi zopet drugi potrebni materijal, tretji bi pomogli z lastno roko pri stavbi itd. Na ta način bi postavili župnijski viničariji primerno poslopje za majhen denar.
Naš gospod župnik pa je v konkurenčnem odboru, katerega si je pri volitvah po neumorni agitaciji pridobil takšnega, da zna samo kimati, ukrenil dragače. Dal si je napraviti načrt za viničarijo z visokim proračunom nad 8000 K
LI SITE K.
Franc Tomšiču v spomin.
V Pragi je umrl v petek, dne 28. februarja nadinženir Franc Tomšič v šestdesetem letu svoje starosti. Pokojnik je bil blag mož in velik dobrotnik slovenskega praškega dijaštva. Dasi je preživel svoje zadnje čase na Češkem, je štel vendar tudi še v domovini mnogo prijateljev. Tomšič je bil trda slovenska korenina, ki je ostal še iz časa taborov. Bil je prvi slovenski akademik na praških visokih šolah. Tomšič se je rad spominjal onih časov, ko je prišel v Prago in so njega in njegovega kolego češki študentje nesli na dekanat. Udomačil se je v Pragi popolnoma in je štel velik krog prijateljev. Bil je pri ustanovitvi „češko - slovenskega spolka", ki mu je dal tudi svojo knjižnico na razpolago. Knjižnica se je žal sčasoma popolnoma razgubila. Sloven-
ske dijake v Pragi je podpiral najprej iz svojega, potem pa je ustanovil „Slov. podporno društvo", ki mu je bil sam vesten predsednik. Zasledoval je življenje dijaštva in kadar se mu je zdelo potrebno, je nastopil strogo in odločno v imenu starišev. Drugače pa je bil dobrohoten podpornik. Nekoč smo šli po mesečno podporo drugi dan po maškaradi „Matice Šolske". Imeli smo težko vest, kajti tudi Tomšič je bil tam v loži. A on nas je veselo pozdravil in rekel: „ Vidite, to me veseli, da greste na zabavo v najboljše kroge. Včeraj ples, danes podpora, to me veseli." Zato je tudi poskrbel, da se je vsakomur po možnosti odprla pot v višjo družbo. Nič ga ni tako žalostilo kakor netaktnost in neolikanost. Prizadeval si je, da bi slovenskim akademikom poskrbel nekaj prostih mest v Nar. divadlu. Žal, da so ga mali doneski zadrževali, da ni mogel storiti vse, kar je ho.el. Občna izobrazba se mu je zdela za akademike prav tako važna, kakor vsakdanji kruh, zato si
je štel v dolžnost podpirati jih vsestransko.
Pri tem je bil odločen mož. Nekoč je prišel v Ljubljani v hotel L. Točaj mu je prinesel nemški jedilni list. „Slo-venskega, prosim", zahteva Tomšič. „Nimamo", odgovori točaj. ..Torej ga napišite", pravi Tomšič in je naročil obed šele, ko se je ugodilo njegovi želji. Je to morda malenkost, toda iz raznih takih malenkosti, ki jih ne smatramo vredne premisleka, postanejo počasi nelepe navade. Zato Tomšič ni cenil ljudi, ki so padali pred raznimi redovi in naslovi. Sam zase je bil Tomšič dobra skromna duša, ki ga je mal prispevek za podporno društvo bolj razveselil, nego najlepše fraze. Bil je častni član akadem. društva „llirija" v Pragi in splošno priljubljen v praških meščanskih krogih.
Njegov pogreb v pondeljek 28. m. m. se je vršil sijajno in je pokazal, da je pokojnik štel mnogo prijateljev. Udeležila se je pogreba cela slovenska praška kolonija, slov. akadem. društva
„Adrija", nIlirija" in klub slovenskih tehnikov in mnogo uglednih oseb iz vseh krogov. Slovenski akademiki so mu položili venec z napisom: »Slovenski akademiki svojemu dobrotniku"; slov. akadem. društvo „Ilirija" pa mu je položila svoj venec kot častnemu članu. Slovenski zbor mu je zapel v cerkvi žalostinko: „Usmili se, Gospod", na olšanskem pokopališču pa „Blagor mu". Na grobu mu je v imenu slov. dijaštva govoril fil. Ivan Lah nagrobni govor nekako tako:
Grob se za grobom vrsti. Kruta zima žanje svoje žrtve. In tako se je k mladim slavnim češkim grobom pridružil nov grob, grob naš. Je to drugi slovenski grob na Olšanih: prvi je Antona Ra ča, brata slavnega Božidara in drugi je ta. Je to drugi grob, ki bo k njemu hodilo praško slovensko štu-dentovstvo in vsak odkrit Slovenec, ki bo prihajal v Prago; prvi je grob Jana Lega in drugi je ta . . . Tam počiva glasnik češko-slovenske vzajemnosti in tu bo spal mirno spanje, pod-
Pravijo, da pride »kobača" visoko nad l&OOO K. Pri tem se pa ni mislilo na slabo letino; kje si prisluži siromak in s kako težavo borne vinarje, kako si mora pritrgati pri obleki in hrani ■za se in nboge ofcročiče, da plača davke, to je bilo g. žnpnikn in konkurenčnemu odboru vse jed no. Kako se je zidalo? Ali odgovarja stavba proračunu? Kaj še! Strežci še sedaj ne morejo pozabiti, da jih je Silo sram brez dela stati. Zidarji so zidali in zofcet podirali, ker ni bilo Župniku po Volji. Tako je bilo, ker smo videli le malokdaj načelnika kakor se spodobi pri nadzorovanju, prišel je navadno proti večeru, večkrat pa celi dan nič. Za tako nadzorovanje je služil po 3 K na dan. Vprašamo, ali je to pametno gospodarstvo?! Marsikaj je tndi drugače, kar ni v odobrenem načrtu. A kaj to ljudi briga, samo da plačajo! Ako bi se oddalo vse deilo in vožnja potom licitacije, bi ostala iriarsikatera krOnica v žepu siromaka! Neki cerkveni odbornik — veleposestnik je baje zaslužil za vožnjo 600 K! Zakaj pa toliko? Ali ne morda zato, ker je ob jednem odbornik „kmečke zveze" in je pridno pri sejah kimal ?! Vsaka župnikova stopinja je storjena, vsaka njegova beseda izgovorjena v prid politike kmečke zveze — proti izsesavanju ubogih trpinov, ki so politično nepoučeni, s takšnim gospodarstvom v konkurenčnem odboru se pa nikdo ne gane. Zapomni si to davkoplačevalec, da si podprl s to stavbo duhovniško ^politiko, ki je tebi na kvar, kakor razvidiš iz tega dopisa —; kajti ob volitvah bodo znale kleti, postavljene s tvojim grošem, veliko povedati o p r o t i km e č k i politiki, d;a še boš moral marsikaj plača t i v pri d mogoč no sti.d uhov-n i k o v, organi z i r an ih v znani „k m e č k i zvez i". Njih atavbe : se utrjujejo, .tvoje atrehe ubogi trpin pa bodo kazale rebra . . . Kriv je temu vsak sam,,; kteri se da p ro t i s v o j i koristi v politiki komandirati —. Tako se gre dandanes „za — vero", , davkoplačevalci pa morajo vedeti, da »e gre za — mero in žep ..!
Pozor ob volitvah! Ne voU takih, katere, omami v župnišču vino — iz tvojega vinograda — da postanejo ki-movci, ampak trdne može, ki bodo zastopali tvoje koristi, 8 v e s t i si ^odgovornosti za s v o j v o lil ce, vsejedno, če pride agitirat na tvoj dom, kaplan ; aH župnik ali priliznjeni njihov agitator! Proč s »Slov. Gospodarjem"f Bodimo sami dobri gospodarji!
poruik in dobrotnik praške slovenske mladine. Po obeh smo prejeli sveto dedščino, tu bo nam ostala sveta za vselej, v , njjt vidimo svoj pomen in namen : nadaljevati delo češko-slovenske vzajemnosti, in dvigati, podpirati in skrbeti za svojo mladino, omogočevati ji študije v Pragi ter ji odpreti pot do dela- —	. s
In tako stojimo danes ob tem grobu, kakor zapuščena deca stoji ob grobu svojega očeta. Težka žalost je padla na naša mlada srca, jasni spomini se dvigajo pred nami in polnijo duše naše z globoko hvaležnostjo, ki se bo z njo družil za vse bodoče čase v slovenskem študentstvn spomin na blagega rojaka, ob katerem grobu danes stojimo . . .
Ne le kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan.
Te besede mi prihajajo ta trenutek v spomin in zdi se mi, da so bile geslo pokojnika. Nikomur izmed nas ni neznana skrb in požrtvovalnost, s katero je Fran Tomšič skrbel za svojo mla-
— I* Hrastnika. Predrznost hrastniških nemčurjev presega zadnji čas že vse meje. Obnašajo se prešerno in oblastno kakor bi bili neomejeni gospodarji — mi domačini pa moramo mirno zreti njih početje, vsaj nas sicer pridejo klerikalni listi ali pa celo kdo iz naših vrst, češ, da smo netaktni. Naravnost „ grozne, strašne" razmere med tukajšnjim slovenstvom razkriva celjski listič »vahtarica" v vsaki številki. Nikdar nisnio mislili, da more narodno sovraštvo privesti do tako ; podlih in idijotskp zlobnih izbruhov! kakor jih čitamo v „vahtarici° iz zna-, nega peresa. Sedaj se zaletuje v našo Šolo, sedaj v krajni šolski svet, sedaj: v naše vplivne može, sedaj napade naše narodne gospodične, sedaj primerno svoji oliki in značaju denuncira slovenske uradnike! Neošnovanost laži o šoli, učiteljicah in dr. je razkrila disciplinarna preiskava. Nemškega poštenjaka seve to prav nič ne ženira pri nadaljevanju njegovih napadov! Značilno za tega dvomljivega kavalirja je n. pr. to, da očita neki gospodični, da je hči krojaškega mojstra in posestnika in da je narodna. Drugega greha tudi' on ni našel na nji. Ne bomo se ravnali po vzgledu tega nemšku-tarskega tintomaza in ne bodemo preiskovali preteklosti raznih nemških „dam" — kaj takega je privilegij višje kultiviranih naših Nemcev; mi le konštatiramo, da se našemu narodnemu ženstvu v nobenem oziru ni bati primere z nemškimi našimi „damami". Jezi vas, da je naša družba tako demokratična, da se ne omejuje samo na diverzne pisarje in druge podobne elemente, temveč sprejmemo med se z veseljem vsakogar, ki je inteligenten in naroden, najsi bo delavec ali gospod! Seveda delavci tej gospodi niso niti ljudje! Najvišje pa se je povspel omenjeni dopisunček „vahtarice" V št."18 kjer očita nažemn g. načelniku tatvino — s&veda želo previdno, kar ga pa'he bo otelo zasluženi kazni. Očita nagemu g. načelniku, da je ukradel v nekem nemčurskem lokalu neko' številko — '' »Vahtarice*. ' 1 f' ' ■ '
Možakar ima v resnici zavidanja vredno uprav bnjno dbmišljijo! Ali mu bode v resnici kdo verjel, da se najde na vsem Spodnjem Štajerskem, da se najde sploh kje ha vsem svetu Sio-venec, ali kak Človek sploh, ki bi »ukradel* eno številko — svet čuj ih grohotaj se — »Vahtarice"? Ne, gospodje celo tisti vaši sorojaki po Srednjem in Zgornjem Štajerskem ki slove po vsem svetu zaradi svojih velikih »podbradkov" in še večjih vodnih rezervoarjev v svojih tikvah — celo ti 'slavni Vaši
dino, bil je sam v sebi prepričan, da je p jegova dolžnost več ko razdeljevati -podpore. Želel nam je več in je tudi storil več.
V tihi dolenjski dolini poleg me-.steca Višnja gora; mu je tekla zibelka. Tam v skritem Vernem dolu stoji med drevjem samotna hiša, skrita v zatišje, v tiho pobočje. Tam čita . danes popotnik na spominski plošči, da se je tu rodil Josip Tomšič, brat našega pokojnika, eden naših prvih žurnalistov, kremenit značaj, urednik »Slovenskega Naroda", odločen bojevnik let 70 tih. Ime „Windischer Messias", ki so mu ga pridali Nemci, znači dovolj njegovo delo. In brat je postal bratu vzor, mogli ste morda kdaj slišati s kako ljubeznijo je govoril Franc Tomšič o svojem bratu. — So dvoje vrste ljudje na svetu: so, ki delajo javno in glasno, da čitamo vsak dan njih imena, in so taki, ki je skrito njih delo, ne govore o sebi in ne dajo govoriti. Med te je spadal Fran Tomšič. Bil je prvi slovenski akademik, ki je prišel s svojim
sorojaki, bi .rekli o vašem dičnem glasih: daš ktinnt' mir gestohlen werden ter bi se grototaje obrnili v stran, ako bi jim kdo take prismojenosti pripisoval; V resnici ta duhovitost presega celo vaše krofe in vaše tikve in to ni malenkost!':	• !<
Jako Velikega gospoda hoče igrati tudi nemški privahdranec, nadučitelj nemške šole. Mož pa ima to smolo, da ga nihče resno ne jemlje; že parkrat je Vzbudil s svojo »duhovitostjo" občen zasmeh. Njegove ovadbe na vse strani so res edine svoje vrste. In kake pravice si lasti nad otroci slovenskih šol! Zadnjič je kar citirat orožništvo, naj mu privede iz slov. šole dva 12 letna dečka, češ, da sta neke otroke iz njegove Šole malo našeSkala. Lep pedagog, ki bi rad z orožništvom učil otroke dobrega vedenja!
Politični pregled.
Domače dežele.
Na Kranjskem so deželnozbOrske volitve končane (volitve v veleposestvu so za nas brez pomena.) V Idriji je izvoljen narodno - napredni kandidat Gangl proti klerikalcu Arkotu. V novi deželni zbor se vrnejo vse stranke v prejšnji moči, razmerje ostane torej nespremenjeno. Kake politične posledice bode imial ta izid baš izvršenih volitev, bomo kmaln videli. S. L. S. je zatrjevala, da stoji na stališču splošne in jednake volilne pravice za deželni zbor, narbdnonapredna stranka pravi, da je to tudi njena zahteva. Potemtakem bi bilo sporazumljenie obeh strank lahka stvar — in ker zastopniki kmetskih in meistnih občin z veliko večjo opravičenostjo lahko rečejo O sebi, da predstavljajo želje in zahteve vsega prebivalstva, nego vele? posestniki, kateri zastopajo samo kakih 50 nemških veleposestnikov — se vlada tej Složno izraženi Želji in zahtevi ne bo mogla več upirati ter bode končno storila to, kar je dandanes edino logično v Avstriji, da dovoli tudi za deželne zbOre splošno in jednako volilno pravico, kakoršno smo si po trdih bojih že priborili za državni zbor. Pokazalo se bode, ali je bilo S. L. S in narodno-napredni stranki v , resnici kaj na tem, ali sta se tega samo posluževali kot prikladnega in efektnega gesla v volilni borbi.
Na Goriškem gre klerikalcem trda. V splošni kuriji pridejo v ožjo volitev z vsemi tremi kandidati; tudi v kmetskih občinah — in to celo v goriški okolici, ki je bila dosedaj klerikalcem
kolegom študirat na praške visoke šole. Ni prinesel s seboj drugega nego čisto slovensko srce in slovensko narodno pesem. Oboje je bilo z navdušenjem sprejeto. Postal je priljubljen kolega v „Akad. čtenafskem spolkn" in njegova pesem: »Mila, mila lunica" se je pela v nekaj dneh po vsi Pragi. Od takrat je rastlo naše število in ob grobu prvega slovenskega praškega akademika stoji danes družina slovenskega dijaštva, ki je dosegla število 80. Kot strokovnjak v svoji stroki je začel mož svoje delo in je hotel ponuditi svoje moči domovini. Toda zgodilo se je, kakor mnogim, da je v Ljubljani plačal več dohodninskega davka nego je zaslužil. Vrnil se je torej med svoje ljubljene brate Cehe in si ustanovil tu svoj dom. Toda domovine ni pozabil: obiskal jo je ob vsaki priliki in ohranil je zvesto dolenjsko srce. Njegova govorica je bila čisto dolenjska, kakor da ni videl tujine. Pozabil pa ni tudi na svoj mladi ideal. Krepko je pomagal drugim hoditi pot, ki jo je bil sam
najbolj verna, pridejo klerikalci v ožjo Volitev, dočim sta hita dva naprednjaka, dr. Gregorin in Alojzij Štrekelj,. breš odpora izvoljena. Za sedaj lahko rečemo, da' bodo v deželnem zboru zastopane vse tri meščanske slovenske stranke, klerikalna, narodno-napredna in agrarna. Volitve so ljudstvo vzbudile iz mrtvila in v deželni zbor pridejo možje, kateri se ne bodo nMonili več brez volje in kontrole pod vodstvo italijanskega deželnega glavarja, kateri je dosedaj vodil vse slovenske in taSke deželne poslance goriške kakor četo mesečnikov za seboj tako, d« so. mu brez misli in razsodnosti slnžili kot glasovalni stroj ter mu pokorno pomagali vstvarjati njegove politične in gospodarske načrte v prid Italijanom in sicer v prid italijanskim veleposestnikom in italijanskim meščanom! Tej idili bode sedaj konec, imena: dr. GTe-gorin, dr. Franko, Gabršček in Štrekelj so ham porok za to, to tem bolj, ker pride tndi od klerikalne strani nekaj novih, sposobnih in delavnih mož v deželni zbor. Vrhu tega napravi dr. Faidutti konec i italijanski liberalni stranki, kateri ostanejo še samo mestni mandati ter veleposestvo. Laški in slovenski klerikalci bodo imeli v zboru morda večino. Kake posledice bi imelo to na narodnostna vprašanja, se danes še ne da lahko sklepati. Na sploh pa lahko rečemo, da pomenijo te volitve za Slovence na Goriškem obrat na bolje, korak naprej, iz mrtvila na delo in življenje.
Tudi na Češkem so volitve že tako-rekoč končane. Veleposestvo ima sicer še voliti, pa v tej kuriji ostane vse pri starem. Volitve v kmetskih občinah so končale s popolno zmago agrarcev, kateri dobe 45 ali 46 poslancev, na-predhjaki 1, Mladočehi 1 in klerikalci 1 poslanca. Število klerikalnih glasov je naraslo v kmetskih občinah od zadnjih volitev 1901 1. od 600 u«,3&QQO! Mladočehi, ki so imeli 1895.1. v kmetskih občinah 46, 1901. 1. še 24 mandatov, si letos niso niti upali postaviti svojih kandidatov proti agrarcem in prodrli so v kmečkih občinah samo z jedrnim KramdFem in tndi t njim šele v ožji volitvi ter je pripisovati zmago osebnim lastnostim Kram&Fevim in ne mladočeški stranki. — Mestna skupina je volila po pretežni večini še mlado-češko; pa tudi tukaj se krči vpliv in propada ugled mladočeške stranke. To nam posebno jasno kažejo volitve v glavnem mestu, v Pragi. Praga je za Mladočehe faktično že zgubljena, kajti v Novem mestu je izvoljen izrecen nasprotnik Kram&Feve pozitivne politike,
začel. Bil je vsakemu slovenskemu dijaku v Pragi očetovsko skrben podpornik in je ustanovil »Slov. podporno društvo", ki mu je ostal predsednik do zadnjega. Kako mn je ležala podpora slov. dijaštva na srcu, se je videlo iz vseh pogovorov, ki so se sukali tako radi okoli društva. »Danes je moj najsrečnejši dan v tem letu", je rekel zvečer, ko mu je neznana češka dama poslala 500 K za slov. podp. društvo. In po njegovi zaslugi do danes še ni prišla ona beda med nas, kakor bi bila prišla, ko bi bili čakali podpor iz domovine, kajti s svojim vplivom je dosegel, da je danes polovica podpor našega društva od čeških darovalcev. In poleg tega je delal na to, da bi slovensko dijaštvo v Pragi verno izpolnjevalo svojo nalogo, da bi bili vredni sinovi naroda, katerega pred-stavitelji so. Zato je očetovsko karal, kar ni bilo prav in hvalil z veseljem, kar je bilo hvalevrednega. Hotel je nas videti v višji češki družbi, hotel je, da živimo življenje akademično
•' k1'"" v ■ :: : ' •f ;>' .• ," ; >•• p;.-.••;.: " dr/ Srb- in dragi opozicijonalec K. St Sokol prid« v ožjo volitev. V Starem mesto sta sicer izvoljena Mladočeha dr. PodlipnfinV. Nemec (proti Masaryka) pa. pri teh volitvah so dobili realisti ve& glasov nego dr. Podlipn^ 1901. 1., ko je bil še izvoljen brez opozicije. V ožjo volitev *pride tudi župan praški dr: .Grošv • čeprav je nastopal ne samo kot Mladočeh, ampak kot župan praški in je delal za svojo izvolitev z vsem aparatom,' ki mu je kot načelniku občine na. razpolaganje. Izvoljen je še brezpomembni Mladočeh dr. Pinkas in Staročeb dr. Jefibek, par ožjih, volitev bo; že treba. Dosedanji uspeh je pa pokazal, da je Mladočehom v Pragi odklenkalo, da tndi mesta po deželi odpadejo ter da jim se bliža politična smrt. Na površje silijo stranke z odločnim jasnim programom: ljudska na-.predna stranka (realisti), soc. demo-kratje in klerikalci. Vladajoča češka stranka so sedaj agrarci.
- Avstrijska delegacija si je po za-slngi nemških klerikalcev skupila na konec zasedanja prav temeljito bla-mažo.- Kršč. socijalci in vsi njih klerikalni zavezniki v parlamenta in gosposki zbornici so se z vso energijo - potegnili za to, da mora biti znani klerikalni LatonrSchrailov;: predlog o zvišanjn častniških plač biti sprejet še
V	tem zasedanju in da treba častnikom zvišati plače že od 1. jan. t. 1. naprej. To bi bilo mogoče, ako bi ta predlog tndi ogrska delegacija sprejela Ta je-pa že enkrat ali večkrat odločno izjavila, da ne — in je pri tem ostala tndi sedaj, ko so klerikalci inscenirali zadnji alarm. Madžari so napravili Vsej komediji konec na ta način, da so rekli, da noben zakon ne predpisuje tretjega čitanja predlogov v delegacijah; o vseh glavnih predlogih sta se obe delegaciji že sporazumeli, vsi so bili v ogrski delegaciji tndi v dragem čitanjn že sprejeti, torej je nje delo dovršeno. Kar se pa tiče izrednih predlogov in tak je Latonr-Schrafflov predlog, o tem bode predsednik ogrske delegacije potrebno ukrenil. To so Ogri sporočili avstrijski delegaciji in se odpeljali s prvim vlakom domov. Kršč. socijalci so vsled te klofute kar divjali in niso vedeli, kakor je dejal posl. Schnhmeier, kam bi jo vtaknili. Naposled so se pa pomirili. Izvolili so, kakor po navadi
V	takih položajih, pododbor, kateremu je poverjena naloga formulirati predlog, ki ga je o tem vprašanju stavil grof Stttrgh. Maja meseca se snidejo delegacije zopet — s tem se blamirani
V; C x. '.'"-iKMVUV ii^-LO ;
klerikalci tolažijo ter smatrajo to za nekako zmago njih stvari,
71 '
.„. Srbohrvaška koalicija je že imela po volitvah v Zagrebn svoje posvetovanje. Predsednikom je izvoljen pravaš Grga Tnškan, podpredsednikom pravaš dr. Mažnranič in samost. Srb Vaso Mu-ačevid; v eksekutivni odbor so izvoljeni Tuškan, Baner, Zagorac, Purič, Medakovič, PribiČevič, Nikolič, Roje, Lorkovič in SupiJo.
novice.
Štajersko.
Operetnega večera Jutri, v soboto, ne bo v celjskem »Narodnem domu". V včerajšnji številki „Narodn. lista" je bil napovedan za jutri v celjskem „Narodnem domu" operetni večer. Kakor smo pa zvedeli, še o tem lastnik dvorane, celjska »Posojilnica", ničesar ne ve. Iz tega vzroka in ker nikdo v Celjn ni prevzel aranžma, se operetni večer ne bo mogel vršiti..
?r Janez, kje si? „Sram me je, »Domovina" in ves spodnještajerski slovenski svet, ker so,prelomili moji pristaši kompromis pri volitvah v brežiški okrajni zastop . ." , .
—	T šolskih vrteih dražbe sv. Cirila in Metoda je sedaj 849 otrok,
—	Za dražbo sv. Cirila in Me-" toda so darovali rabljene poštne znamke „klubu slov. napr. akad. v Celju" sledeči: gdč. Zdenka Vrečko, gg. Bovha, Čremožnik, Furlan, Gradišnik, Lazmk, Mirnik. Novak, Stante, Šribar, Drag. Vrečko; Stanijolni papir pa gdčne Kosi in Vrečko. Hvala! Za klnb Fran Skaza, jur.
—	V Šoštanj sk i okrajni zastop je volila skupina kmečkih občin sledeče zastopnike: gg. Verbuč Franc, župan, Št. Florjan; Goričnik Ivan, župan, Št. Martin na Paki; Žager Val., župan v Topolšci; Košan Josip, župan, Okolica Šoštanj; Ježovnik Vinko, dosedanji načelnik; Dvornik Ivan, živino-zdravnik; Šmon Anton, posestnik, Škale; Krajnc Janez, posestnik, Št. Andraž; Zaje Franc, posestnik, Št. Janž ter s trga Šoštanj tudi g. Adolf Orel.
■ — Vprašanje In prošnje Hrast-ničanov do si. občine Trbovlje. Ali je res, da je znani Killer oskrbnik izo-lirnice v Hrastniku? Ali mislite vso upravo v Hrastniku prepustiti nem-čnrjem? V obč. odbora trbov. sedi tudi distriktni (torej od občine plačani) zdravnik, ki je ob enem zdravnik bra-tovske skladnice, okr. boln. blagajne i. dr. Ne glede na to, da pač ne gre,
višje, nego se navadno živi. ■! ••«. Ljubljen v krogu svojih dragih, spoštovan med najboljšimi krogi, drag prijatelj prijateljem, odločen mož za resnico in pravico — tak je umrl naš rojak. Boj v domovini se mu je gnusil, ni mogel prenesti podlosti, ki se dogajajo tam vsak dan. Imel pa je pripravljene roke podpirati vse, kar je imelo namen podpirati slovenski napredek in kulturo.
In zdaj stoji pred nami nov grob, grob moža rojaka, grob prvega slovenskega praškega študenta, grob očeta našega. Končano je skrito tiho delo, ki je prineslo mnogo sadov, končano ' je življenje zdaj, ko je še pozna zima in še ni prišla pomlad.
Njegov spomin med nami ne premine. Nadaljevali bodemo z isto sveto vnemo dvojno delo: delo češko-slov. vzajemnosti in delo človekoljubja, podpirali bomo svojo mladino. Ti pa, dragi rojak, spi mirno spanje v bratski zemlji! Drag nam bo Tvoj grob, kakor je bilo nam drago Tvoje življenje. Tvoj spomin bo ostal večno med nami, hva-
ležna srca se bodo spominjala Tvojih dobrot in pozni slovenski praški akademik bo s hvaležnostjo obiskoval grob svojega dobrotnika. Prijatelji v domovini se gotovo z ljubeznijo spominjajo svojega prijatelja, ki so mu pos- cene te vrstice v spomin. Naj bi bil trajen med nami spomin na blago človekoljubno srce in ta spomin naj nas spominja, kaj smo dolžni svoji mladini. Mnogokrat je Tomšič zastonj klical po podpori. Tožil je in je bil žalosten, ko je bil brezuspešen njegov klic. Naj bi vsi oni, ki jim je drag njegov spomin, izpolnili svojo prija -ijsko dolžnost s tem, da se z darom spomnijo podpornega dra**' s za slov. visokošolce v Pragi", ki jt al Tomšič zanj s tako vnemo. V podpiranju slovenske praške mladine, ki s; e osnovala toliko narodnega dela, nas vodi in veži spomin na blagega Franca Tomšiča. Pri slov podp. društvu marljivo deluje poleg Slovencev, zet Tomšičev dr. Šebesta, ki je blae-fl.jnik društva (Praga, Spalend ulica 20.)
da bi obč. uslužbenec v pbč. odbora, prosimo Si. obč. odbor, da nam preskrbi druzega distri^tnega zdravnika," ker dosedanji kljnb svoji pridnosti, vestnosti in znanjn n e m o r e obvladati ogromnega delal Prosimo in zahtevamo, da se nam da slovenskega distriktnega zdravnika. Obračamo se za to tudi do si. obč. odbčra Dol, naj da infeijativo v tej; zadevi. — Ali bi ne mogla trbov. občina, če Že okrajni zastop noče izposlovati, da bi se vzdignil premogovniški most pri Birtiču. ki znatno ovira promet ? — Dalje prosimo, da bi prevzela trbov. občina V oskrbo pešpot, ki vodi mimo Pintarja do dol-ske cesta Ta pešpot Hrastničani najbolj rabijo, rabijo ga pa tndi drugi, je pa v slabem stanju. — Prosimo obč. odbor, da napravi red na cesti pred glažuto. Ta je nepretrgano zastražena od cele kopice pobalinov, ki igrajo qa cesti za denar, pri t$m kriče kot divji in govore in zbijajo take surovosti, da postaja mirnim pasantom kar neprijetno.
—	Knjigovodski tečaj za kmečke posestnike se priredi od 13. do 16. aprila 1908 na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Tečaj je omejen na 12 slušateljev; ti dobe prosto stanovanje, hrano si morajo sami oskrbeti. Prosilci za štipendiji V znesku po 25 K, katerih je več določil deželni odbor za obiskovalce tečaja, naj vložijo svoje prošnje do 1. aprila t 1. ravnateljstvu poljedelske šole v Grottenhofu. Obisk tega tečaja j,e priporočati tudi gg. učiteljem, kateri bi potem lahko v svojih krajih uvedli domače knjigovodstvo.
—	Nove podružnice štaj. kmet. dražbe na Spodnjem Štajerskem. Orednji odbor štaj. kmet. dražbe je dovolil ustanovitev novih podružnic v Mestinju, na Planini in v Zadrečkem dolu. Dovoljena je tudi nstanovitev jpove podružnice v Dornavi in pri Sv.; Tomažu v ormoškem okraju, ako se oglasi za nje dovoljno število članov,
—	Na.naslov županske organizacije v ormoškem okraju! Piše se nam iz Ormoža; Te dni sem dobil slučajno v roke dopis okrajnega glavarstva nekemu okoliškemu županu. Dopis je bil seveda nemški; župan je sprejem nemški potrdil in tndi nemški odgovoril. Ne vprašajte kako! Dasi vemo, da se morajo uradniki pri glavarstvu s takimi odgovori bolj truditi ko s dobro slovenski pisanimi — pa vendar store to brez nevolje, saj se gre za utrditev blažene nradne nem-ščiZe! Kakor je njim na nemščini, mora biti našim ljndem tembolj na slovenskem jeziku. Zategadelj bi bilo potrebno, da bi se doseglo potom slavne županske organizacije v ormoškem okraju popolnoma jednotno slovensko uradova-nje in dopisovanje z vsemi državnimi in dež. oblastmi.
—	Spremenita občinskih imen. Ministerstvo za notranje zadeve je dovolilo spremenitev imena obč. Koračice v Sv. Tomaž pri Ormožu in obč. Cerkevnjak v S V. Anton v Slovenskih goricah.
—	V Šmarju pri Jelšah je či-talniška predpustna veselica v domačem krogu najlepše uspela. »Raztre senca" se je izborno vprizorilo, za kar se mora razun diletantom (posebno Milki) gospej in gospodu dr. Mulej topla zahvala izreči. Plesalo se je z vnemo do jutra. Tudi to pot je gostil ničar Habjan vse zadovoljil. Mogoča nezadovoljna izjema to ne pritrdi.
—	Županstvo Šmarje poslalo je žnpanstvu Rogatec slovensko napisano uradno dopisnico. Hitro se je vrnila takole rešena. Preko nje naslova je bilo s svinčnikom napisano: nix (popravljeno nichts) windischzuriick.
i'
Ne flplgo za tem pa pošlje Žnpanstv0 Rogatec uradno dopisnico županstvu * larje, ki pa ni bila v tam lastnem uradnem t. j. nemškem, marveč docela v slovenskem jeziku ' napisana. Podpisani urad je namreč zaželjel neko nslngo brezplačno. Nix windisch gosp. župan Ferschnik ?
■ " •■ JjjS? £ : 'Uji	: i•;' t-,-'"': ■■ f',;
— O dr.,. Ploju je na zadnjem javnem shodu v Šmarju pri Jelšah posestnik g. Vrečko s Ponikve v svojem govora trdil, da je nad vse delaven in velezaslužen slovenski državni poslanec. Mi se s tem z govornikom . do pičice strinjamo. Sploh je g Vrečko razumen mož, ki si npa resnico povedati,. $ tOr le je gotovo hudo v oči klal Dr. Korošec, pa ne, da bi zato g. Vrečkota »kaštigali"!
—	Živinozdravniški doktorat. Od jeseni naprej bodo promovirani tudi abs. slušatelji živinozdravniške visoke šole na Dunaju doktorjem Ži-vinozdravstva. Ob jednem se bo npe-ljala kolegnina.
—	Poročil se je 2. marca pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. g. Ferdo Bobič, nadnčitelj v Stranicah, z gdč. Silvo Binter. Bilo srečno!
—	Pet Radeckijevih veteranov še živi pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.: gg. Fr. Kuri, rojen 1. 1826., Mihael Hrga, roj. 1. 1826., Franc Šegula, roj. 1.1828., Juri Vilčnik, roj. 1.1827., Franc Cizerl, roj. L 1829. Vsi so se udeležili bitek v Italiji, deloma pri Novari, deL pri Milanu; zadnji pa se je bojeval 1. 1849. na Madžarskem proti Košntov-cem. Slovenskim trdim koreninam še mnogo let!	*
—	Zastrupljanje javnega mnenja. -„Slov. Gospodar" si da pisati iz Ptuja: „Vaš list je proti dr. Ploju vse preveč prizanesljiv, vsled tega ga Ijndstvo tndi ne more spoznati. Zakaj n. pr. niste prinesli novice, katero so z veseljem in ponosom naznanili slovenski liberalni listi, da se je dr. Ploj udeležil na Dunajn slavnosti liberalnega društva »Slovenije", na kateri se je slavil najslavnejši slovenski lnteran Primož Trnbar. Na Dnnajn slavi dr. Ploj luterane, tukaj pa lazi okoli katoliških kmetov." Tako pisati, tako hnjskati nevedno kmečko Ijndstvo je brezvestno in nepošteno, da ne rabimo krepkejšega izraza. Sram vas bodi, g. dr. Korošec in častita dražba!
—	Ako se mački na rep stopi. »Slov. Gosp." piše v včerajšnji številki: „Laž pa je tudi, da so slovenski poslanci .privolili v zadnja sodna imenovanja in s tem ustvarili odknpnino za ustavljenje preiskave proti dr. Pova-leju. Tega niti treba ni bilo, ker je preiskava bila ie mnogo prej ustavljena predno se je šlo resno za ime no vanj a." Mi spočetka nismo prav verjeli vestem o imenovanem pakta vlade s klerikalci; smatrali smo naše klerikalce vendar še za boljše kakor so v resnici. Potem smo zvedeli, da je bil akt glede dr. Povaleja faktično v justičnem mini-sterstvu —' in sedaj pride „Slov. Gosp." s tako lažjo . . Vest o imenovanjih je došla v Celje že 5. febr., preiskava pa je bila ustavljena ali se je vsaj zvedelo o tem v Celjn še le teden dni kasneje. Neglede tega, da se gre »resno za imenovanja" že mesece poprej (»SI. G." seveda lahko natveze svojim zvezarjem, kar mu je drago) je jasno, da so v „Slov. Gosp." zapisali zgornje stavke kot prav neroden izgovor, ki potrjuje, da so omenjene vesti resnične. Tega dejstva ne prikrijejo niti psovke kakor »liberalni derviši" (derviše je treba pač veliko prej iskati v Maribora) »liberaluhi" itd. Slovenska javnost vas obsoja 1
— »Slovenec" — „o krščanskem demokratizmu". Trd volilni boj na slovenskem Goriškem je klerikalno gospodo malo vzdramil iz svoje zmagoslavne omamljenosti, v katero jo je bila zazibala lahka zmaga v kmečkih občinah na Kranjskem. Nad ožjo vo-litvijo v splošni kuriji se je celo „Slo-venec-' zamislil ter piše: „Marsikod po Goriškem ne bi bilo moč reusirati (doseči uspeh) s temi besedami natolč-nicami („črni, brezdelni klerikalizem, trebušnimi farji"), ako bi bilo moč postaviti temu nasproti pozitivno delo, ki izhaja iz demo-kraškega programa S. L. S." To je v resnici dragoceno priznanje; klerikalci ne morejo postaviti protikleri-kalni agitaciji pozitivnega demokratičnega dela in je torej ves demokratizemS. L. S. ostal le na papirju. Toda čujmo kaj pravi „Slovenec" dalje.
„V mnogih krajih je globlja politična izobrazba že zato sila težavna, ker je ljudstvo tudi v nrav-nem obziru skozinskoz zanemarjeno. Preklinjevanje, pijančevanje in brezprimerna sirovost nekatere kraje pri nas takorekoč tipično ozna-čnje. Lahko je za frazastega zabav-ljača med takim ljudstvom zanetiti sovraštvo do krščanskodemokraškega gibanja. Tu ni moeroče prvačiti, tu treba med ljudi iti, se k njim ponižati. Politični izobrazbi pa mora pripravljati tla splošna umska in nravna izobrazba. Da tega pri nas žalibog v mnogih krajih ni, temu so krivi tudi nekaterniki, ki imajo v prvi vrsti poklic med ljudstvom pastir-jevati, pa so tujci med njim."
Tako „Slovenec".
Na to le par vprašanj. Vi gospodje duhovniki delujete med našim ljudstvom nepretrgoma in nemoteno že nad tisoč let, vaše delovanje pospešujejo vsa državna in avtonomna obla-stva in vsa ona nepreračunljiva auto-riteta, ki vam jo daje vera, da ste zastopniki Boga na zemlji, posredovalci med navadnim smrtnikom in nesmrtnim, vsemogočnim Bogom — in vender pravite, da je „ljudstvo tudi v nravnem obziru skozinskoz zanemarjeno". Ne zadene li v prvi vrsti vas krivda in odgovornost za to zanemarjenost? — Kako je to, da volijo dežele, katere imajo največ preklinjevalcev, največ pijancev, največ analfabetov in največ nezakonskih otrok — največ klerikalnih poslancev? Kako nam razlagate oepobitno dejstvo, da je „preklinjeva-Bje, pijančevanje in brezprimerna sirovost" med vsemi narodi v Avstro-Ogrski in na svetu sploh najbolj razširjena med 1. Italjp ni, 2. Madžari, 3. Hrvati, 4. Slovenci in ti narodi so V Avstriji najbolj klerikalni, najbolj pod vašo komando. In če pogledamo prek državnih mej, vidimo, da so najbolj zmerni v jedi, pijači in besedah, najbolj izobraženi in delavni oni narodi, ki so se Rima in vaše oblasti otresli, kakor Danci, Norvežani, Švedi, Finci, Nemci, Angrleži. Ti narodi imajo tudi največ in najboljših šol in prav nič samostanov, ti se najbolj zanašajo na svoj um in najskrbnejše goje um-stveno izobrazbo, katera jih vede do višje morale in boljšega spoznanja Boga, dočim vi neprestano svarite ljudstvo, naj se ne zanaša na svojo slabo človeško pamet, češ da mu ta ne more odkriti resnice. In vender je pamet odina luč, katero je Bog človeku dal na pot življenja, da ga vodi in mu kaže kod naj hodi, da se približa svojemu Stvarniku in torej tudi večni resnici. To višjo resnico božjo so baš oni prej imenovani od Rima odpadli narodi spoznali in so nas zato tudi v vsakem obziru, posebno pa v nravni
in ume t veni izobrazbi tako neizmerno prekosili.
In kak je pač ta vaš krščanski-demokratizem, kateri misli, da se po* niža, ako gre med ljudstvo! Ne gospoda, vi. ki tako mislite in govorite, niste demokratje in naroda ne ljubite. Demokrat se ne poniža k nevednemu in zanemarjenemu ljudstvu, ampak dvigne k sebi nevedne in zanemarjene ter je z ljubeznjivo besedo in živim vzgledom, z dejanjem spravi na pravo pot. To je demokra-tizem, njega smisel in namen. O tem pa vi nimate pojma, zato pastirujete sicer med ljudstvom, pobirate bernjo, ste pa vendar tujci med nami!
—	„Elne Staatsaktlon". Pod tem naslovom je priobčil znani graški „Tagolatt" 2. t. m prav „kulturno" pisano notico o vesti, da so poslali naborni zavezniki občine Rofcoznica pri PtOju ptujskemu okr. glavarstvu izjavo da ne sprejmejo nemških nabornih listkov in da bodo iste kot nerazumljive vrnili.
Z zadovoljstvom konstatiramo, da smo s tem korakom zadeli v črno; to kaže omenjena notica. Da se nas psuje s »pastirji, viničarji" in „člani prva-škega bralnega društva" — to nas ne razburi. Tudi podtikanje ne, da smo dali to izjavo na inicijativo „visoko častite duhovščine", katera pa sicer ni imela pri tem ničesar opraviti, temveč je imel inicijativo nek rviničar in pastir".
Pripomnili bi k večjemu še, da v očeh teh ptujskih kramarjev in najbrž tudi takih nemških političnih uradnikov, kateri se bodo morali potruditi in napisati slovenske naborne listke, slovenski viničar in pastir ni človek temveč neko zaničevanja vredno bitje. Pokaj pa jih potem ob volitvah vabite, naj glasujejo za peka Ornika, pokaj pa jih vabite v vaše šnopsarije in kra-marije ?
Na j točne j š i odgovor vseh slovenskih mladeničevna take izbruhe bi pa bil, da bi se proglasili solidarnim z vrlimi narodnimi Rogozni-čani in povsod zavrnili nemške naborne listk e.
—	Cene živine v Gradcu, dne 5. marca 1908. Na sejm je bilo prignanih 1179 glav. Cene za vole nespremenjene, krave nekoliko dražje. Tuji kupci so kupili 621 glav.
—	Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Med kmečkim ljudstvom se razširjajo vesti, da bodo začele tvor-nice v Združenih državah Severne Amerike v nekaj mesecih zopet delati in se bo potrebovalo zopet mnogo ti-sočev tujih delavcev. Dosedaj še ni prav nobenega poroštva za resničnost teh vesti; te razširjajo samo razni agenti in družbe za prevažanje izseljencev, da bi zopet nekaj zaslužili. Mi svarimo vse rojake kar najodloč-nejše pred izseljevanjem v sedanjem času v Združene države Sev. Amerike.
Kranjsko.
— Ožje deželnozborske volitve v Idriji. Zmagal je narodnonapredni kandidat učitelj Gangl s 178 glasovi (pri prvi volitvi je dobil 121 glasov) proti dekanu Arku (pri prvi volitvi je dobil 125, sedaj 132 glasov.) Socijalisti so dobili pri prvih volitvah 72 glasov, sedaj pa so glasovali za Gangla.
Primorsko.
— Deželnozborske volitve na Goriškem. V sredo dopoldan je bil uradno razglašen rezultat volitev iz splošne skupine. Vseh oddanih glasov je bilo 18.231. Napredni (t. j. kandi-datje združenih pristašev narod no-na-predne in agrarne stranke) so dobili dr. Franko 8.830, Štrekelj 8.735,
Križnič 8.698 glasov, klerikalci dr. Brecelj 8.829, dr. Pavletič 8.850 in Fon 8.952 glasov. Socijalisti so dobili največ 660 glasov. Potrebne so torej ožje volitve, ki se bodo vršile v pondeljek. Ako se združijo vsi napredni volilci proti klerikalcem, je zmaga naprednih kandidatov zagotovljena. Klerikalcem na Goriškem ne cvete pšenica!
— Deželnozborske volitve na Goriškem. V sredo je volila kmečka skupina. Slov. naprednjaki so zmagali na Krasu (sežanski okraj) z dr. Gre-gorinom in Josipom Štrekljem. Dobila sta 737, odnosno 587 glasov. Klerikalna kandidata Abram in Vran po 447, oz. 304 glase. — V goriški okolici sta izvoljena klerikalca Zega in Klančič, med prof. Berbučem (kler.), dosedanjim deželnim odbornikom in naprednjakom Obljubkom pride do ožje volitve. Berbuč je dobil pri prvi volitvi 1150, Obljubek 1107 glasov. Klerikalna kandidata sta zmagala z 39 italijanskimi glasovi vLočniku. — V tolminskem okraju je zmagal klerikalec dr. Gregorčič, med naprednjakom Jure-tičem in klerikalcem Kosmačem pride do ožjih volitev. — Danes volijo trgi.
Šolstvo.
Avstrijske srednje šole.
Ministerstvo za uk in bogočastje je izdalo pred kratkim statistiko avstrijskih srednjih šol za šolsko leto 1907/08, iz katere posnamemo nekatere številke, prav pripravne za tistega, ki bode pisal poznejšim rodovom in razjasnjeval zgodovino razvoja omike raznih avstrijskih narodov. Predvsem bode moral konstatirati, da mi Slovenci, poldrugmiljonski narod avstrijski, nismo imeli v začetku pro-svitljenega dvajsetega stoletja v kon-stitucijonelni državi, v času ljudskih zastopnikov v parlamentu, nobene narodne t. j. slovenske srednje šole.
Statistika pravi, da je bilo v celem v Avstriji 254 gimnazij, od teh jih odpade na Spodnje Avstrijsko 35, na Zgornje Avstrijsko 8, na Solnograško
2,	na Štajersko 9, na Koroško
3,	na Kranjsko 6, na Primorsko 7, na Tirolsko in Predarlsko 12, na Češko 67, na Moravsko 30, na Šle-zijo 7, na Galicijo 55, na Bukovino 8 in na Dalmacijo 5. Z nemškim učnim jezikom jih 123, s češkim 52, s poljskim 69, z italjanskim 6, z rusin-skim 6. s hrvaškim 5, in 13 je utrak-vističnih.
Statistika pravi dalje, da je v Avstriji 137 realk; na Štajersko jih odpade 5. na Koroško 1, na Kranjsko 2 in na Primorsko 5. Po učnem jeziku jih je 77 z nemškim, 43 s češkim, 11 s poljskim, 4 z italijanskim, 1 s hrvaškim in 1 je utrakvistična. Vseh srednješolcev je bilo v začetku tekočega šolskega leta 89 432. Na novo ustanovljenih ali razširjenih je bilo 12 srednješolskih zavodov. Tako statistika.
K temu naj pripomnim sledeče: Največji ŠKandal in največji udarec, katerega moramo prenašati mi Slovenci od strani države je ta, da Italijani, ki štejejo v Avstriji k večjemu 600.000 duš, imajo 10, reci deset srednjih šol s svojim učnim jezikom, a mi Slovenci, ki nas je poldrug miljon nimamo niti ene. Pa mi poreče kdo, saj jih imamo celo 14, pa vlada jih ne imenuje slovenskih, čeravno se poučuje na njih tudi v slovenskem jeziku, ampak utrakvistične. Res je sicer, da se v takih utrakvisticnih zavodih poučujejo nekateri predmeti v sloven>kem jeziku, a vsak mi bo z mirno vestjo pritrdil, ki je kedaj obiskoval tak dvojezičen zavod, da se
nemščina vsiljuje že v prvem razredu tako, kakor bi že slovenski otrok prinesel z doma toliko znanja nemščine, kakor njegov tovariš v nemškem razredu, ki doma ni nikdar čul niti besedice v kakem drugem jeziku kakor samo v nemškem. Ni čuda, da toliko Slovencev v prvem razredu pade in to samo radi teca, ker ne razumejo nemški Največji križ ima slov. profesor, ako mora poučevati v prvem takozva-nem slov. razredu kak predmet, recimo zemljepisje, naravoslovje. Učni jezik za ta predmeta je nemški in slov. profesor mora neglede predavati nemško, ker tako veleva učni načrt, ukaz nemških mogotcev iz Dnnaja.
Tako skrbi torej naša mila Avstrija za vzgojo svojih podanikov. Vlada ovira, kjer in kakor le more razvoj nenemških narodov, in naši poslanci, naj si pripadajo tej ali onej stranki, nimajo toliko vpliva pri vladi, da bi jo prisilili k dovolitvi te ali one samo ob sebi razumljive kulturne naprave brez kompromisov, kakor se je zgodilo to pred kratkim na Dunaju, kjer so poslanci „Slov. kmečke zveze" in S. L. S. dovolili na našo največjo sramoto proti obljubi, da namerava vlada v kratkem času posloveniti kranjske srednješolske zavode, ša eno popolnoma nepotrebno nemško gimnazijo v Ljubljani.
Tako se zida z vladno pomočjo nemški most čez slovensko zemljo do Adrije, s tiho pomočjo zastopnikov slovenskega naroda. Tako ne more več naprej, taka politika vede v pogubo ne samo Slovence kot narod ampak tudi Avstrijo, katera ima vzvišen namen vstvariti v osrčju Evrope moderno državo, v kateri žive različni narodi v mirnem in prijateljskem sosedstvu, katerih vsak se prosto razvija v kulturnem in gospodarskem obziru, kateri pa v svoji celoti tvorijo mogočno in v vsem svetu spoštovano državo. Voditelji naše državne politike ne poznajo tega pomena in namena avstrijske državne ideje, naloga slovenskih in slovanskih poslancev sploh je jim to idejo poklicati v spomin ter njih politiko zavrniti na ono pot, ki vede do vresničenja te državne ideje.
—e—
Druge slovanske dežele.
—	Poznanjski Nemci niso s sprejemom razlastitvenega zakona popolnoma nič zadovoljni. Pravijo, da »« bodo vsled tega zakona razmere na deželi tako poslabšale, da se bo moralo računiti z odhodom Nemcev.
—	Razlastitev Poljakov. Z neznatno večino 10 glasov je prodrla v pruski gosposki zbornici vladna predloga, da je treba v okrajih, kjer je nemštvo v nevarnosti, v zaokrožitev in okrepilo nemških naselbin, seči po prisilni razlastitvi Poljakov. Izključena so le cerkvena in zemljišča dobrodelnih ustanov, ki so bila pred 26. febr. 1908 njihova last. Kako obsojajo to vnebo-vpijočo kršitev lastninske pravice, ki je vendar podlaga vseh današnjih modernih držav, tudi zmerni Nemci sami, ' kaže izid glasovanja t gosposki zbornici. Uničilo pa ne bo Poljakov tudi to prusko nasilje. Narod sam je gospodarski močan in kulturno visoko stoječ. Zlasti pa tvori gospodarsko moč Poljakov v Prusiji zadružništvo, o katerem podajemo tu nekaj podatkov. Že do leta 1870, ko še mi Slovenci niti nismo poznali zadružništva (do 1. 1880 smo imeli na Spod. Štajerskem komaj 3 posojilnice v Šoštanju, Ljutomeru in Mozirju) so imeli pruski Poljaki že do 50 kreditnih zavodov ; 1. 1872 je bila že osnovana prva poljska zadružna zveza. L. 1886 se je ustanovila banka poljedelskih
zadrag. katera sedaj vodi prasko poljsko denarno zadružništvo ; banka razpolaga s približno 19 milijoni kron lastnega in tujega kapitala in je v poslovni zvezi z največjimi nemškimi bankami. Skupni kapital poljskih denarnih zavodov na Pruskem znaša okrog 26 milijonov kron lastnega imetja in okrog 127 milijonov kron viog. — Ko so Prusi jeli nakupovati z državnim denarjem poljsko zemljo v s vrbo kolonizacije, so Poljaki ustanovili lastne kolonizacij ske in parcela-cijske banke; „Bank ziemski" šteje okrog 5 milijonov kron glavnice; poleg te banke še posluje 5 drugih. Uspeh je bil ta, da je prišlo leta 1905/6 8 krat toliko nemške zemlje v poljske roke, kakor poljske v nemške. — Tudi nas spodnještajerske Slovence čaka še hnd boj za zemljo ; ko se bodemo gospodarski proti Nemcem tako bojevali kakor Poljaki proti Prnsom, nam bode še le popolna zmaga v naši domovini -zagotovljena !
Svetovne vesti.
—	Bombi sta se razleteli na itveh ulicah v Barceloni. Bili ste napolnjeni z žreblji kakor znani vojaški šrapneli. Ubiti sta le dve osebi, med njimi neka starka. Razleteli ste se bombi s tako silo, da so okna krogin-krog pobita in da se je celo sobna oprava premikala. Seveda je nastal grozen strah po mestu.
—	Obesil se je 15 letni gimnazijec Theuner v Litomišlu na Češkem, .sin tamošnjega hotelirja, zato, ker ga je katehet radi nemarnosti tožil pri stari ših.
—	Pobegnil je iz Berlina bankir Friedberg in zapustil ogromne dolgove. Sedaj nabirajo celo pri njegovih bivših ljubicah zlatnino in dragoceno kamenje, da deloma zadovoljijo upnike. Nekega •odvetnika Carosa, ki je vedel za ban-kirjevo poslovanje, so zaprli, ker ga sumničijo, da mu je pomagal.
—	Stossel — pomilošCen. Kakor smo prerokovali, se je zgodilo: car je obsojenega St&ssla pomilostil na jedno eto lahke trdnjavske ječe. Pokojnina in vsa odlikovanja mu ostanejo.
—	Suhi plaz. V okolici Wallis na švicarskem je odnesel velikanski zračni pritisk, ki je nastal vsled suhega ali prašnega plaza, hotel, katerega je tam postavilo podjetništvo za stavbo predora. Hotel je imel zidano podlago, stene pa so bile iz dvojnih desk. V razvalinah je našlo smrt 11 ljudi, 12 jih je težko ranjenih.
—	Prerezal si je v Allensteinu na Nemškem stotnik Goeben, o katerem smo poročali, da je umoril majorja Schdnbecka, ker je imel razmerje z njegovo ženo, vratno žilo in bil takoj mrtev.
—	Atentat na šaha. O zločincih, ki so hoteli šaha umoriti še vedno ni nobenega sledu. Sodi se, da jih podpirajo celo dvorni uradniki. Do 72 ranjencev leži baje v bolnišnicah. V soboto so glavno mesto Teheran razsvetlili, z veselja (?), da je šab rešen.
—	V Spljetu so se vršile velike demonstracije v proslavo zmage na Hrvaškem proti vladi in Madžarom.
—	Protiklerikalni kartel na Sol-nograškem. V Solnogradu se je ustanovil 1. marca protiklerikalni kartel za Solnograško. Sklenilo se je imenovati zaupnike po vsej deželi in pospeševati boj proti klerikalizmu z besedo, tiskom in shodi.
—	Surovo maslo se je na Dunaju pri mlekarnah za 20 vin. za nadrobno prodajo podražilo. Vzrok temu je pomanjkanje surovega masla, katerega se silno veliko izvaža v Nemčijo.
—	Dve bombi je nekdo vrgel v koncertno dvorano gimnazije v Tiflisu, ravno ko so učenci peli rusko cesarsko himno. V dvorani je nastala grozna zmešnjava. Pri tem je bilo ranjenih dvoje otrok.
—	Zaprli so v Teheranu štiri Kavkazijce, kateri so baje krivi atentata na šaha. Zločinci so zbežali na svet kraj, kjer se že stoletja ni smelo prijeti nobenega zločinca; policija jih je vkljub temu prijela navzlic odporu dervišev.
—	Kuga razsaja v mestu San Francisco v Severni Ameriki. Doslej je bolnih 138, umrlo pa je 74 ljudi.
—	Shod državne zveze avstrijskih društev hišnih posestnikov se vrši 25.
i1 in 26. aprila na Dunaju, i — Iz šale — resnica. Župnik KOnig v Weissensteinu blizu Bolcana na Tirolskem se je preteklo nedeljo igral s puško. V šali je nameril puško na svojo deklo, a puška se je sprožila in kroglja je ubila deklo, neko manjšo deklico pa težko ranila.
Društvene vesti.
—	Gornje - grajsko učiteljsko društvo zbornje dne 8. marcija t. 1. točno ob 11. uri dopoldne v Šmartnem ob Dreti. Na dnevnem redu so zelo važne točke, radi tega naj se vsak udeleži. Gostje dobrodošli. Glede kosila se je javiti takoj g. Burdjan-u, nad-učitelju v Šmartnem ob Dreti.
Odbor.
—	Podravska podružnica akad. f«r. društva „Prosveta" v Mariboru
priredi dne 3. majnika t. 1. v „Na-rodnem domu" v Mariboru veselico z raznovrstnim sporedom.
—	„ Mariborski Sokol" napravi
v nedeljo, dne 8. marca 1908 pešizlet čez Št. Ilj-Plač-Ernovž in nazaj. Odhod iz Maribora ob 12. uri 55 minut popoldne z vlakom od južnega kolodvora do Št. Ilja, odtod naprej potem peš. Če bi pa bilo predpoldae vreme sum-nivo, se snidejo izletniki isti dan ob 11. uri predpoldne v restavraciji »Narodnega doma" v Mariboru, da takrat določijo, ali se pešizlet priredi ali ne. Prijatelji narave dobrodošli.
Na zdar!	Odbor.
—	Na shodu »Izobraževalnega društva v Št. Petru v Sav. dolini
izvolil se je zopot enoglasno predsednikom g. Franjo Štefaneič, podpredsednik g. Miha Sedminek, tajnik g. Herman Vašel, blagajnik g. Filip Voh, mesto knjižničarja prevzel je obče spoštovani g. nadučitelj Klopčič. Odborniki: gdč. učiteljica Franica Tajnik, g. Anton Cvenkl, g. Franc Žohar in g. Anton Vrdev. Namestniki: g. Alojzij Voh in gdč. Olga Petrak. Pregledo-valca: gg. Jernej Novak in Florijan Sedminek.
—	Bralno društvo »Edinost" v Središču priredi dne 8. marcija v šolskih prostorih gledališno igro „Rokov-njači". Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina: Sedež 80 v, stojišče 40 v. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Igra se ponovi dne 15. marcija.
—	Učiteljsko društvo v Ljutomeru prosi, da prinesejo p. n. udinje in udje s seboj Mohorjevo pesmarico II. Vadili se bosta štev. 50. in 72.
Naročajte in širite »Domovino"! ,Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno i K.
Izkaz posredovalnice Slov. trgovskega društva ,.Merkur1' v Ljubljani In v Celju.
V službo se sprejmejo:
3 poslovodji za na deželo. 2 knjigovodja in korespondenta, 2 potnika, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki Špecerijske stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 1 kontoristinja, 3 prodajalke, 6 učencev.
Službo iščejo:
3 kontoristi, 2 knjigovodja, — potnik, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke. 2 pomočnika mannfaktume stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 14 kon-toristinj. 6 blagajničark, 4 prodajalke.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Dva učenca
sprejme Oroslav Dolenec, svečar in lectar v Ljubljani. 141 2-2
inteligenten, sodnijsko neomadeževan, trezen mož, star 27 let, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi z lepo pisavo; vstopil ki kot začetnik v kako pisarno, h kakemu časopisu, ali kot sluga h kakemu zdravniku, prevzame pa tndi kako drugo primerno službo za skromno začetno plačo. — Prijazne ponudbe naj se pošiljajo na ime: 134 3—3
Josip Soič, p. Telenje (Wollan)
Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila.
Rafael Salmič
v »Narodnem domu" yr Ccljll Velikanska zaloga ur, prstanov, uha-
J nov, verižic 1.1, d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Velita delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotin« zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike I^ESBr za8toni
Točna postrežba! Nizke cene I
10 13-4
................................................imuni iiiummi.................mu............
železo za vezi, najboljše vrste cement, cevi iz ka-menščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine.
Traverze
Mrežnate ograje
za vrtove in v razne svrhe, trnjeva žica.
Sesalke, Plugi,
vodovodne cevi in vse priprave za vodovodne naprave.
brane, drevesne žage, škarje za trte, razno poljedeljsko orodje in najboljši stroji. pa kj ki kj rj
Šivalne stroje
in proti ognju in vlomu varne blagajne.
♦ ♦
Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževo žlindro,
naj gnoji tndi s
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise zastonj kj psa ea isa m pa G*a
I trgovina z železnino „MERKJJR" P. Majdič, Celje.

$T najem se da
iu hiša 1


2 idvema sobama, drugimi potreb? nimi prostori z vrtom itt" 3adnim drevjem vred. — - Ponudbe na naslov: PulkO 9 nadučitelj, Dobje, pošta Planina. i6i i
■"SV!


'•i'

Podpisani se vljudno g. dr, J08lp Goričarju, r distriktnemn zdravniku v Mozirju, ker - je mojega sina, ki je imel hudo nevarno prsno, vnetje ktpalu z malimi - stroški popolnoma ozdravil, zahvaljujem in ga vsakemu
priporočam. .• ■	.• •
■ -i
i62i Spoštovanjem	:
Fr. Kocjanc, posestnik	v Preseki.
jf'
poceni in kmaln. Kdor potrebuje dosti in lepe stelje za živino, jo lahko dobi blizu okrajne ceste in~ vsake mitnine prosto. Naslov pod Šifro „hoRta" 161 pošto restante, Griže pri Celju. 169 3—1
sprejme takoj rodbina, ki biva sedaj v večjem mesta ter se preseli spomladi na imenitno grajščino. Pogoji: znanje lepe slovenščine, izkušnje v gospodinjstva, priporočila od rodbin, zdravje, srednja starost. Plača po dogovoru, Ponudbe se naj pošiljajo g, F. KMETIČ, Gradec ■ BrockmanngaHe II8 III. 157 5—2
fi^l-imC* fine °Krake «ld i'76'. " gnjati zelo priljubljene gld. 1*30, dunajske 86 kr. bolj finegld. 115 za kilo S & la Praga 1 gld. brez kosti 120 » pleče brez kosti 95 k r. suho meso 86 kr. slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. filiunulra brlnjeveo, gld. 1-90 allVUVHa liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej.	8 5—2
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do-poslanem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
Trgovci! Krošnjarji!
Nedvomno najceneje kupujete pri A. Grfinspannu na Dunaju II. Stephaniestr. I8|
tam so zmiraj naprodaj novosti v galanterijskem, Niirnberškem in papirnem blagu, največja zaloga dopisnic na Dunaju. Najnovejša privlačna novost je moja popolnoma urejena mapa za pisalne potrebščine. Cenik zastonj in 156	franko.	.6-1
je najsložnejše' in najbolj gotovo potovanje s
Najbližji odhodi iz Trsta t Ultonija 18. marca 1808, Slavonija 31. marca 1908. Od Liver-poola t Lusitanija (največji in najkrasnejSi parnik sveta) dne
7.13., 4.14., 25./4. in 16./5. Mauretanija dne 21./3., 11./4.,
12./5. in 23./5. Pojasnila in vozni listki se dobe pn Andrej Odlasku, Ljubljana
SlomSetcovB ulici SI. 25, poleg cerkva Srca Jezusovega.

gflggSBfi8BBSBB22SBBBI
Sprejmem 164 M l
Prednost oni, ki ima tri-letno prakso § 31 c. p. r.
Dr. Josip Trečko,
odvetnik, Celje.
■ i
Palma ozdravi zanesljivo vsako pernato žival. Pokazalo se -je v minulem letu kot sigurno sredstvo proti zavratici (difteriji), kugi in proti marsikaterim drugim nevarnim boleznim. Palma je tudi ozdravilo sleherno, za črevesnim nahodom in vnetjem bolno neodraslo in odraslo perutnino, za katero boleznijo bi bila sicer poginila vsa zalega. Palma je obvarovalo vsako pernato žival boleznij. Oskrbite si Palma z navodilom za 1 K neprilepljenih poštnih znamk (po nakaznici 6 v. več!) poštnine prosto: I. E. Weixl, klajni preparati, Maribor, Zotijin trg 3. uo 3-2
v Gradcu
s koncesijo, lepim sadnim in sočivpim vrtom, lepim vrtom in saletlnom za goste, pokritim kegljiščem, na, tfain-vajni progi zraven več tovarni^, se zaradi obiteljskih. zadev za ceno? od 15.000 gld. proda. Pripravna posebno za posestnike vinogradov, vinotržce, pa tudi za početnike. Vknjiženih 8000 lahko ostane, naplača 10.000 K, ostanek po dogovoru, Poizvedbe pri g. M. Meumuller, tovarniški uradnik v 148 Gradcu, Moserhofgasse 19. , 3-3
jp¥QT0T0l0y0I0lQTftInTnT(g
Prnria ca 8korQie novlh
rrOUd b« dvoje vrat, pet velikih izložbenih oken, vse z -j železnimi rolo In z brušenimi Sipami in ena steklena sobna vrata po zelo nizki ceni.
Vse natančneje se izve v trgovini 105
R. STERMECKI, Celje.

■'t ■ )■■


.■'■__>•■ r "i-
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro
plačanem deta v tovarni v Gradcu Moserhofgasse 50—54.
158 4-2
hiša v Gaberji pri Celju v bližini velike tovarne se takoj proda. V hiši je mala dobro 155 npeljana trgovina, več pove 3—2
FRANC GRILEC, v Gaberju štev. 96.
IS
Zahvala.
Povodom žalostne izgube našega preljubega soproga in očeta.
gospoda
Karola Beuca
se nsojamo tem potom izrekati najiskrenejšo zahvalo častitima duhovnikoma, pevcem in vsem ki so predragega rajnega spremili k zadnjemu počitku. Posebno se,, zahvaljujemo g. Ostržu in g. Stritarju za voditeljstvo petja.
Sv. Vid pri Grobelnem, dne 3. sušca 1908.	160 1
Žalujoča soproga in sinova.
»TnTQTQTQTnTQTnT0TnTnTnXnTnTf
Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc,
trgovec v Celju
Narodni dom in graška cesta.

i-4 «y>	't»? '-<y> «v> v<v> <v> iv> -,Cv» -rn '# >iv) y4 \fvi' <iw> {<?} !$> & <v> # ;(v> vtv>- ,<v» (V) 'v* I
Temeljito trgovsko izvežban
mladenič
"■- ...............	,.: ■ • .-;/. ...,-...;.;*• ! •• 'V*.	' •	• • ,	■•■' ,!>
23—26 let star, neoženjen, zmožen nemščine in slovenščine v besedi in pisanju, se sprejme v večjo tvornico. — Natančne ponudbe s fotografijo in . \ prepisi spričeval se naj pošljejo pod naslov
Haasenstein in Vogler A. G. Dunaj 1»
164 2—1
w ki>	Kh	& #> '<$>	4'A ^ '■■"> č » frh <,"•>. > • v >
1* i *» 1 '» A " i »» A " A A." ▲ *V A " A * • A A «* * «* i A " A *» A «» A »» A «• A. »» A •• A * » A «» A •» • »• A »• A " • i •»
Filip Meusteinove
sladke čistilne krogljice KSS2T
Te krogljice nimajo v sebi nobene Škodljive tvarine in so v vsakem ozira boljie ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuha, čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in Cisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 15 7-3
3tj
ljicami stane
v črevesih, gotovem vira največ bolezni. Ker so sladke, jih imaje radi zlasti otroci. Škatlja h 15 krogljicami Stane 00 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, s 120 krog-samo 2 K; kdor pošlje znesek 2'45 K naprej dobi še povrhn zastonj zavitek z 8 škaljami.
Pred ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove čistilne krogljice, ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem ,Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišča zavarovani zavitki morajo nositi našo trrdko.
Filip ffctgttftiofc kKarna „1( sVetenra Ctopoldn"
Dunaj I. Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscfaer.
škatlja tisku
S
,Posojilnica v Brežicah1
razpiše s tem
148 3—3
službo tajnika
z letno plačo 2000 K. — Prošnje je vložiti do 20. marca, službo nastopiti pa najkasneje 15. aprila 1908.
Posojilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prošniki imajo prednost.
Ravnateljstvo.
S
Posojilnica na Vranskem
zadPugA m
' V' i

zavezo
vabi svoje zadružnike na
diie 15. marca 1908 ob S. uri popoldne t zadružno pisarno —■>=	hiš. št 82 na Vranskem.	j
: , ,	SPORED:
V.' .5; ■ -'''." S-
1. Poslovno poročilo načelstva. — 2. Potrjenje računa za leto 1907. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti.
■lesi	■afielstvo.
T	Dabilo na	' 1071
redni občni
»Posojilnice v Framu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil
T četrtek, 12. marca 1908, ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni s sledečim sporedom:
.1. Poročilo načelstva. — 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1907. 3, Poročilo nadzorništva. — 4. Sklepanje o ttporabi čistega dobička. — 5. Volitev načelstva in nadzorništva. — 6. Razni predlogi.
FRAM, dne 1. sušca 1908.	Hačolstvo.


banki »SLAVIJI".
Podpisana se zahvaljujem banki „Slaviji" ini njenemu glavnemu zastopniku gosp. Ivanu Likarju v Celju, da mi je banka le po dobroti izplačala vso odškodnino, čeravno zavarovalnina na dan požara še
ni bila plačana. V	-
Zohar po domače » posestnica na Teharjih.
't*:"!«'' i}' *■>?1 ■
' ''I.'.!; i s

'i ,:}■-:..
168 1
MMMMMMN
mmmmmm

Glavni trg št. 10 MB
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinjske salate, korenjevega in vrtna semena. Rafrja za vezanje trte, galico, žveplo, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse @ drugo v mojo stroko spadajoče blago. @ s

letos pri kupovanju oblek in drugega manufaktuf-nega blaga na trgovsko hišo R. Stermecki, Celje« v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novo došlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. — Cene čudovito nizke. Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.

IV9N R9VHIR0R, CEL3E
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zaloga najfinejšega čaja, rama, 5 . zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst, io-8 Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardino, rase in morske postrve na olju in na sveže, suho ===== In namočeno polenovko (Stockfisch).	- -
Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje preiskano od c. kr. kmetijske družbe. — Poitm naroito se točno Izvrše.
gjffi,- -MU
■ ■ ■ lii i

preiskan in preizkušen na ceš. kr.
poljedelskem pre-izkuševaiišču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER
13 130—23



iT
VMM
El
m
24 24—26
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah
Jii
JSH5HSaSH5H5HSHSHS?5B5HSH5HSHSH5H5B5HSBSH525H5H5a5HSH5T2£raS^5H5HSHSa5HSHSHSHSHSH5HSHSaSSJ
Vozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, galice, dežnike jn galošne, priporoča
P. Kostič v Celju
5ESES5SESH5H5H5ESE5H5H5H5a5E5E5E5H5E5E5E5E5E5ESH52Si
JttžnoštajersKa hranilnica V Celju
v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	•	79 4S_6
ilrimiKtaiPncbD hnanilniro pri nala9&nj*i svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali jULlIUaiUjLl JIH lil UllllllllB varovance in zahtevajte pri sodiščih, iiiffnngfiinmtbn hnimlnirn
da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUfillUSlIljIiPSIlU IlFflllllllluU.

POSOJILNICA V CELJU
Is
SIG
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6V2 milijona kron hranilnih ::: vlog in nad :::
330.000 kron
::: rezervnega zaklada. :::
v lastni hiši Narodni dom
KI M
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje GOBKS in praznikov. G0G3G9
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po
4'/,"/.,
::: posojilnica plačuje :::
rentni davek
sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5ya% in 5% obre-stovanju.	so 48-6
ni;
na
1
m
Bi
J
i
Za spomladanske obleke volneno blago najnovejših vrst, moderno sukno v vseh kakovostih, perilno blago: satin, batist, cefir itd., itd., vse po najnižjih cenah priporoča Karol Vanič, Celje, Narodni dom.
54 8
vsa