Književnost in umetnost. Prlporofomo vse spodaj navedene knjlge v nabave uiiteljstvu In iolam, posebno pa lelarsklm, vicm javnim Ijudsklm In druttvenim ter u«iteljskim-strokovnim knjliricam. Vse tu navedane knjige se naroCajo tudi lahko polom UCIIeljske knjlgarne v LJubljanl. FrantiSkanska ullca, itev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Fran Žgur: Pomladančki. Knjigo je opremil A. črnigoj. Založila Narodna knjigarna v Gorici, Via Carducci, 7. —kpl Fridotin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. Splošna knjižnica št. 12. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 8 Din, vez. 13 Din. —kpl Jovan Udicki (Sremska Mitrovica — Srera): Ža našu braču i naše sestre. Prikaz za Nacionalnu Propagandu — iz 6 br. Dečjih Novina — u 2 čina sa živim slikama, svikrom i pevanjem. Izd.: uredništvo »Dečjih Novina«, Novi Sad (Petra Zrinjskog ul. 19.) —kpl Mlle Klopčič: »Plamteči okovi«. II. zvezek »Proletarske knjižnice«. Broširana 10 Din, v platno vezana 20 Din, po pošti 1 Din več. Založba »Proletarske knjižnice«, Ljubljana, Turjaški trg, 2 (dvorišče). . —kpl Nova učna knjlga za meščanske šole. V Mariborskl tiskarni je izšla uena knjiga M. Pirc, Zemljepis Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske š o I e. Knjiga ima aprobačijo in stane vezana 28 dinarjev. —kpl Deveto in deselo poglavje kazenskega zakonika za Srbljo. Zakon o posesti in nošenju orožja. Zbirka zakonov XIV. snopič. Cena 12 Din 50 p s poštnino vred. — Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. —kpl Smetanov jnbilej. V proslavo Smetanove stoletnice izda Tiskovna zadruga v Ljubljani jubilejni spis, ki izide koncem marca v posebni knjižici. Ocene. »Pomladančki«. Zbirka pesmic Frana Zgurja. Tisk. in zal. Narodtia knjigarna v Goricr 1923. Pesnik Fran Žgur je naš star znanec iz Zvončka. Tam doli v solnčni Podragi na Vipavskem je preživel mlada in dosedanja leta mož, navdušen za vse lepo fn blago. Njegova mehka pesnrška duša se je oklenila takoj vsakega boljšega lirika n. pr. Jenka, pozneje z vsem srcem Gregorčiča. Sardenka tin Amona in nazadnje Župančiča. Cicibanu je posvetil ta zvezčič mladinsklh verzov. Fr. 2gur je že v zrelih letih, nekako 58, in lahko zre na obdelano polje svojih ljubljencev ne le Pomladankov, marveč tudi dosedanjih pcsniških proizvodov sploh. Reči moramo, da je dobil v navedenih vzornikih res mojstre in mojstri pevci odličnega učenca. Čujmo, kaj ponujajo Pomladančki! Posvetilo Cicibanu jc popolnoma v Župančičevi nianiri umišljena in ob- !likovana pesmica, ki bo otrokom in drugim gotovo všeč. Nadaljnji oddelek razgrinja pred nami 19 pesmic, ki z njimi izraža željo, hrepenjenje in pozdrave novi pomladi večinoma na originalni način, a vse blagodoneče, plaho in mehko. Le tiha vrba ob brežfni nai čuje, da hoče pesnik bratcev, noče slug! Druga skupina bi hranila večino pesmic <i Domladi in poletju. Nekaj }e vendar tudi drugih in drugačniin n. pr. S v c t i N i k o 1 a j, K a d a r tlha mrzla smrt ali Slovo, ko pesnik pustj konjičku vajeti, da sam poskoči z niim po cvetnih livadali božanstvene poezije. — Tretjo skupino bi jaz nazval uspavanke. ki so se F. Z. zares posrečile in lahko trdimo, da je pesnik v tcm oddelku pravi psiholog. Lice se mora najresnejšemu filfstru razbrati v nasmeh, kaj prlčara pesnik Žgur detetu na mlsel, ko ga hoče uspavatL Tu ]e mojster! Cetrti oddelek nam ponuja te zbiike najboljše pesmice-šaljivke, deklamovanke, igračice, kolede in prigodnice o raznih letnih časih. Teh sem bil o pregledovanju drobnega zvezka naibolj vesel. Ko sem jih nekaj prečital v šoli otrokom, so se kar trgall za nje, kdo jih bo čital. Smelo lahko rečem, da poleg Župančiča fn Sardenka ne zna noben sedanji pesnik mladini ubirati taklhle pesmic, pripomoči k tollkemu veselju. Samo cn vzgled: Kolca nekovana, baba pelje bana: Na gugava kola pisana dva vola. Stopf v voz; brez truda videl bodeš čuda; Puro podkovano, gosko osedlano; tudi volka strica, zraven je lisica; prvi, glej, mašuje, druga mu službuje — Zajec v stolu moli, vrana Sla po sol je, vran pa drva kolje ... Poslednji predal hrani nekai prigodnfc: eno pesnaku starini R. S. o smrti, drugo izza časov, ko je bil pesnik interniran v Mittergrabernu in Oberhollabrunnu, zadnji dve pa o kraljeviču Marku, ki spravita čitatelja v dobro voljo, v smeh, da nehote zdfhne: All ni nič več? Sedaj pa oglejmo pesnika še od druge strani. Ali mu res česa nedostaje? Mdli Bože! Kdo je od nas popoln? In kdor hoče, najde tudi v jajcu dlako, če jo hoče. Pesnik jc ozdravil od bolezni, ki sem mu io včasih očital: Frane, Ti najdeš dobro misel kmalu, potem pa iščeš tej misli rimo in z najdeno rimo često pokvariš dobio misel. Nekje scm nedavno čital enak nasvet v približno tejle obliki: Rima naj ne bo tvoj tlran, marveč glej, da boš ti n.len gospod. No, tcga se je pesnfk otresel. Imamo jih pač še nekaj, ki se niso otresli znane napake vseh mladifi rimovalcev in merilcev verzov. — Misli so v pesmicah otroškemu pojmovanju umerjene. Pesnik sam mi je potožil v zadnjem listu, koljko pogreškov mu je pustila tiskarna v prvih odtisih in mi v ta namen poslal takšen vzorec, kako se z nmotvori ne sme delati. Pozna se pa še dru?emu natisu precej površnosti. Skoda! — Meni ne ugajajo tudi sličice. Slovniškili napak v naglici nisem našel razven morda: v gnezdah m. gnezdih. Težje ie z vejicami in veliko črko. Pa to so malenkosti, ki nas ne motijo ob čitanju. Franu Žgurju teko granesi gladko kakor malokomu. Njegovf Pomladančki zaslužijo gotovo, da jih mlado letošnje solnce razpase po naši svobodni domovini. Deca bo fmela z njimi mnogo, mnogo zabave. Zato pa pričakujem. da bom mogel kot P o m 1 a d a n č k o m kmalu napisati enak. če ne Se topleiši pozdrav bodočemu zvezku ZgurjevIIi pesmi! Na svidenje! Ivo Trošt. —k V zbirki zakonov je izšel kot XIV. snopič Zakon o posesti in nošenju orožja ter deveto in deseto pojrlavje kriminalnega zakona za Srbijo, ki sta razSirjena na celo državo. Zakonu je pridejena tudi primerjalna razpredelnica tozadevnih ndredb srbskega, avstrijskega in ncmškega kazenskega zakona, ki jo je sestavil dr. Janko Polec. —k Fridolin Žolna. Dvanajst kratkočasnlh zgodbic. Utrinki so to, veseli in šegavi, dasi mestoma malce jedki. Bosanski kmet, ki ie na poseben način častil Marijo na Trsatu. Kranjec, ki mu je smrdel ves svet itd.. pa tudi naša slavna uprava in njena polževa hitrost. Posebne vrste ti je Niko Počivalnik narodna žrtev. Ko človek bere to sattro, mu skoro nehore vstane pred očmi, kak znan obraz. pa si misli: Dobro ie gledal ta Fridolin Žolna in n:č ni ušlo njegovemu očesu. V slovenski sodobni humoristični literaturi brez dvoma zavzema Milčinski prvo mesto. —k .lovan Udicki: Za našu braču in naše sestre. Igricn ie prikladna za šolske uprizorttve z mladino pnsebno ob nacionalnih iti državnih praznikih ter ob prliki obletnic izgube našega Primorin in Korotana. Treba bi jo bilo le prevesti na slovenski iezik. Verzi teko v srbskem jeziku prav gladko. Idcja igrice :e široko iredcntistična, kcr se pesnfk ne spominia samo neodrešenih brntov v Primorjn, Istri. Korotatiu tcmvcč prav vseri. tudi onih, ki ieče pod tujim jarmom Madiarske. Roinuniic, Grške in Bolgarske ter se spominia tudi naših rojakov v Ameriki. V uvodu ie označena na dveh straneh smer smotrene propagande in namen izdania. Tu dobite odgovor na vprašanje: Šta se hnče ovom nacional. propag^ndotn Delce prav toplo priporočnino, obenem pa želimo. da bi r.i nam knk pesnik prevedel in prikrojH za naše Solske odre. —k Mlle Klopčič: Plamtečl okovl. Kniiga obsega 38 pesmi in je delo 181etnega mladega pesnika Miie Klopčiča. Prnletarska knjižnica ie izdala zbirko kot II. zvezek, v prvem so IzSle »Pravliice I^toka«. Kniiga ie posvečena spoininu Lenina. Moto: Upor večnoživa je sfla živlienja, Upor ie od množic zložena molitev. Upor ie stopnica do templia vstajenia. Upor je od glada rojena besnitev, Upor je, ki nove svetove spočenja! O drobni knjižici bi1 lahko napisali dolge predale, kajti verzi so polni misli. polni vročega življenja in trpke resnice. Revolucionarne misli, ki prevevajo pesem za pesmijo se spajajo z verzi kot eno, ker oboic teče gladko in udarja v svet kot jeklo. Vse pesmi so samo ena velika neomajna vera v zmago ideje: velika volja, iz katere črpa tudi pristaš evoludie lahko novih sil in osveženj. —k M. Pirc: Zemljepis Kraljevlne Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske šole. Slcer drobna Pirčeva knjiga je po vsebini bogata in podaje v izbrani obliki naivažnejšo snov iz zemlje- pisja in razvoia naše države, kar mora vedetl vsak naš državljan. Zemljepisna snov je dobro razvrščena in pregledna. Pisatelj se je skrbno oziral tudi na slovensko ozemlje izven naše kraljevine. Posebno vzorno je sestavljen zadnji del, ki obravnava postanek naše države, lego z ozirom na ostalo Evropo, prebivalstvo po narodnosti in veri, gospodarske razmere, prosvetne razmere in ustavo. Morda v sredini knjige kvarijo okus malo prevelike naslovne črke. Gotovo bo knjiga meščanskim šolam dobrodošla in se jo bo tudi v vlšjih razredih osnovnih šol s pridom uporabljalo.