b PTUJ, 15. februarja 1957 i Letnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo PUii, Lackova ulica 8 — Telefon 166, NB Ptuj štev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vomi urednik Anton Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska '■iskarna — Cena 10 din — Letna naročnine 500 din. polletna 250 dinarjev Osnovne značilnosti letošniega oltra nega družlienega plana Letošnji zvemi družbeni plan predvideva «t na^ go- spodarstvo takšne odnose, Id bodo v čhn večji meri zaiso- tovili hitrejši dvig živijenjs ske«a standarda t««r n tean v zveai povečanje proizvodnje poirofiaijh dobrin in sopci b tem v zve%i povečanje proizvodnosti dela in nadaljnjo stabRfza- tajo tržišča in gospodarsiva sploh. Glede na te osnovne postav- ke, tudi osnuteik družbeneiga plana za ptujski okraj predvi- deva za leto 1957 povečanje a le 7,5 odst. V zvezi s povečaf- njem v induiSitriji in rudarstvu ie treba omeniti, da to poveča- nje ni večje predvsem zaradi omejitev v izkoriščanju proiz- vodniii kapaciteit, ki so v veliki meri odvisne od rednih dobav električne energije. R-ai&una se namreč, da bo pomanjkanje električne ^ergiiie zmanjšalo proizvodnjo aluminija za okro« 25 odstotkov'. NARODNI DOHODmt NaTOdini doh zuašaJ v letu 1957 7 milčjard 18 milijo- nov din., ali 9,2 odst. več kakor leta 1956, ter se bo povapel na 77500 din - na prebivalca na- pram 72.800 diin v letu 1956 in 1955 in napram 43.800 din v le- tu 1954. Narodni dolidek je rcKultait. obsega pi-oizvodnje, ki bo do- segla v industriji in rudars^v« sledeče količine: črni ps<'!mio^ 18.00 ton, rjavi preanog -i^JOO ton, glinica 40.000 ton, aluminij 11 tisoč ton, zidaki 5,100.000 kosov, strešniki 1,750.000 kosov, volne- ne tkanine 510.000 kv. irsetrov, pijače 2380 hI, razni mlevski ■iz- delki 6975 ton itd. Ta pregled kaže. da so se precej pove^asle proizvajalne sile n. pr. prj pro- izvodnja premoga, predelavi ko- vin in drugod in da so bila in- vestidjska sredstva, ki j*h je OIjO lani in prejšnja let.a odo- bri.] raamm gospodarsJcim orga- nfeiacijam koristno naložena. DRUŽBENI PROIZVOU KMETIJSKIH ZAJDRUG Kmetijske zadnege iso dosegle s povočasv* dejaiinastjo v letu 1956 nad 156 mlKjonov din drurž- benega proiizvode. I.Mos ae bo dr\r/*>eni piroirvod kmet-ijsfc?*i 7^drug povečal glede na let« 1955 2čine pa a 392 ma3i- jonov din. Zanimiva je v tem pogledu primerjava razdelitve proračunskih ssredslev med oto- čdnami 'n cfcrajem. Leta 1956 jo razpolagali ojx> z 228 mili- jonov din, občine pa z 319 mrjla- jojiov din. Odertotek deleža ob- čin pri proi^ačunskih sredstvih se je torej dvignil glede na lan- sko leto na 64,3 odst. napram 58, 2odst. v lan^em letu. Ob- čir!-?.l.repu..šča okra.jiu in občinam le dohodke od prebival*;t\'a,. dočim zadržiuje dohodke od gospodar- stva za potrebe rexxibMke. Sneg je skopnel — v parku pa vidimo prve sprehajalce Nagel pora!S.t prometa, hra- nilnih vlog in kreditov ptujske Zadružne hranilnice in posojil- nice v prvih dveh letih, kaže kako pol3-eben je bil po:seben denarni zavod za kmetij s:ka go- spodarstva, kmetijske zadruge in poslovne zveze. Ze po prvem tetu poslovanja je promet presegel zmogljivost hraniilnice v Ptuju, pri kateri vse posle opravlja 15 uslužben- cev. Zato so ustanovili v Or- možu podružnico in s tem nu- dili usioage in pomoč oddaljenej- šim krajem ptujsloe in ormoške občine. Skupno s podružnico v Ormo- žu ima hranilnica žiro račune za 44 KZ, 13 zadružnih podjetij, 6 zadružnih posestev, OZZ, GPZ, 20 dTužbeflnih organizacij in 16 fiizDanflh oseb. Sredstva na žiro računih znašajo skupno s hra- nilnimi vlogami in raičuni ga- rancij 95,332.160 dinarjev. Hranilni in kredit«! odiseld KZ .so bili do ustanoiatve Za- družne hraiiilnice in posojilnice nedejavni. KmeSkl proizvajalci niso ka-zaili nobenega zanimanja za vlaganje denarnih viškov. Po ustanovit^''! zavoda v Ptuju so se začeli hranilnični in kreditni od- saki neiglo ra«vijatŽ. Po prvem Ptujski okraj spada gl« de na ors^anizacijo šol n»ed okra- je, ki imajo na,tvet višje organiziranih šol. Sa.i je v celem «*^»jw le ena tlvooddelčna šola (Gruškovje) in še ta je bila p*> sili rarjmes irstaJK»vl.|cna i»» osvoboditvi, da omogoči uoesnoem, ki so obiskovali tedaj šolo v Podlehniku, l>oljše pogoje za redni oHsk, Sola še nima svojega lastnega šol- skega |>0! 5 odst. obresti. Krea ne smejo skupno z obveznimi 3"/o dokladami pre- seči 20*'» katastrskega dohodka. O kakšni pretirani davčni ob- veznosti ne moremo govoriti tu. di že zaradi tega, ker so kmetje lani v naši republiki prejeli za svoje pridelke preko 1.200 mili- jonov din več kot leta 1955. Sredi letošniega leta pa bo dohodnina odmerjena že f>o no- vem izračunu katastrskega do- hodka, ki temelji na dejansko pridelani količini pridelkov, na vsakoletnem prirastku gozda in na sedanjih povprečnih cenah. ZUiradi obveznih oddaj v prvih povojnih letih je bil do sedaj nizek zlasti katastrski dohodek od gozda, dohodek od prodaje lesa pa se je zajemal z gozdno takso. Razumljivo je, da ne bo možno izračunati katastrskega dohodka od gozda po vrednosti letnega prirastka, obenem pa obdržati sedanjo višino gozdnih taks, ker bi bil tako dohodek od gozda dvakrat obdavčen. Pri odmeri dohodnine po no- vem katastrskem dohodku bodo gotovo nekatere spremembe v obremenitvi kmetov. Celotna obremenitev kmetov se bistveno ne bo spremenila, pač pa posa- meznih kmetov. Seveda pa tudi novi katastrski izračun ne bo mogel zajeti tako imenovano di- ferencialno rento ki se ostvarja z višjimi cenami kmetijskih pri- delkov zaradi bližine tržišča, boljših prometnih zvez itd. Di- ferencialno rento bodo morali tudi v bodoče zajeti občinski odbori s fakultativno občinsko doklado. toda pri tem ne bi smele vplivati administrativno določene proračunske potrebe, temveč dejanska prekoračitev kmečkih dohodkov nad pov- prečnimi dohodki Zato je letos (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJ, 15. FEBRUARJA 1957 Ptp^iske turistične skrbi Po tem, da so odbomiiki Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj na nedavni seji slišali poročila 3 ali 4 svetov v enem samem popoldnevu, bi sodil, da so pre- slišali med drugim, kai vse bi se naj letos zgodilo v Ptuju na predlog Sveta za turizem in go- stinsitvo, kar se pa ni pripetilo. Odborniki iz mesta in okolice so si dobro zapomnili, da bi na.i letos ali v bližnji bodočnosti preuredili mestni st(rfp v Ptuju v razgledni stolp, da bi primer- no uredili in opremili dvosobno gostižče na gradu, da bi več ne zapostavljali lepot in gostov Ljudskega vrta. da bi ga lorej uredili in z njim vred tudi tam- kajšnje gostišče in da bi vsaj nekaj storili tudi za tako po- trebni hotel v Ptuju. Svet za turizem in gostinstvo občime Ptuj je imel pri svojih predlogih v mislih vse goste in obiiskova,lce Ptuja in okolice, ki jih mikajo zgodovinske zanimi- vosti in naravna lepota Ptuja in okolice, in sloves naših vin. S poTedlogom, da bi uredili mostmii stolp v razgledni stolp, je upošteval želje gositov, ki bi rad! imeli po okolici Ptuja po- doben razgled kot ga imajo naži jedialoi in pHotL, le žal, da se jim razgled z gradu zda preskro- rraen. Zato bi se radi povzpeli na še višjo točko. Naijbolj bi jim ugajajo, če ttt se dalo na strehi ptujskega gradiu ob predvide- nem popravljamju ostrešja na- praivAti primeren rassgtedni stoi- ipač čtig, ballkonček, s katerega b{ se videlo lepše in dalje kot z mestnega stolpa. Kako bo s popraiviloan strehe na gradu in z zamislijo razglednega Etolipdča ali baJkončka na tej streihi, bi še težko govorili, pač pa ptuj- ski mestoi stolp že stoji in bi Istžje in ob mamjiših i^o^h prej začel služiti tudi tuTizmu. Ta žeJja sveta ®e niti varčnim odbornilcom občinskega Ijudiskei- ga o(flxH-a ni zdela prezaihtev!nai. Ha gradil je potrebno dvosobno gt^tišče Tudii ureditev dvosobffieiga go- stišča na grada ni preftiram, je pa uprajvdčena glede na pre- c^cromno prejšnjo okirepčevailnd- ot> v pretesnem prostoru. Prvot- na zamisel po taiki oikrepčeval- nici je bila dobra, te da jo osta- la pri pretesnem prostam in optreand. iki ni bila nafti mato v i^ladu z veliMm pomesiom in zanimivostmi ptujskega nnizeja. Mo©>oe se bo dalo s pomočjo Vinarske zadruge ali »Slon^en- skih goric« letos to vprašanje bolje rešiti kot spočetka, za kar bodo domači in tuji gostje go- tovo hvaležni. Saj ni lepšega poleti izletniku, kot oditi na grad in od tam občudovati lepo- te okolice mesta I*tuja. Ljudski vrt — ne ljudsko upostošenje Neurejenost in zapuščenost Ljudskega vrta je boleča točka vseh, ki najdejo v tem delu me- sta svoj mir in razvedrilo. Raz- bite klopa, potrto mlado drevje, zanemarjene poti, zapuščeno go- stišče in ostalo kaže. da bi mo- ral nekdo poseči v to propada- nje, ki ga niso mogli zavreti kegljači zaradi svojega keglji- šča niti »Partizan« zaradi lepega telovadišča ali kdo drugi. Svet za turizem in gostinstvo uvide- va, da ie škoda puliti propasti, kar so svojčas ustvarili in obva- rovali Ptujčani s svojimi pn^ spevki Olepševailnemu društvu. Upajmo, da bo mogoče tudi lju- dem, ki hodijo dnevno skozi ljudski vrt dopovedati, da je sramota in zločin uničevati klo- pi v malem parku, drevje in ostalo in da bodo to vsaj v bo- doče pustili pri miru. Gostišča naj upoštevajo želje gostov Hotea, hotel, hotel... Že več let pišemo in govorimo o hoteki, o zahtevnejših obiskovalcih in gostih, o prenočevaliBiaiih, o ka- varni in ostalem, kar še v Ptu- ju manjka. Mesto Za nov hotel je ^cer že izbrano nied »Peto- vio«. alkoholno industrijo Ptuj in skladiščem podjetja »Javor«, sredstev za to gradnjo pa ver- jeitno še tudi letos ne bo. Hotel bo za Ptuj res veliko pomeaiil. OI> tej želji in zahtevi pa ne bi smeli podcenjevati gostišč v Ptuju, ki že danes veliko pome- nijo za goste, niti ne smemo prezreti gostišč, ki sicer obsto- jajo, ne pomenijo pa za javnost to, kar bi morala. Čeprav bo v Ptuju hotel in čeprav je že ure- jena zopet kavarna, bodo v Ptu- ju še vedno polna gostišča, ki so si znala s kvalitetni mi jestvi- nami in pijačami pa tudi s po- strežbo, zlasti pa s higienično ureditvijo pridobiti in za vedno navezati nase domaiSe in tuje goste. Samo naslov »Kavama« ne zadošča. Ze po tem, da so lani pustili domači in tuji gostje v gostiščih v našem okraju sko- raj 300 milijonov dinarjev, vidi- mo, da bo potrebno v Ptuju po- log misli na hotel, mdisliti na že obstoječa gostišča, na njihov ka- der, na higienske razmere, na kvaliteto jestvin in pijač itd. O vseh teh problemilh je občin- skim odbornikom veliko poro- čal predsednik občinskega sve- ta za turizem in gostinstvo tov. Maueec v želji, da bi vsi občani po svojih močeh prispevali k reševanju teh problemov in da bi dobdl Ptuj iz leta v leto bolj- šo oceno od obiskov^alcev in go- stov tudi glede na naša gostišča, ne pa samo na naše zgodovin- ske zanimivosti. Gostišča naj storijo svoje — občinski cdbor jim bo že pomagal Občinski odborniki vsega na- vedenega niso preslišali, naj- manj pa predsednik občine tov. Janiko Vogrinec, ki je obljubil v^ imenu celotnega občinskega odbora, da bo Ptuj tudi letos storil vse. kar bo v njegovih mdoeh, da se bodo gostinske razmere v Ptuju še dalje ute- jdle in uredile. To pa ni odvisno toliko od odbora kot od gostišč in goistinsikilh podjetij ter nji- hovih kolektivov in uprav, da bodo znale storiti več za svoje goste kot ie njihova dolžnost in da bodo pri tem upoštevale tudi njihove želje, ne pa samo težav, preko katerih se jim zdi, da ne morejo dalje. PZ. DesterniR v soboto. 9. febr. 1957 so se člani KZ Destemik že osmdč zbrali na letnem občnem zborv svoje zadruge. Udeležba nad 250 članov je dokaz, da se članstvo zanima za delo svoje zadruge, ki se je v zadnjem času v mansičem zboljšalo. Iz poročil se da sklepati, da je zadruga izvršila svojo nalo- go na svojem območju. Stari dolgovi in malomarnost prejš- nih uslužbencev so zadrugo skorajda privedli v likvidacijo. Predhodni občni zbori so prika- zovali le zgubo in dolg, medtem ko se zadiruga danes lahko uvršča med dobre in trdne za- druge v ptujskan okraju. V preteklem letu je zadruga opravila preko 40 miljinonov din prometa, pri čemer je ustvarila preko 1,4 milijina din dobička, ki pa ga bo prav gotovo znala pravilno uporabiti. PZ se je v polni meri usposobila za odkup. Odkupila je nad 54 vagonov sadja in nad 700 kosov živine ter drugih poljskih pridelkov. Tudi odseki K Z so poispešili svoje de- lo. Sadjairski odsek je svoje de- lo zeJo razširil. V polni meri se zaveda, da je sadjarstvo glavni vir dohodkov tega predela. Od- sek se bori, da je sadno drevje oČišičeno in tudi poškropljeno. V nadaljnjem pa bo glavno delo pri obnovi SddoNmjakov, s če- mer bo omogočena večja pro- izvodnja. Tudi živinorejski »dsek bo moral svoje delo mnogo bolj po- spešiti in razširiti. Mnogo škode živind na področju zadruge po- vzroča metiljavost in jalovost ter slaba mlečnosit naše živine. Slabo stanje bo moč izboljšati z regulacijo Pesnice, ki je že v teku, deloma pa tudi s poveča- njem krmne baze od 5 odst. na najmanj 25 odst. celotnfe po- vršine. KZ je ustanovila ose- rnenjevalno postajo v Janežov- ciji, ki vedno bolj izspodriva za- kotne plemenjake. Sadjarstvo in živinoreja mo- rata postati glavni gospodarski panogi v Slov. goricah. Kmeto- valci morajo v večji meri po- stati blagovni proizvajalci in na ta način proizvajala čimveč tudi za trg. Zato bo v bodoče KZ morala posvetiti mnogo več skrbi tudd stirokovni izobrazbi svojega članstva. Strokovna predavanja iz sadjarstva in ži- inoreje so resnega pomena in bodo tudi bogato obrestoana, ko se bo proizvodnja dvignila. Iz gornjega lahko sikleparno, da je KZ v glavnem izvršila svoje gelo in se tako počasi, to- da vztrajno dviga iz svoje za- ostalosti in se tako uvršiča med zadruge, ik bodo positale nosilec gospodarske dejavnosti in te- melj za nadaljno socializacijo naše vasi. cc- Ekonomski emigrcEnti bedo ostali v zvezi z našimi predstavništvi S problemom pretepov in tait- /in so naši bralci že seznanjena, okrat pa bi se malo pomudili ,xidi pri problemu prepo\r€danih prehodov preko državne meje in jri podobni!h kaznivih dejanjab. Prepovedan prehod čez držav- ic mejo (lani 48 primerov), po- larejanje listin (18 primerov), samovoljnosti (11 primerov) ^ >ili lani na področju javnega reda in i>ravnega prometa šte- t^ilčno najpogostejši primeri P*' icrivdi 126 storilcev, večinoma delavcev (77), povratnikov (24), kmetov (19), uslužbmcev (17) tei mladoletnikov (13). Lani se je podalo proti dr- žavni meji in čez njo brez po- trebnih liisitin več oseb, od ka- terih jih je mejo prekoračilo le nekaj, ostalim pa je bil ijobeg preprečen. Med njimi je bilo ne- kaj takih, ki so se odločili za delo in življenje v inozemst.vu iz Ekonomskih razlogov, nekaj je bilo avainturistov, največ pa taikih, M so nasedli tudi propa- gandi. Arheološka raziskovan^a ne oviraio grailnie stanovaniskih hiš v Ormožu v »Ptujskem tedmku« št. 5 z dne 8. februarja 1957 je izšel članek »Kau vse ovira gradnjo stanovanjskih hiš«, kjer nepod- pisani pisec med drugim ugo- tavlja, da ovira gradnjo stano- vanj v Ormožu arheološka za- ščita. Ker članek netočno obve- šča javnost, podajam tukaj ne- kaj pojasnil. Ko govori o sftanovanjssiki sti- ski v Ormoža, pravi pisec, da se je neki upokojenec potegoval za stavbno parceflo za stano- vanjsko hišo. »Občina bi mu si- cer parcelo odstopila, četudi na krajti, ki ni v skladu z njenim urbanističnim načrtom, toda ar- heolog ptujskega muzeja se je temu odločno uprl, češ da je do- tični teren arheološko zaščiten.« Parcela, na kateri je omenje- ni imel namen zidati, predstav- lja del terena, kjer je stala ok. leta 1000 pred našim štetjem zS^odnjeilirska naselbina. Lan- skoletno obširno izkopavanje je dalo take rezultate, da je ormo- ška naiselbina s svojimi števil- nimi in bogatimi najdbami že danes poznana v znanstvenem svetu doma in i2rven države kot ena izmed redkih odlično ohra- njenih prazgodovinskih nasel- bin svojega časa. Po načrtu Mestnega muzeja v Ptuiju, ki vodi raziskovanja, bo ves neza- zidani teren te naselbine posto- poma — verjetno v osmih le- tih — raziskan. Teren je po Za- konu o spomeniškem varstvu LRS zaiščiten in je na njem pre^^ povedana vsaka gradnja, dokler raziskovanja ne ibodo končana. Najvažneje pa je, da ta teren v urbanističnem načrtu mesta ni predviden za gradnjo, zato je nepravilno, da bi bila občina pripravljena Mjub temu gradnjo dovoliti in tako 2:adovoljiti mu- havosti posameznika. Po urbanističnem načrtu je v vsakem kraiju, tako tudi v Or- možu, določen prostor za grad- njo, ki odgovarja zdravstvenim, estetskim in drugim principom. Zato je nesmiselna vsaka trdi- tev, da spomeniiško varstvo ovi- ra gradnjo in s tem pospešuje »stanovanjsko bedo«, kakor to imenuje pisec članka. Omenjeni upokojenec lahko mimo zida svojo stanovanjsko hišo na eni od številnih gradbenih i>arcel, ki jiih daje na razpolago urba- nistični načrt Ormoža. Mestni muzej pa je s svojimi razisko- vanji postavil Ormož v znan- stvenem svetu na vidno mesto, kar se bo odražalo tudi v go- gipodarsko-turističnem pogledu. Bernarda Pero ^ EKONOMSKI EIVIIGRANTl SE BODO LAHKO VRNILI O problemu pobegov čez dr- žavno mejo iz ekonomskih raz- logov in zaradi brezposelnosti je bila na nedavni seji obeh zbo- rov Okrajnega ljudskega odbo- ra v zvezi! s poročilom Sveta za notranje zadeve in siplošno upra- vo obširna razprava. Med dru- gim je zvezni poslanec tov. dr. Jože PV>trč o tem problemu de- jal, da je inozemstvu več do nekvalificiranih delavcev, ki pri- dejo ilegalno čez mejo, ker so ti prisiljeni sprejeti tudi naj- slaibše delovne pogoje in so brez enake pravne zašičitte kot njihovi državljani. Zato smatra za pra- vilno, da obdržijo naša pred- stavništva v inozemstvu stike s takimi mladimi ekonomskimi emigrranti, ki so jih materialne težave zvabile v svet, ker se bo- do taiki nedvomno po nekaj letih življenja in dela v inozemstva želeli vrniti v svojo domovino in si tukaj na podlagi morebit- nih prihrankov primemo urediti življenje. * OBSODBA ORGANIZATOR- JEV POBEGOV Kako vplivajo na nekatere mlade ljudi, ki odidejo v ino- zemstvo domače premoženjske in družinske razmere, nam naj- zgovomeje potrjuje v svojem pismu Janez Težak, kmečki sin iz Vitomarc. ki živi od leta 1954 v Canadi: »Zvedel sem za izja- ve, da eem jaz kriv, da je pred kratkim pobegnilo iz Vitomarc v Avstrijo več fantov. Taka ob- tožba ni malenkost glede na bo- dočnost teh fantov, ki bo prej ko ne bolj trda. Morda bo ka- terega privedlo do tega, da bo Destemik iz zvOTiika pisal svojim staršem in bodo oni res nazadnje mene prekli- njali, čeprav nisem nikomur nikdar svetoval. Na kratko vam bom opisal, kako je pri nas ta >epidemija« nastala. Ko sem bil še jaz doma. me je oče Jožef zmeraj podpihoval, da bi jaz po- begnil in bi lahko imel v Ame- riki dobro eksistenco. Kot neiz- kušen fant sem verjel, da ima on prav. Danes se oče hvali: »Koliko sem jaz prestal predno sem spravil Hanza v Ameriko!« To sem že večkrat čital v pi- smih od doma in tako pravi tudi drugim. Jaz sem odšel zdo- ma, in si danes služim kruh v tujini. Tako sem dal njemu me- sto, da lahko bolj nemoteno raz- graja donia v družini in bo ^'®e upropastil. Zaradi tega je tudi brat odšel v Avstrijo. Kdo ve, kako so drugi fantje prišli čez mejo. Gotovo je to očetovo nia- slo, ki je glavni »propaganda- minister«. Fantom kaže slike mojega avtomobila. Ko spravi človeka v nevoljo. je njegovo srce veselo in pravi: »Naj se mantrajo hudiči!« Seveda se povsod drži kot največji pošte- njak, v resnici pa je drugačen. Ni lepo, da obsojam svojega očeta, vendar glede na njegovo početje v družini ne morem več molčatL Njemu naj se zahvali- jo družine, katerih sinovi so zbežali z doma, ker jim ni zna- no, da ni vse zlato, kar se sve- ti. Nekomu to služi, da lahko upropasti mladega človeka in njegovo bodočnost«. ^ POBEGOV SO MARSIKJE KRIVI DOMA Posebno pozornost res zasluži- jo tudi po Težakovem mnenju po\^ročitelji in organizatorji pou. begov, ki se okoriščajo z neiz- kušenostjo mladih ljudi ^ spravljajo čez mejo v negoto- vost. Prav poučen je tudd pri- mer Franca Vuka, iz bližine Ptu- ja, ki je pobegnil 1955. leta v Francijo. Vključil se je tam v tujsiko legijo in je padel v Alži- ru. Stariši so dobili poleg obve- stila o njegovi smrti tudi nje- govo hranilno knjižico s pri- hranki 4000 din v franco£'ki va- luti. Žalostna in razočarana sta- riša sta se obrnila na franco- ski konzulat z vprašanjem, ali je življenje njunega sina bilo vredno res samo 4000 din. Vsi. ki jim je lani uspelo po- begniti čez državno mejo, niso osteli v inozemstvu, temveč se jh je 19 vmilo. nekateri zopet ilegalno, drugi so bili repatri- irani, nekaj pa so jih vrnile ino- zemske oblasti. Upajmo, da bomo letos lahko večkrat pisali o agitatorjih in organizatorjih pobegov čez dr- žavno mejo pa tudd o vtisih mladih ljudi, ki živijo v ino- zemstvu, ki bodo lahko z last- nimi izkušnjami dopovedali marsikomu, da življenje v tu- jini ni tako sladko, kakor si ga nekateri predstavljajo. Pz. O sestavinah vinskega mošta DUŠICNE SNOVI so kakor v vseh rastlinah tudi v grozdju in njegovem soku. Največ j'ih je na površinskih slojih kožice. Skupnega dušika je v vinskem moštu od 0,18 do 1,37 gramov na liter. Mošti, ki imajo več sladkorja, imajo navadno tudi več dušika. Zdravo grozdje ima več dušika kot gnilo ali pre- zre'lo; nerazsluzen mošt več kot razsluzen. V moštu je več vrst dušičnih snovi, od katerih so nekatere topljive, nekatere pa netopljive. Topljive dušične snovi so v mo- štu zelo važne, ker so prepo- trebna hrana za kvasndce. Na- sprotno pa netoploive dušične snovi ne izkoriščajo kvasnice, pač pa razne drobnožLvke ali bakterije, ki povzroča,] o bolezni v vinu. Ce je preveč beljakovi- nastih snovi, je vino motno, kar zdravimo s taminom. KVASINE tudi FERMENTI ali ENCIMI imenovane so sno- vi, ki sprožijo kemične preosno- ve. Za praktičnega kletarja je najvažnejši encim invertaze, ki je različen od invertaze kvas- nic, ki pa spreminja ali inver- tira trsni ali pesni sladkor v grozdni in sadni sladkor. V vin- skem nrioštu je toliko teh enci- mov, da lahko invertirajo 100 gramov navadnega konzumnega sladkorja v 1 litru mošta tekom 15 ur. Nadalje imamo encime, ki ugodno vplivali o na tvorbo bu- ketnih snovi in enevskih zborov osnovnih šol, 9 pevskih zborov nižj^ih gimnazij, pevski zbor glasbene šole, 2 go- dalna orkestra glasbene šole, 2 tamburaška zbora in harmoni- karski ansambel. Po teh prija- vah lahko sklepamo, da 2 gim- naziji in 33 osnovnih šol ni pri- javilo svoje udeležbe. Zal imajo le redke osnovne šole v našem okraju svoje stalne pevske zbo- re. Večina ima le nekakšne ob- časine zbore, ki nastopajo le pri raznih priložnostnih Šolskih pri- reditvah. Želeli bi, da pri festi- valu sodelujejo tudi ti zbori. Naša prva velika mladinska glasbena manifestacija naj bi bila nekalcšen vzvod, ki bi pre- maknil to nekam zapostavljeno zborno petje na osnovnih šolah z mrtve točke in bi prispeval k poživitvi in poglobitvi mladin- ske pevske vzgoje. Festival ne bo imel tekmovalnega značaja. Nastopili bodo naši stalni in že precej znani večglasni mladin- ski pevski zbori, nastopili pa bodo tudi taki, ki so z delom šele začela in goje zaenkrat še samo enoglasije. Prav na te za- četniške zbore in tudi na novo- ustanovljene orkestre polagamo j>asebno važnost. Prepričani smo namreč, da se bodo mnogi med njimi prav kmalu uvrstili mea dobre in najboljše mladinske an- samble. Apeliramo zato na vse šole, ki še nimajo .^talnih i>ev- skih zborov, da jih ustanove, da začno z delom in prijavijo svo- jo udeležbo pri festivalu. Na širšem sestanku zastopnikov ob- činskih svetov za prosveto in kulturo, zborovodij in diarigen- tov posameznih ansamblov, za- stopnikov šol, ki še niso prija- vili udeležbe s člani festivalske- ga odbora, ki je sklican za če- trtek 21. II. 1957 ob 8. uri v dvo- rani ZK, se bodo podrobneje obravnavala vsa organizacijska vprašanja I. mladinskega glsabe- nega festivala v ptujskem okra- ju, l-o IZ NASIK KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NA$IH KRAJEV * SREDIŠČE Občinska odbor SZDL v Sre- dišču je pred kratkim razprav- ljal o akiuailinih občinskih za- devah. Razširjene seje občin- sikega obora, ki je bila nedavno sta se udeležiila tudi zvezni in republiški poslanec tov. dr. Jože Potnč in tov. Milko Goršič. Zadnjo soboto in nedeljo pa je OO SZDL prin-edil za člane odborov orgainiz-acije dvodnevni seminar, na katerem so preda- vatelji iz Ptuja govorili o zima- nji in notranji politiki. Zlasti živaiina je bdla riizprava, ko je bUo na pirograjnu delo občin- skega odlbOTa. Središče se zapet pripravlja oa proslavo svojega občisrasikegia praimika, ki bo kakor vsako le- to 11. aprila in za katerega pri- pravo je že dočen poseben od- bor. Na območju obSne so delav- VBe organizacije SZDL, z izjemo Vitana, kjer je zavladalo ne- kakšno mrtvilo. Zdi se, da bo v tem pogledti potrebna pomoč obč. odbora SZDI.., da bi se sta- nje popsiavilo. ★ Ureditev trgia pi^ občinskiim posiopjem, kjer stojd tudi spo- menik NOV, je še vedno nere- šeno vprašanje središke občine in organizacij. Dobre volje za urediitev tega je dovolj, tudi sredstva bi se našla, le da do- sJej ni bilo za ureditev načrta, s kaiterim bi se večina strinja- la. Odbor, ki je prevTjesl slcrb za rešitev tega vprašainja, bo tedni dokončno sklepal o načitu, na- kar bi se lotili dela. Optimisti govorijo, da bi bilo rrvogoče trg urediti še do občinskega praz- nika. Prosvetno društ\'o Središiče je uprizoriilo v nedeljo, 10. febru- arja t. 1., V Domu partizana spe- voigro Jake Si3icarja »Naj bo stara al' pia. mlada-o:. Režijsl-ri oderski del je prevzel učitelj tov. Zidai-ič, godbeni in pevski pa učiteljica tov. Stoklijeva. Res je, da je središko občin- stvo v pogledu Ufpirizarjainja oderskih del dokaj razvajeno, vendar ob tej uprizoritvi ne bd mogli trditi, da ni priš.lo na svoj račun. Napolnilo je dvora- no in jo dobre vodje zapuščalo. Igralci so svoje vloge rešili do- bro, tudi novinci, kj so v sku- pinskih nastopih bili uspešni. Godoetii del je odgovarjal, med pevci Pa smo slilšaflli zelo pri- jetne glasove. Ali bi ne bila škoda, če bi ansambel igralcev, kj so poka- zali veselje in voljo ter sposob- nost nuK^ti svojemu obSinstvu kulturni užitek zanemarili in ne bi poskrbeli, da bo nadalje- val z delom, Id ga občinstvo vendar s priznanjem sprejema? Se več tega in tudi drugačne- ga, to te želja vseh, ki so v ne- deljo prisostvovali uspeli upri- zoritvi spevoigre. ★ V Središču postaja vedno bolj pereče vprašanje doigradi- tev šolskega poslopja. Ta zade- va je sicer že biLa v razjpravi, vendar samo med funkcionarji organizacij in občinsikega Ijud- ^egd odbora. Na zadnji razšir- jeni seji obč. odbora SZDL pa je bil tudi širši avditorij sezna- njen s težkim stdnjem. v kate- rem se nahajata osnovna šola in niiižja gimriKizija ter kmetij- sko-gospodarska šola, ki se sti- »kajo v sitarem pretesnem šol- skem poslopju. Pouk je sedaj v treh izmenah, če vštejcmo kme- tijsko-gospodarsko šolo. Sola nima nikaikšnih kabdnetov, da ne govorimo o drugiih potrebnih prostorih in telovadnici. Nujno bi torej bilo dograditi vsaj še tri učilnice in telovad- nico ter vsaj dva kabineta, se- danje učilnice pa pareurediti in na novo opremiti. Pred šolski odbor je torej po- stavtljena težka naloga rešitve tega vpaiašanja. Vsak^ odlaša- nje pomeni mmo škodo pri učnih uRpehih in na ztJravju mlaicffine. IZ CIRKULAN V počastitev Prašemovega spomina so cirkuilanski visoiko- .šolci in dija.ki s pomočjo nelca- terdih uči'teljev priredili aflcade- mijo. Akademije se je udeležilo precej ljudi. Z navdušspnjem so spremljaiH pax)gram. Pioniri^ pevsiki ztoor je zapel nteOca;] na- rodnih in umetnih pesmi. Tov. Breška je posvetila nekaj besed največjemu slovenskemu pesni- ku Francetu Prešernu. Sledilo je nekaj recitacij in glasbeni spo- red. Na harmoniko in violino sta zaigrala tov. Jože in tov. Ivanka. Po končani akademiji so si ljudje z velikim zanimanjem ogledali razstavo slovenskih knjig. Razstave so se udeležili tudi drkulanski pionirji. KM KZ VELIKA NEDELJA JE PRIREDILA KUHARSKI TEČAJ Ena izmed prvih KZ je KZ Velika Nedelja, ki je s poanoč- jo OZZ Ptuj priredil-a štirinajst dnevni kuharski tečaj, katerega je obiskovalo 20 zadružnic- kmetčkih deklet in žen. Tečaj je odlično uspel, vodila i>a ga je tov. Ceh Marija, gospodinjska učiiteijicai. V glavnem so izxiatke za kuhanje prispevale tečajnice .•same. Bile so razdeljene v dve skupini: predpoldne in popol- dne. Tudi druge KZ bi se naj zganile in priredile slične tečaje ter tako koristno vložile dobič- ke, do kafterih jim med letom pripomorejo 'Slani. S. H. Tečajnice is Veli^ Ne^je Nofice IZ f iienloka Dve leti je minilo, 0(&ar smo na Polenšaku prvič pra!zno\'ali občinski praznik. Takrat je bila svečaino manjkanja cenene vodne sile, sploh ni prišla v poštev. Vzpo- redno z vprašanjem razsvetljave je postajala nujna tudi zidava klavnice, povezane z moderno hladilno napravo, kar naj bi bi- lo oboje povezano z novim plin- skim objektom. Novo plinarno so zidali pet mesecev, in sicer od 25. julija 1898, 21. decembra istega leta pa so že prvič zagorelo nove plinske luči. Celokupno instala- cijo je izvedla neka tvrdka z Dunaja, zidarska dela pa je iz- vršila občina v lastni režiji. Dol- žina položenih cevi je znašala okrog 7600 m, betonska bazena pa sta merila 480 m' (640.000 lit vode). Posebni aparati genera- torji so vodili vodno paro z vi- ko temperatuTo preko žarečega premoga in tako je nastajal ^/odni plin, ki je pravzaprav zmes vodika, ogljikovega oksida ter majhne količine ogljikove kisline. 27. avgusta 1898 je bila tudi klavnica že pod streho. Stroški za plinarno z napeljavo vred so znašali oikrog 90.000 forintov. za klavnico s hladilnico pa 40.000 foriiatov. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 16. 2. 1957, ob 20. uri: B. Nušič, »NARODNI POSLA- NEC«. Izven. Nedelja. 17. februarja, ob 15. uri: B. Cebulj, »JANKO IN MET- KA«, za podeželje, zadnjič, znižane cene. Torek, 19. februarja, ob 20. uri: B. Nušič, NARODNI POSLA- NEC, red »A« in Izven. Četrtek, 21. februarja, ob 16. uri: B. Nušič, NARODNI POSLA- NEC. Red LMS II. OBVESTILO Vsem obiskovalcem sporoča- mo, da je pričetek predstav toč- no ob napovedanem času in da vsaka zamuda moti predstavo. Vstopnice, ki so rezervirane, je treba dvigniti pri blagajni gle- dališča vsaj četrt ure pred pred- stavo ali pa do tega časa odpo- vedati. Nadalje obveščamo, da vsak. obiskovalec lahko shrani svoje kolo v shrambi gledališča. UPRAVA Proam uredništvo, da objavi siledeči popravek članka pod gor- njim naslovom, ki je bil objav- Ljen v štev. 5/57 »Ptujskega tednika«! Prizadeta ženska je Zidarič Terezija iz Ormoža. Lopa, o ka- teri je govor, je z votlo opeko zidana predalčasta stena prizi- dana na zidano sosedno zgrad- bo. Tu sta zgoraj dva prostora. Ob času hudega vetra se kadi v marsikateri hiši v Ormožu. Od dima si ni pokvarila oči. saj no- si očala, odkar se six>minjam, zraven tega mnogo šiva in krpa ponoči, vid pa z leti staranja tudi slabi Da ne bi pozimi pro- nicala voda in da bi objekt ob- varoval, sem vsako zimo sam skldal sneg s strehe in počistil žlebovje. Ker pa sam bolujem m sem star 73 let, tega letošnjo zimo nisem storil. Lahko bi pa najemnica sama naprosila koga. ki bi ji to napravil. Ce je na- stala kaka luknja v podu, mi ni znano, mislim pa, da bi bil kot hišni lastnik prvi, kateremu bi naj Zidaričeva to povedala. Socialna podpora, ki jo imenu. vana prejema od OLO, znaša mesečno 2000 din, pokojnine pa ne prejema iz razloga, ker je bi- la za ča.sa okupacijo v KB. Da je sama. brez družine, ni moja krivda. Ima pa na Harde- ku pri Ormožu sorodnike, ki so oddaljeni od nje 10 minut in so po mojem mnenju v prvi vrsti v slučaju bolezni dolžni ji |>o- magati. Ni točno, da je ob zlomu roke sama prebila noč in da je 51a sama drugi dan po ubo*ni list Merkša Karolina je prebila pri niei do 12 ur«* ponoči in ji dru- gi dan oskrbela bolniški Ust ter ii stregla in kuhala, kolikor ni s službo bila zadržana. Kot hišni lastnik in bivši stav. benik sam dobro vidim potrebe po popravilih na hiši. Da bi lah- ko ta opravil, ker nimam dru- gega premoženja kot hišo, pro- dajam nadstropje. Hiša je bUa zidana kot enodružinska, sedaj pa stanujejo v njej, kjer so so- be majhne, saj meri tloris cele zgradbe 77,48 kv. metrov, všetvši sebe 4 stranke. Radi »nekaj sob« v moji hiši naj bo vsaikdo po- mirjen, ker mi, mislim kot hiš- nemu lastniku, pripadata dve sobi. Streha hiše je še sedaj od drobcev granat poškodovana. Da bi prišel do denarnih sred- stev, ki So mi nujno potrebna za življenje, najemnina hiše mi prinaša 1000 din mesečno, sem nameraval »leseno lopo« podreti in material prodati Ravno iz »sočutja do bede starih« tega ni- sem storil, ker bi zaradi težkih stanovanjskih prilik v Ormožu Zidaričeva težko prišla do sta- novanja. Rojs Karel, Ormož PTUJ. 15. FEBRUARJA 1957 Kadar gremo na zabavo Nocoj je Mbava ali ■ples. Po- dnevi ste imele mnoigo dela in morda tudi skrbi. Nocoj pa že- lite biti sveža. Kaj storiti? Da- jemo vam nekaj praktičnih na- svetov. Ali naj greste 'na dan zabave v kozmetični salon? Bolje je iti zaradi masaže, nege in čiščenja kože dva ali tri dni prej. Pri- česko si dajte urediti dan po- , prej. Ko pridete na dan zabave do- mov z dela, odstranite šminko in si skrtačite iase, Ce imate maistno kožo in se bojite, da se bo čez nekaj ur svetila, napra- vite takole: stepi te rumenjak in dodajte nekaj kapljic citrone ali pet kapljic vinskega kisa, namažite to zmes na obraz in jx)čakajte, da se koža napne. Potem si umijte obraz z mlač- no vodo, v katero ste zmešale nekoliko sode bikarbone. Pri e-uhi ali normalni koži se zmesi izogibajte. V tem prime- ru namažite obraz z dobro kre- mo in vzemite toplo kopel. Ce nimate kopalnice, se umijte s topilo vodo po vsem telesu in zdrgnite z grobo frotirko. Vodi dodajte žlico sode bikarbone. Kremo obrišite z mehko krpo in se tleskajte s prsti po ob- razu. Potem ležite za deset minut v temen prostor in se dobro zlek- iiitc. Ce imate trudne noge, jih položite na blaaino. Teh deset minut se trudite, da ne bi mi- slile na ničesar. Počutile se bo- ste čudovito osvežene. Proti gubam pomaga m.aska iz stepenega beljaka. Beljak na- iiiažite na obraz in pustite, da t^;:- !vcža napne. Potem se umij- te z mlačno vodo. Včasih je tre- ba izbirati med masko iz ru- menjaka ali be*Ijaka. Oboje na- enkrat pa ne smete uporabljati! Vsem, ki imajo razširjene po- re, svetujem, da si pomagajo takole: .namočite frotirko v hla- dno vodo in jo dobro ožmite ter položite na obraz, ki ste ga pred tem očistile z lotionom. Glavo nagnite nazaj in se tleskajte s prati po obrazu od ene do pet minut. Ce vam je koža po vseh teh pripravali razdražena, počakaj- te s šminkanjem, da se krvni obtok umiri. Pri šminkanju mo- rate upoštevati svetlobo dvora- ne, v kateri boste prebile ve- čer. Svetloba, kakršna je v ve- čini naših dvoran, poostruje po- teze obraza in poglablja se-nce na njem. Ce imate unadla lica, pomaiga nekoliko rdeči 1 a pod ličnicama. Barva šminke mora biti bolj živa in svetla kot po- dit^vi. Temnejšo barve obleke zahtevajo bolj svetlo barve šminke kot svetlejše. Med je važno hranivo V naiši prehrani še vedno vse premalo cenimo pravo vrednost medu. Ena žlica meda zaleže več kot eno jajce ali 1 deciliter mleka. Kot znano računamo hrano po kalorijah. Ce ima 1 kg mesa 1000 kaloi-ij, ima 1 kg jajc 1613, en kg medu pa kar 3250 kalorij. Matere, ki nimajo dovolj hra- ne za dojenčke in morajo doda- ti umetno hrano, naj jo izpopol- nijo z medom. V začetku naj dajo le majhne količine, ker med odvaja, če .se pa nc poka- žejo motnje pri prebavi dojenč- ka, mu lahko količino zvišajo. Ce bodo dobivali otroci poleg druge hrane tudi med, se bodo lepo rcizvijali in bodo odporni proti bolezni. Tudi pri prehladu med poma- ga, če ga damo v čaj, vendar moramo paziti, da količina nima več kot 50" C, ker višja tempe- ratura v m.edu uniči koristne sestavine. Z medom pa se da dobro pri- praviti tudi celo vrsto jedi. Ta- praviti tudi celo vrsto drugih je- di. Tako n. pr. jabolčni zavitek, kompot, medene pustne krafe, medeno torto, navadne in nade- vane medenjake ter medeni kruhek. Znana so tudi dišeča in šumeča medena vina. Obed v enem loncu Pol kilograma svinjske glave ali parkljev, tričetrt kilograma fižola, tričetrt litra vode, dva korena, eno drobno čebulo, po- l>er, majaron, lovorov list, slad- ka paprika, strok česna, 2 dkg masti, 2 dkg moke, domači re- zanci. Svinjsko glavo ali parklje, sveže ali prekajene, in čez noč namočen fižol pristavimo v vo- di. Dodamo narezano korenje in čebulo. Jed odišavimo s po- prom, majaronom, lovorovim li- stom in začinimo sladko pa- Ijriko ter strokom česna. Kuha- mo približno dve urL Proti kon- cu dodamo nekoliko svetlega prežgan j a, ki ga pa moramo gladko razkuhati. V jed zaku- hamo še široke rezance. Segedinski golaž Pol kilograma svinine, 4 dkg masti, 1 kg kis'Iega zelja, dve čebuli, eno ja^bolko, žlička pa- prike, ščepec sladkorja, ena os- minka litra kisle smetane. Meso zrežemo na kocke. Če- bulo sesekljamo in jo na masti razpustimo, nato pa dodamo meso in ga dobro prepražimo. Potresemo ga s papriko, nato pa dodamo kislo zelje, naribano jabolko in sle^dkor. Vse skupaj dušimo, da se zmehča. Priliie- mo le bolj malo tekočine. Na- zadnje primešamo še smetano. Okus izboljišamo z žlico para- dižnikove mezge. Jetrni zrezki 75 dkg telečjih jeter, 5 dkg .masti, pol čebule, sol, poper. Z jeter odstranimo kožice, jih zrežemo na 1 cm debele rezine in jih spečemo na zelo vroči ma- sti kakor biflek; po vsaki stra- ni jih pečemo dve minuti. Nato jih denemo na vi"oč krož'-iik in pokrijemo. ostali masti krh- ko spečemo čebulo, zrezano na tanke rezilne. Jetra osolimo in popopramo, jih potresemo z ope- čeno čebulo in hitro serviramo IMATE F.4NTAZIJO? Nekdo je slučajno zašel v žensko kopalnico nekega hotela. Začuden je bil, da je bila ko- palnica v izrednem redu. Ko je prišel ven, je videl nad vrati napis: — Imate fantazijo? Ce io ima- te, potem si predstavljajte, da je to vaša domača kopalnica in da bo čez kako uro prišla na obisk vaša tašča, PRIMERJAVA V MODERNEM • ČASU Ona izgleda, kot da bi se pred vrtečim avionskim propelerjem oblačila. NEKAJ O MODI Moda deli usodo z marsikate- ro ljubico. Privlačna je samo ta- ko dolgo, ko se z njo lahko po- kažemo. Adam je prišel na misel, da bi se oblekel, ko mu je postalo hladno. Eva, ko ji je postal .Adam prehladen. Modne norosti niso nikoli ta- ko nore kot modni norci. Moda je okusna samo pri ti'- stem, ki ima okus. Dnevni spored za nedeljo. 17. februarja 1957 6.00—7.00 Narodae viže, vesele in mirnejše za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklai^ 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabarae melodije. 8.30 Otroška pred- stava ~ Janevski-Kostovski: Otrok iz sladkorja. 9.00 Ponovitev Javnega četrt- kovega večera z dne 24. jan. 1957 (so- delujejo: kvintet bratov Avsenik, vokalni kvintet Niko Stritof, ženski vokalni kvar- tet, recit. Janez Rohaček, Dorko Skober- ne in pevca Marija Ahačič in Franc Ko- ren). 9,45 Se pomnite, tovariši — Bog- dan Zolnik: Ko je štirinajsta prišla na Štajersko. 10.15 Nedeljski simlonični koncert — Luka Sorkočevič: Simfonija v D-dUTu (komorni orkester Radia Za- greb, dirigira Antonio Janigro); Hranti- šek Kronuner-Kramar; Koncert za oboo in orkester (prva izvedfea v Radiu Ljub- ljana) — komorni orkester Radia Brno, dirigent Antonin Devatv, solist František Hantak); Josef Haydn: Simfonija v dum „7. udarcem po pavkah" (Dunajski simfonični orkester, dirigira Wilhelm I-urtwangler). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Lahka glasba — Fried VValter: Fantazija in Rondo; Ludvig Kietsch: Humoreska; Wolfganig Geri: Not- turno (izvaja Zabavni orkester južno- nemškega radia p. v. Heinza Schroderja). 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opol- danski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. l.l.SO Za našo vas. 14.00—16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — vmes ob 15.00— 15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Zvone Kržiš- nik; Pot do penicilina. 16.30 Glasbeni moaaik. 17.30 Radijska igra — Prujiel: Apolon na Seini (ponovitev). 18.35 Me- lodije za dobro voljo (igrajo ansambli Edgar Seinde, Andre Kostelanetz, Wer- ner Miiller, Art van Damme in Sid Ha- milton). 19.00 Radijski dnevnik. 19..30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Zabavni glasbeni večer Radia Beograd. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Carl Orff: Trionfo di Afrodite, scenski koncert za soliste, zbor in orkester — Izvajajo so- listi Annelis Kupper, Elisabeth I.inder- nicier in Elisabeth Wiese (sopran), Ri- chard Holm (tenor), Kurt Bohme (bas), Katko Delorko (tenor) in simfonični or- kester Bavarskega radia, dirigent Eugen jochimi (prva izvedba v Radi« Ljublja- na). 20.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.13 Kovosti iz našega arhiva zabavne glasbe (posnetki čeških plesnih ansamblov, Nat King Cole-a z orkestrom Nelrona Riddlerja, malega za- bavnega ansambla Mojmira Šepeta in zbora Normana Luboffa). 22.55—23.00 Poročila. 22.15—23.00 Jazz-Cocktail (so- delujejo kvartet trombonov ,,Jazz Vork- shop", kvartet Sal Salvator, orkester Stan Kenton, Sauter-Finegan big-band in Vera Auer Comfco). 23,00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Polnoštevilno so se v nedeljo zbrali delegati strelskih družin ptujskega okraja na občnd zbor okr. strelskega odbora. Poleg de- legaitov so prisostvovali zboru predsitavniki JLA, UROJ, okr. sindikata ter oblasti. Streilsiko zvezo Pa Je zastopali podpred- sednik SZS tov. Prvanovi^č. Iz obširnih poročil fimkcio- narjev je bilo razvidno, da je bilo delo strelcev v minulem letJu uspešno. Strelske vrste so se podvojile, uspeh se je dvig- nil. So še pomanjkljivosti pri posameznih druidnah, toda tu- di te bo lahko odsitraniti. Najbolj se labko ponašajo družine, da je v njihovih vrstah nad polovica članov iz delavsikih vrsit, ki kljub težkemu delu naj- dejo čas za vaje in razvedadlo. Mnogo premalo pa je še mladi- ne in pionirjev. Tem bo treba posvetiti več-j o ^crb. Zavednost strelcev se je pokazala na okraj- nih tekmovanjih, še posebej pa pri ureditvi strelišč s prosto- voljnim delom, kjer so strelci delali preko ICOO ur. Družine so dobro delovale, premalo pa; so čuvale drago orožje. Tu pa so imeli maloma- ren odnos, ker je vse delo slo- nelo na predsedniiku in sekre- tarju. Tudi pomanjkanje dobre- ga orožja je vzrok iDomanjklji- vega dela. Strelci ptujskega okraja so tekmovali na republiškem pr- venstvu ter so dosegli peto me- sto med 11 ekipami. Prejeli so tudi diplomo. Strelski odbor je organiziral vrsto tekmovanj, priredil semi- nar za sitrelce. rašijal strelišče na 17 tarč in žel druge uspehe, kar je poudaril podpredsednik zveze ter čestital predsedniku in odboru za uspešno delo. V plodni diskusiji, ki se je razvila po poročilih, so bile da- ne smernice 7.a bodoče delo no- vemu odboru. Najdelavnejšim družinam in strelcem je predsednik jxxielil priznanja. Z. Brzotumirja Šahovskega dru- štva Ptuj za mesec februar se je udeležilo 20 igralcev, ki so bili razporejeni v dve grupi. Pi"vi trije plasirani igralci vsake gru- pe so odigrali še finale ter do- segli sledeča mesta: 1. Rudolf, 2. Bohak, 3.-5. Pernat, Pišek in Maurič E., 6. Maurič F. Turnir jebil v no\'ih društvenih pro- storih t. j. v posebni sobi go- stilne »Slovenske gorice«, kjer se shajajo šahisti ob torkih in četrtkih od 19. nre ('alje. ZA PRICETEK SEZONE TOCA GOLOV Hmm : Puhorje (luie) 13:1 v pripravah za prič-etek ' no- gometne sezone je bilo v nede- ljo prijateljsko srečanje med Pohorjem iz Ruš in domačo Dravo. Ce bi ljubitelji nogome-^ ta, zlasti pa prijatelji Drave vedeli, da bo tekma na Stadio- nu tako zanimiva, bi jih gotovo precej več prišlo na igrišče. Drava, ki se pripravlja na spo- mlada-nsko sezono, ne miruje ter je izrabila lepo vreme ter po- vabila nogometno ekipo iz Ruš. Igra je bi'la enakovredna in gostje so se močno upirali teh- nično boljši ekipi domačega moštva. V ekipi Drave smo vi- deli razliko med igralci, ki so pokazali dobro kondicijo. Pri stanju 13:1 bi lahko rekli, da napad Drave še zdaleč ni iz- koristil vseh priložnosti. Doma- či napadalci so imeli 'lep dan in so predvsem v drugem pol- času z lepimi kombinacijami hitro prihajali pred nasprotni- kova vrata ter stalno ogrožali vratarja. Gole za Dravo so dali Kovač 5. .^irec in Erhatič po 3 ter Bezjak in Cep po enega. Gledalce\% ki so prišli na svoj račun, je bUo okrog dve sto. So- dil je Grabnar iz Ptuja dobro. PA KDO BO STRELJAL ZA »ZLATO PUSCICO« Na tisoče strelcev po vsej Sloveniji \Tieto tekmuje za »Zlato puščico«. Tudi v ptuj- skem okraju je nad 500 strel- cev prejšnje mesece pridno tre- niralo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Strelci najprej tek- mujejo v 9\'Ojih družinah, nato se najiboljši udeležijo okrajnega tekmovanja. Prvaki okrajnega tekmovanja si priborijo vstop v finalno tekmovanje, ki bo letos 23. marca v Izoli. Borbe v strel- skih družinah so že pri kraju in v nedeljo bomo videli na okrajnem tekmovanju najboljše strelce, ki se bodo borili, da bi se lahko udeležili finalnega tek- movanja v Izoli. Borbe bodo zelo zanimive, ker se mora strelec zAo potruditi, da bi dosegel ti- sto število krogov, ki mu bo prineslo pravico do končnega tekmovanja. Sedaj čuva »Zlato puščico« Franc Planine iz Ljubljane. V predtekmovanjih smo videli, da ima strelska družina »Železni- čar« najboljše strelce,' dobre pa ima tudi strelska družina »Dra- va«, poleg strelcev družine v Kidričevem. PA Odbojka v Ptuju sta bili odigrani prej- šnji teden dve tekmi v odbojki med študenti PAK in Dijaškim domom. Prvo so gostje izgubili, drugo pa, s spremenjeno' posta- vo, odločili v svojo korist. Gle- dalce sta navdušila s svojo teh- niko in požrtvovalnostjo: pri gostih Franc Maurič, pri doma- čih pa »Joco«. Rezultati: PAI^v—Dijaški dom prva 1:3, druga tekma pa 3:2. -hr VABILO Sindikat trgovskih delavcev telcstilne in živilske stroke v Ptuju prireja dne 3. marca' 1957 ob 20. uri v dvorani restavra- cije Kidričevo III. TRGOVSKI PLES Igral bo zabavni orkester »Vi- tek«, sodeloval bo humorist Božo Podkrajšek. Vstopnice so v predprodaji v trgovini »Zvez- da« v Ptuju do 3. marca. Brez- plačen prevoz Ptuj—Kidričevo —Ptuj z udobnim avtobusom z odhodom iz Ptuja ob 18.30 in dalje vsakih 15 minut do 20. ure, nato vsako uro do 7. ure zjutraj. Sindikat trgovskih delavcev tekstilne in živilske stroke, Ptuj Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma umrla naša ljuba žena in mama URŠULA V!!\i^ER rej. MOSTAR Pogreb drage pokoj niče bo v petek. 15. februarja 1957. ob 16. uri iz ptujsko bolnišnice na mestno pokopališče. Ptuj, 13. februarja 1957. Žalujoči mož Lojze, sin Jože, ^-■\ iviajda in o?taI<) s-ir-<->.-i?--.T, -------—TI----'----1 iimiiiiiiiiNM Rojstva: Srpčič Rozina, Ki- dričevo 7, je rodila Ireno; Med- ved Gabrijela, Cirkovce 73 — Vladimir ja; Zavec Elizabeta, Vareja 25 — Albino; Strelec Ana, Stojnci 122 — Janeza; Po- lič Terezija, Kidričevo 38 — Ksenijo; Letonja Marija, Dole- na 48 — Srečka; Pislak Terezi- ja, Naraplje 28 — Jožefa; Bez- jak Marija, Gajevci 23 — Kri- stino; Bombek Kristina, Velika Nedelja 10 — Mira; Hebar Ana, Strnišče 47 — Anico; Brglez Ju- stina, Sveča 45 — Jožico; Ko- kot Ana, Kukava 15 — Mirka: Skok Irena, Leskovec 10 — Branka; Gabrovec Marija, Gra- dišče 102 — Marijo; Hamler Marta, Lešje 7 — Kristino: La- zar Jožefa, Goričak 16 — Edija; Seruga Nežika, Ljubstava 17 — Jožico; Osenjak Roza, Skorba št. 42 — Ivana; Pukšič Marija, Mezgcvci 36 — Veroniko; Hor- vat Stanislava, Hotiza 25 — Erika.