SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 18 de abril - 18. aprila 2013
o pravici
do groba v
domači zemlji
GREGOR BATAGELJ_
Pogreb v ljubljanski stolnici
Sobota, 13. aprila, je bila poseben dan. V ljubljanski stolnici se je od nekdanjega škofa Gregorija Rožmana poslovila množica ljudi. Tudi ob pogrebu in maši je bila stolnica nabito polna. Dobri dve uri trajajoč pogrebni
Ni mi bilo mogoče udeležiti se pogreba ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. A od tistega nesrečnega posveta v Lovranu leta 2008, kjer je bilo še bolj nesrečno (če se milo izrazim) razpravljanje ne-Vovkovega ne-pastirskega pisma, mi je vse to v zvezi z možnostjo repatriiranja človeških ostankov škofa Rožmana vedno vzbujalo sladko-kislo--grenki priokus.
Takrat sem mi je zapisalo, da Slovenija še ni vredna, da bi v njej počivali zemeljski ostanki ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana; naj pokojni škof še naprej počiva v grobu na ameriških Brezjah, v Lemontu, - v izseljenstvu, kakor toliki njemu zaupani verniki, - četudi do sodnega dne!
Danes moram nekoliko popraviti tedanji vtis, saj je slovenska Cerkev skušala po vseh svojih močeh in medijih pozitivno pripraviti ljudi na prenos škofovih ostankov v ljubljansko stolnico. Tudi nekateri takratni akterji so prispevali svojo dobro voljo, da bi tako bilo. In tako sedaj dr. Rožman počiva v grobu v domači stolnici.
Velikokrat sem bral, da je z odhodom v tujino leta 1945 ljubljanska škofija ostala brez škofa. Danes čutim, da je slovensko izseljenstvo ostalo brez škofa, ki je posvetil vse svoje sile in čas, da je skrbel za svoje (pa tudi mariborske in tržaške) vernike po vsem svetu. Ne berite tega kot neko solzavo, melanholično izjavo, vendar tako se mi zdi, čeprav vem, da bom sam imel tudi nekaj od tega (ker bom lahko večkrat na njegovem grobu). In ne nazadnje si s škofovimi človeškimi ostanki verniki ne pomagamo več, kot nam lahko pomaga živeči škof, ki ga Slovenska škofovska konferenca določi, da se posveti svojim rojakom po svetu.
Vsekakor je to že eden izmed sladkih priokusov tega dogodka. Če upoštevamo, da je v Lemont lahko prišlo sorazmerno malo ljudi na škofov grob (tisti, iz vsega sveta, ki nismo nikoli bili v ZDA, torej tudi na škofov grob nismo mogli) smo lahko veseli, ker bo tudi izseljencem iz drugih koncev sveta omogočeno moliti na Rožmanovem grobu, ko bodo obiskali svojo domovino, očetnjavo. (Misel me sama pelje v zagrebško stolnico na grob kardinala Stepinca.)
In tako bodo obiskovalci imeli priložnost - poleg občudovanja naravnih lepot Slovenije, njenih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti - ustaviti se na Zaplazu pri bl. Alojziju Grozdetu, v Kočevju, na Teh arjah in tolikih - 600 - drugih svetih krajih, zdaj še na grobu v ljubljanski stolnici pri svojem škofu in se mu priporočiti v molitev.
Na živce mi pa gre ponavljanje, da je Milan Kučan že pred leti, - ko je moral biti predsednik državi, proti kateri je napel vse svoje sile, da nikoli ne bi obstajala - bil tako velikodušen in človečansko nastrojen, da je sporočil v Vatikan, da škofu grob v domači zemlji gre po našem (njegovem) razumevanju evropske krščanske civilizacije ... Da mu gre grob? Kaj pa onim, ki so ostali nepokopani v več kot 600 grobiščih, kaj oni nimajo pravice do groba? O njih ni ničesar rekel. Pa naj se ne izgovarja, da on nima nič pri tem. Bil je dejavno na oblasti, pa tudi zdaj ni daleč od nje. Na moji valovni dolžini se tako sliši.
obred je minil ob spremljavi Mozartove glasbe. Škof Rožman, čigar posmrtne ostanke so prejšnjo sredo iz frančiškanske grobnice v Lemontu pri Clevelandu prepeljali v Slovenijo, odslej počiva v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene. Z njim so pokopali tudi njegovo škofovsko kapo, ki je po odhodu Gregorija Rožmana v ZDA leta 1945 ostala v ljubljanski stolnici vse do danes. Obreda so se udeležili skoraj vsi slovenski škofje, apostolski nuncij in okoli 200 duhovnikov ter svojci pokojnega škofa s Koroške. »Trenutek, ko se rajni škof vrača v svojo stolnico in med svoje vernike, je povezan s 550. obletnico ustanovitve ljubljanske škofije in imenovanjem prvega ljubljanskega škofa Žiga Lamber-ga. To je neposreden povod za njegovo
vrnitev. Čeprav je škof Rožman vdano sprejemal usodo begunca, ki umre na tujih tleh, veje iz njegovih vdanih besed tiha želja po vrnitvi domov,« je v pridigi med pogrebno slovesnostjo dejal ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, ki je obred v stolnici vodil.
Kot je dejal dr. Stres, je biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica, poznana že pred tisočletji. »Danes jo škofu Gregoriju s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Na to je čakal več kot pol stoletja v daljni tujini. Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče,« je med drugim dejal dr. Stres in poudaril, da je bila to, da bi bil pokopan v Sloveniji, pokojnikova želja in da je to predvsem pietetno dejanje. »Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje. Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo. Zato želim, da bi bil ta pokop pastirja ljubljanske krajevne Cerkve v njegovi stolnici tako sprejet in bi temu tudi služil.«
»Seveda je današnje dejanje kljub vsej pomembnosti le eno v verigi dejanj, ki so bila in še bodo potrebna, da se bodo k nam povrnile 'edinost, sreča, sprava', kot si je želel Prešeren. V tem trenutku ne moremo spregledati,
da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na pokop in poslednje prebivališče, ki bo v skladu z neodtujljivim dostojanstvom sleherne človeške osebe. Tudi bo potrebno še veliko duhovnih naporov in resnicoljubnosti, da bo podoba rajnega škofa Gregorija, ki jo bomo nosili v svoji zgodovinski zavesti, bolj ustrezala resnici. Po pričevanju tistih, ki so ga poznali in se z njim pogovarjali, ni sam nikoli izključeval možnosti, da je kdaj storil tudi kakšen napačen korak. Časi so bili med vojno in hkratno revolucijo preveč hudi in zapleteni in tudi človeška hudobija je ušla izpod vsakega moralnega nadzora, kot se to redno dogaja v vsaki vojni,« je med drugim dejal dr. Stres o škofu Gregoriju Rožmanu, ki je ljubljansko škofijo vodil 15 let, do konca druge svetovne vojne.
Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Ja-mnik. Krsto s posmrtnimi ostanki Rožmana so na nadškofijskem dvorišču pred začetkom svete maše sprejeli člani stolnega kapitlja na čelu z nadškofom Stresom in pomožnim škofom Jamnikom ter ga v sprevodu ponesli v stolnico. Škofa Rožmana, ki se 54 let po svoji smrti vrača v domovino, je iz Lemonta, kjer je bil pokopan leta 1959, pospremil škof Jamnik. Po dopoldanski sveti maši so bili verniki in drugi povabljeni, da se od pokojnega Rožmana poslovijo in ga pokro-pijo. Ob 14. uri se je začela akademija, med katero so ljubljanski bogoslov-ci prebirali besedila iz škofovih pastirskih pisem, pridig in drugih nagovorov.
Bil je dobri pastir
Gregorij Rožman se je rodil 9. marca 1883 v vasi Dolinčiče, župnija Šmihel pri Pliberku na današnjem avstrijskem Koroškem. Po maturi je leta 1904 vstopil v celovško bogoslovje in bil leta 1907 posvečen v duhovnika.
Študij teologije je nadaljeval na Dunaju in ga leta 1912 zaključil z doktoratom. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene ljubljanske Teološke fakultete in prevzel na njej katedro za kanonsko pravo (19191930). Na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča (18501937) je papež Pij XI Rožmana leta 1929 imenoval za ljubljanskega škofa koadju-
torja. Po Jegličevi odpovedi ljubljanski škofiji naslednje leto je postal njegov naslednik.
V desetletju pred drugo svetovno vojno je škof Gregorij Rožman razvil živahno pastoralno dejavnost in se zelo angažiral tudi na karita-tivnem, socialnem in kulturnem področju. Zavzemal se je za misijone in namenjal veliko skrb slovenskim izseljencem. Organiziral je dve odmevni verski manifestaciji, jugoslovanski evharistični kongres (1935) in kongres Kristusa kralja (1939). Svoje desetletno pastoralno delo v ljubljanski škofiji je Rožman strnil na škofijski sinodi v Ljubljani leta 1940.
Posebno pozornost je škof Rožman namenil verskim in cerkvenim organizacijam, na prvem mestu Katoliški akciji ter verskim in katoliškim društvom ter posvaril pred organizacijami in društvi, ki so veri nasprotni. Izjavo papeža Pija Xi. v okrožnici Divini Redemptoris (1937), »da je komunizem nekaj bistveno slabega«, in da »zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur ie mar krščanske kultu-
re« je pojasnil.
Jasno začrtani pastoralni program ljubljanske škofijske sinode je razblinila druga svetovna vojna, ki je ljubljansko škofija razdelila med nemškega (Gorenjska) in italijanskega okupatorja (t.i. Ljubljanska pokrajina).
Da bi preprečil krute re-presalije nad civilnim prebivalstvom, je škof Rožman že v začetku vojne odločno pozval posameznike in gibanja, naj se vzdržijo slehernega nasilja. Prav zaradi oboroženih akcij proti okupatorski oblasti, katerih žrtev je bilo vedno nedolžno civilno prebivalstvo ter zaradi likvidacij številnih duhovnikov in vidnih katoličanov, je škof Rožman še zaostril svoje stališče do komunizma. Pri nastajanju vaških straž in slovenskega domobranstva škof Rožman ni sodeloval, je pa zaradi nastalih razmer za obe gibanji kazal veliko razumevanja. Kljub nasprotovanju Nemcev in dela domobranskih oficirjev, je domobrancem zagotovil vojaške kurate.
Zaradi svoje odločne protikomunistične usmerjenosti tudi med drugo svetov-
no vojno, se je škof Rožman 5. maja 1945 umaknil na Koroško in v naslednjih letih preko Švice odpotoval v ZDA (1948). Papež Pij XII, ki ni sprejel njegovega ponujenega odstopa kot ljubljanskega škofa, mu je zaupal skrb za slovenske izseljence in begunce.
Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani (od 21. do 30. avgusta 1946) je bil škof Rožman zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem v odsotnosti obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa proti škofu Rožmanu. Vrhovno sodišče RS je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča iz leta 1946 razveljavilo in jo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno sojenje. Le to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo.
Škof Rožman je umrl 16. novembra 1959 v Clevelandu in bil pokopan na frančiškanskem pokopališču v Le-montu.
Na vrsti so sindikati
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so prejšnji četrtek skušali doseči sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev. Na mizi pa so imeli tudi vladni predlog ukrepov za zagotavljanje nižje plačne mase. Dogovorili so se le o »paketni« obravnavi ukrepov skupaj s stavkovnimi zahtevami.
Vlada se želi s sindikati dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi plačno maso znižali za 158 milijonov evrov. Omenjene ukrepe je sindikalni strani predstavila že v ponedeljek, slednji pa so jo opozorili na stavkovne zahteve, ki so jih postavili vladi že pred januarsko stavko. Čeprav so več ur sedeli za skupno mizo, pomembnejšega napredka niso dosegli, so pa začrtali pot do rešitve. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je ob tem vesel, da je vlada nekako ugotovila, da se bo treba o vseh ukrepih in zadevah, ki zadevajo plačni in materialni položaj javnega sektorja dogovoriti in to je ključno. Upa, da bodo vendarle glavni del sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev uspeli zapreti že v začetku prihodnjega tedna, potem pa bi se posvetili konkretnim ukrepom oziroma temu, kako se bo javni sektor v tem in naslednjem letu razvijal oziroma deloval.
Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa je ocenil, da pogajanja tečejo dobro in »dokaj umirjeno«. Pristal je na sočasno reševanje stavkovnega sporazuma in predlaganih ukrepih. Stavkovni sporazum pa bi podpisali na koncu pogajalskega procesa, ko bodo dogovorjene tudi ključne zadeve.
Predsedniki vladne koalicije
Med temi je na prvem mestu dogovor za zagotovitev vzdržne plačne mase v letošnjem letu in zatem sprememba zakona o izvrševanju proračuna. Vladna stran je sicer obljubila, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih v tem letu skušala doseči zgolj z nenadomeščanjem tistih, ki se bodo upokojili. Obenem pričakuje, da bo dogovor o privarčevanem znesku pri masi plač javnega sektorja dosegla do 10. maja. Prejšnji petek pa je začela veljati reforma trga dela, ki vključuje zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela. Končna različica sprememb delovne zakonodaje je nastajala več kot pol leta. Vlada na čelu s takratnim ministrom Andrejem Vizjakom je namreč izhodišča predstavila lani poleti, socialni partnerji pa so pogajanja sklenili konec februarja letos. Slednji je med drugim dejal, da nova zakonodaja zmanjšuje razlike na trgu dela, omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo. Prinaša tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih in uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja. Kot je še dejal Andrej Vizjak, zakonodaja
opogumlja delodajalce k zaposlovanju, saj znižuje določene stroške, a ne na račun neto plač, znižuje določene birokratske omejitve pri sklepanju in razvezi pogodb o zaposlitvi, kadar so utemeljeni razlogi, razlogov pa ne širi. Zakonodaja zasleduje dva temeljna cilja: večjo zaščito in večjo prožnost. Vizjak je prepričan, da bo nova zakonodaja na trgu dela prispevala h gospodarski rasti.
Vendar stvar ni tako enostavna. V obeh policijskih in zdravstvenih sindikatih pa tudi v gasilskem sindikatu nasprotujejo ukrepom, ki jih vlada predlaga za znižanje mase plač.
V PSS (Policijski sindikat Slovenije) so v ponedeljek že sklicali stavkovni odbor. Nadaljnji ukrepi, o katerih bo odločal stavkovni odbor PSS, bodo šli izključno v smer zaostritve stavkovnih aktivnosti v času prihajajočih praznikov.
Vladnim ukrepom za znižanje mase plač pa nasprotujejo tudi v sindikatu Fides, Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ter Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Moti jih zlasti nižanje dodatkov za delo med prazniki in v nedeljo ter za čas pripravljenosti. Slednji so namreč tesno povezani s poklici v njihovi dejavnosti.
Nezadovoljstvo pa pride do izraza tudi v javnem mnenju. Več kot polovica vprašanih v anketi Slovenski utrip trenutne vlade ne podpira. Na parlamentarnih volitvah bi največ glasov dobila SDS, za njo pa sta se znašli SD in PS. Tako kažejo rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Ministrica s komisijo
Ministrica Tina Komel in državni sekretar dr. Boris Jesih sta se 10. aprila 2013, na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sestala s predsednikom in člani Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v
Zaskrbljujoče poročilo o Sloveniji
zamejstvu in po svetu.
Ministrica je Komisijo informirala o nedavnih srečanjih s predstavniki slovenskih skupnosti v zamejstvu. Poudarila je skupne cilje na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu in predstavila nekaj možnosti v smeri krepitve tega sodelovanja.
Predsednik Komisije poslanec D. Krivec je predstavil delo in pristojnosti Komisije in ministrico povabil v Državni zbor na letošnje Vseslovensko srečanje.
Ministrica in člani Komisije so se strinjali, da se bodo po potrebi še srečevali.
Po nastopu nove vlade se je spremenila tudi sestava delovnih teles v Državnem zboru. Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu vodi Danijel Krivec (SDS). Podpredsednica komisije je Saša Kos (PS). Člani so še: Bevk Samo, Breznik Franc, Brulc Mirko, Göncz Laszlo, Hršak Ivan, Kavtič-nik Jožef, Kurnjek Branko, Novak Ljudmila, Oder Peter, Pučnik Mateja in Pukšič Franc.
Evropska komisija je v sredo, 10. aprila, objavila poglobljeni pregled makroekonomskega stanja v 13 problematičnih članicah unije. Ugotovitve so zaskrbljujoče. Slovenija in Španija imata najhujša, presežna makroekonomska neravnovesja. Vlada mora sedaj opredeliti podroben načrt za reševanje tega problema.
»Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravno-vesji. Nujno je takojšnje ukrepanje za ustavitev hitrega kopičenja teh neravnovesij in za njihovo odpravljanje,« poziva komisija. Podpredsednik Evropske komisije Olli Rehn je tako na novinarski konferenci opozoril: »V Sloveniji se makroekonomska neravnovesja hitro povečujejo, zato mora, da bi ta negativen trend obrnila, odločno izvesti reforme, ki jih je začela, in pripraviti celovite in konkretne ukrepe, ki jih mora opredeliti v proračunskih in reformnih načrtih, ki ju mora poslati v Bruselj v prihodnjih tednih«.
Komisar je v predstavitvi ugotovitev izpostavil tudi, da Slovenija ni bila sposobna pritegniti veliko tujih vlagateljev in da se je poslabšala dinamičnost njenega izvoza. Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.
Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost te-
žav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.
Bruselj opozarja tudi na to, da so obdobja negotovosti in pravne ovire pri sprejemanju reform Sloveniji onemogočila ustrezno soočanje s temi neravnovesji ter s tem okrepila njeno ranljivost v času povečanega stresa pri financiranju držav v Evropi.
Vlada mora sedaj v proračunskem in reformnem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku maja, opredeliti celostno in podrobno strategijo za reševanje problema makroekonomskih ne-ravnovesij. Komisija bo nato ta načrta podrobno pregledala in ocenila ter podala priporočila za ukrepanje, ki jih bo razgrnila 29. maja. Če Slovenija priporočil ne bo upoštevala, jo v skrajnem primeru čaka kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le še v Španiji. Pod drobnogledom je bilo sicer še 11 članic - Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Malta, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. Za preostale članice je komisija že prej ocenila, da niso problematične, Grčija, Irska, Portugalska in Ciper pa ta problem že rešujejo v okviru programa pomoči.
Položaj je podoben boksarskemu spopadu, kjer dotlej zmagujoči tekmec doživi vrsto udarcev, ki ga pretresejo in začasno pustijo v omotici. Ne ve, kako bi reagiral. Zadevo trenutno reši z korakom nazaj. Nekaj takega se danes dogaja vladi.
Nepričakovano. Gospa predsednica in njen najožji krog so bili tako zaverovani v zmagovito ofenzivo, da niso opazili jasnih znakov nevarnosti. Po prvem udarcu, ki so ga predstavljale hude poplave v Buenos Ai-resu in la Plati, nato pa še v Santa Fe, so se osredotočili v reformo sodnega sistema (glej prejšnjo številko). To jim je prišlo prav tudi, ker je ves svet govoril o tem in je javno mnenje kar pozabilo na poplave. Vlade ta debata ni skrbela, ker se je zavedala gotove večine v parlamentu. Po ekspre-snem postopku naj bi pred koncem meseca imela v roki vseh šest zakonov, ki bi ji dali absolutno kontrolo nad sodnim sistemom. Konec bi bilo neodvisnosti sodišč. Opozicija je sicer že napovedala pritožbo na vrhovno sodišče zaradi neustavnosti večine novih norm, a to bi peljalo v že znani konflikt oblasti, kjer bi vrhovno (ustavno) sodišče odločilo nekaj, kar bi izvršilna oblast enostavno ne jemala v poštev. Takih primerov je kar nekaj v današnji Argentini. A zataknilo se je v lastnih vrstah. Celo nekatere kirchneristič-ne ustanove (CELS) so začele opozarjati, da bi določene spremembe bile jasno protiustavne. Isto je opozorila skupina vladnih senatorjev. Potrdili so, da bodo volili zakonsko besedilo (kdo se upa upirati) a priznali, da gre to proti ustavi. Tu gre predvsem za člen, ki omejuje sodne varnostne ukrepe (cautelares), kadar so izrečene proti državi. Vlada je v tem stanju sprejela, da se v parlamentu o zadevi sploh debatira. Vladna nuja pa je razumljiva, saj hočejo volitve članov Sveta magistrature izvesti že avgusta, ko bodo predhodne (primarne) volitve.
Korupcija. Tako je prišla nedelja zvečer z dvema novima udarcema. Prvi je bil televizijski program, ki ga vodi neodvisni časnikar Jorge Lanata. V dveh urah je do potankosti prikazal, kako je vladi prijazni gradbeni podjetnik (domnevno v soglasju in partnerstvu s pokojnim predsednikom Kirchnerjem) pošiljal v inozemstvo milijone evrov črnega denarja. Razložil je postopek, nakazal način in številke, ter pokazal dokumente, ki potrjujejo celotno obtožbo. Iz predstavljenih dejstev je tudi jasna povezava vladnih osebnosti z
določenimi podjetniki, krogom televizijskih zvezdnikov in finančnimi poslovneži. Po skoraj dveh dneh, ko pišemo te vrstice, vlada ni bila zmožna nobene reakcije. Istočasno je prišla iz Venezuele zaskrbljujoča novica, da je vladni kandidat Maduro sicer zmagal, a s komaj odstotkom razlike in z hudimi obtožbami opozicije o številnih nepravilnostih. Kirchnerizem se zrcali v chavističnem modelu delovanja in vladanja. Se lahko kaj podobnega dogodi v Argentini? Dodatno je prizadela ugled vlade obtožba venezuelskega opozicijskega vodje Capri-lesa, da Argentina njihovi državi dolguje 13 milijard dolarjev za izvoz petroleja. V Buenos Airesu so morali priznati, da dolg obstoja, a niso potrdili številk. Celotno trgovanje z Venezuelo je tudi pod hudimi obtožbami korupcije in nelegalnega bogatenja vladnih funkcionarjev in prijateljev.
Reakcija. Kako se bo stvar razvijala naprej je vprašanje. Od vseh teh že desetih let kirchnerizma je jasno, da vladna iznajdljivost nima mej. Prav peklensko so iznajdljivi za vedno nove ukrepe, ki jih peljejo do cilja »hočemo vse«. Komu drugemu bi prišla na misel popolnoma neustavna sodna reforma? Kdo bi si upal segati po denarnih sredstvih, ki bi morala biti nedotakljiva? Prav v tej smeri je presenetila novica o namenu vlade, da proda pokojninske deleže mednarodnih podjetij in si tako pridobi novih deviz. Te delnice so bile last privatnih ustanov pokojninskega sklada, ki jih je vlada podržavila. To je denar vlagateljev, prihodnjih upokojencev, ki ga država (vlada) razsipa, in ki ga gotovo ne bo nikdar vrnila naravnim lastnikom. A mnogo opazovalcev meni, da bo vlada težko bila kos vedno novim frontam, ki jih na nek način sama odpira. Ukrepi, ki naj bi položaj izboljšali, ga samo poslabšajo. Vse je kratkoročno in vedno manj uspešno. Zamrznjenje cen nafte je prava burka, saj državna YPF in privatne družbe kar tekmujejo, kdo bo več povišal do neke nejasno dovoljene maksimalne cene. Kdo še verjame v zamrznjenje cen prehrani? Prepoved oglašanja cen in ponudb pa že grdo stiska veleblagovnice, ki izgubljajo tekmo z manjšimi trgovinami. Sindikati zahtevajo vredne povišice, ki jih vlada ne odobri. Tako smo prišli do 18A. Ta četrtek je napovedana na Majskem trgu in po vsej državi nova splošna ljudska manifestacija, ki naj gluhim vladnim ušesom pove, da nam je dovolj oholega nasilja.
NAŠ DOM - SAN JUSTO
Velikonočna radost
SLOVENSKA VAS
Velika noč je dan, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih, in najpomembnejši krščanski praznik. Priprava se je v Našem domu pričela že v postnem času. Teden dni pred cvetno nedeljo so se žene in dekleta zbrale za izdelavo butaric. Gospe krajevne Zveze slovenskih mater in žena vsako leto s trudom, a veseljem pripravijo lepo izdelane butari-ce, s katerimi smo vsi proslavili Jezusov prihod v Jeruzalem.
Na velikonočne praznike smo se pripravili tudi z duhovno obnovo, ki je bila na četrtek pred cvetno nedeljo; ter s križevim potom, ki ga vsako leto prireja mladina, ravno tako na cvetno nedeljo.
Na veliki petek smo v domu pripravili zgornje prostore za velikonočno akademijo, mladina je pobarvala pirhe. Ob 15. uri smo skupaj zmolili Odrešeniku v prošnjo in zahvalo.
Na veliko soboto, ob 17. uri,
no skupino »Mladika«.
Kmalu so se pred nami razgrnile odrske zavese. V ozadju je zablestel vstali Kristus!
Na letošnji akademiji smo se poglobili v zadnje trenutke Jezusovega življenja; v njegovo trpljenje ... Preko poezije in petja smo občutili veselje vstajenja našega Zveličarja in razumeli, da tudi mi lahko doživimo svoje vstajenje z vsakdanjo molitvijo, odpuščanjem, nasmehom, z opravljanjem svojega vsakdanjega dela in dolžnosti.
Nastopili so: Leila Erjavec, Lučka Marinčič, Nadja Miklič, Lucijana Trpin, Katja Urbančič, Ignacij Krži-šnik, Matjaž Oblak, Aleks Puntar, Vanči Štrubelj ter Danilo Žgajnar. Program si je zamislila in osnovala Mirjam Oblak, režirala pa je Danica Malovrh. Lepo in mogočno sceno vstalega Kristusa je pripravil g. Tone Oblak, za scenski prostor so
i	x
smo se zbrali pred Marijinim oltarjem na velikem dvorišču Našega doma, da bi naš dušni pastir msgr. dr. Jure Rode blagoslovil velikonočni žegen. Pisane košare: z barvitimi pirhi, dišečimi poticami in okusnim mesom; so oznanjale, da je praznik vstajenja že tu!
Ni lepšega kot pričeti vstajenj-sko velikonočno jutro z zahvalno sv. mašo Zveličarju za naše odrešenje! Med svetim obredom, ki ga je daroval msgr. dr. Jure Rode, je prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
Po slovesni daritvi smo šli v Naš dom, kjer smo si med seboj toplo voščili. V zgornji dvorani sta nas kmalu nagovorila napovedovalca Tatjana Malovrh in Marko Štrubelj. Pozdravila sta vse člane in prijatelje Našega doma ter navzoče goste. Ob tej priliki so bili med nami g. Franci Feltrin, predsednik slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, ga. Lučka Radoš iz Združenih držav, ter Jan Zalar in Steven Benedettis iz občestva Cenacolo. Voščilo so nam izrekli predstavniki vseh odsekov, ki delujejo v Našem domu: predsednica doma, ga. Mici Mala-vašič Cassullo, ki je pozdravila tudi v imenu Zveze slovenskih mater in žena; voditeljica Balantičeve šole, ga. Irena Urbančič Poglajen; predsednica Mladinskih organizacij, gdč. Veronika Marinčič; predstavnik pastoralnega sveta, g. Franci Draksler; gdč. Marjanka Furlan v imenu upokojencev; predsednika Mladcev in Mladenk, Milena Zupanc ter Matej Urbančič in Niko Puntar za folklor-
poskrbeli Klavdij Selan ter pomočniki. Stihe sta nežno, ubrano in veselo prekipevajoče povezovala s svojo pesmijo Otroški pevski zbor Balantičeve šole pod vodstvom Kristine Skvarča Šenk ter Veronike Malovrh in Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar ter Andreja Selana.
Ob zaključku velikonočne akademije sta napovedovalca povabila g. Francija Feltrina na oder. Predsednica doma mu je izročila spominski zbornik izdanega ob 50-letnici Našega doma in mladinsko brošuro izdano tudi ob zlatem jubileju krajevnih mladinskih organizacij. Nato je nas g. Feltrin prijazno nagovoril.
Po blagoslovu je sledil velikonočni zajtrk z lepimi pirhi, ki jih je pobarvala naša mladina, dobrimi poticami - delo in dar naših dragih žena
Ponovitev koncerta »Utrip« Bodi poklicu zvest: pobarvaj svet!
Pod večer nedelje Božjega usmiljenja je v Hladnikovem domu v Slovenski vasi ponovno zazvenela glasbena pravljica za otroke vseh starosti z naslovom Utrip. Magdalena Jerman in Martin Sušnik sta z obiskovalci podelila svoje doživljanje sveta - barvitost, svobodo, pa tudi temine in križe. A kar je najpomembneje, skupaj z angelom iz njune zgodbe smo se veselili možnosti, ki nam je bila dana, da lahko po padcu vstanemo in vlivamo svetu barve.
Prav barve so tiste, prek katerih sta ustvarjalca posredovala zgodbo, ki se začne in zaključi z utripom - utripom srca kot čutnim znakom življenja. V to življenje sta vpletla vso stvarnost, ki jo doživljamo dan za dnem. Na svet je namreč ob rojstvu dneva poslan angel, ki spoznava lepoto sveta, »žar nove luči«, a kmalu spozna, da »ni vse lepo, /.../ kot da nekdo prepovedal bi luč«.
Ko je angel videl, da šminka na obrazih ljudem zakriva oči, da pozabljajo, kje so doma, se je zavedel, da na Zemljo ni bil vržen, ampak poslan, da bi na svetu poživel barve. »Bodi poklicu zvest,« si pravi, ko se podaja na težavno nalogo. Kljub navdušenju nad poslanstvom je soočanje s teminami sveta zanj kruto. »Maske zaplešejo, v smeh se preoblečejo, vsega je več kot preveč. Duša vneta se s svetom zapleta in nihče ne ve, kaj je odveč. /.../ Želja svobodi kljubuje, umetno se veseli.«
Razočaranje podkrepi hudobec v podobi
volka, ki krilatemu umetniku pravi, naj vse pozabi, ker da je ves trud zaman. Na angela tako pade senca: »Veter že prihaja, stezo zatemni, zbriše sličnost raja, cvetje razsuši.« Znajde se v boju s silami teme, življenje mu postane tuje. Rešitev najde v reki, ki mu pravi: »Ko ne veš, kam vodijo poti, očisti oči in spomni se, kdo si.« Ob izlivu reke v morje pa ga čaka slavec, ki prigovarja: »Obleko krhko sleci zdaj, nagoto svojo prepoznaj, objemi uboštvo romarja, obdrži le zaklad srca.« Morje angela pokliče po imenu, »treba je utoniti vse do konca«, da se lahko razširi plamen milosti, ki prižiga barve, ki vrne pristnost očem.
Ustvarjalca sta v to glasbeno stvaritev vlila del sebe, kar pravljico dela pričevanjsko in zato še posebej prepričljivo. Odlična pevska izvedba Magdaleno spreminja od nebogljenega, skru-šenega bitjeca do trdnega angela, ki svetu vdahne novo življenje, Martinova dinamična glasba pa poslušalca naravnost primora, da angelu sledi in njegovo zgodbo notranje podoživlja. Pravljica tako na izviren način prikaže človekov padec in vzpon, njegovo odgovornost, da izpolni svoj poklic.
Veselimo se prihodnjih ponovitev in novih njunih predstav ter umetnikoma in vsem, ki so pripomogli k izvedbi, želimo, da bi svetu vedno prinašali svetlobo, da jim barve nikoli ne bi pošle, da bomo z njimi lahko vedno peli: »Končno sem doma in žari nov utrip srca.«
Urška Makovec
BRALI SMO
Pot v obljubljeno deželo po 23. letih
in mater - ter z drugimi dobrotami.
Ob tej priliki je mladina Našega doma pripravila žreb dveh velikonočnih košar. Srečka je bila organizirana v podporo mladini, ki bo v mesecu juliju letošnjega leta potovala na Mednarodno srečanje mladih v Rio de Janeiro s papežem Frančiškom.
Vrnili smo se na naše domove z veseljem in radostjo Jezusovega vstajenja!
Lučka Marinčič
Natanko pred 23. leti je bila Cvetna nedelja in bile so bile prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni. 8. aprila 1990 se je nekdanja partija poslovila od oblasti. Zmagala je koalicija Demos, kjer so največ glasov dobili Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta. Ta je zato postal tudi prvi mandatar demokratično izvoljene slovenske vlade.
To je bilo dobrega pol leta po tem, ko sem se vrnil iz vojske in začel s študijem na fakulteti. Ljubljana je utripala v duhu slovenske pomladi. Pol leta pred volitvami so pogojno spustili na prostost obsojene na procesu JBTZ. Volitve so potekale še pod starimi simboli peterokrakih zvezd v zakajenih prostorih nekdanjih samoupravnih skupnosti.
Nekdanja partija se je z oblasti umaknila s sklonjeno
glavo, vendar pa je večina profesionalnega kadra na občinah, različnih državnih organih in ministrstvih ostala enaka. Spremembe so se začele počasi in marsikje niso bile dobrodošle. Spominjam se, kako je Lojze Peterle takrat lastnoročno iz skupščine odnesel sliko Josipa Broz Tita ... Ker je nihče drug ni hotel ... Ker niso mogli najti tistega, ki jo je prinesel.
Kljub temu je bil trenutek ugoden in zmagovalce volitev je najbolj povezovala ideja osamosvojitve. Že decembra istega leta je bil plebiscit, ki je v velikansko večino začrtal smer osamosvojitve. Ta se je dejansko zgodila čez pol leta in takoj naslednji dan nadaljevala z desetdnevno vojno za obrambo tega doseženega rezultata.
Leta tečejo in družbena klima ni več tako ugodna. Verjetno ga ni pri nas, ki bi bil za-
dovoljen s tem, kar se je v teh časih zgodilo. Zmanjkal nam je Mojzes, ki bi nas popeljal iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo. Zmanjkal nam je tisti, ki bi se na gori Sinaj pogovoril z vodjo potovanja in od njega sprejel table zaveze. Ostalo je le ljudstvo, ki negoduje, se pritožuje nad uborno hrano, potjo in pomanjkanjem komforta. Med ljudstvom pa so se razrasli tajkuni, ki so izkoristili trenutek za osebno okoriščanje, krajo skupnega bogastva in grozijo, da nas vse skupaj obrnejo na pot proti Egiptu. Tam faraon pravzaprav nikoli ni docela prebolel, da mu je od nekdaj velike države ostala le domača delovna sila.
Očitno bo tudi naša pot čez puščavo trajala 40 let, to je celo generacijo. Žal mi je le, da je to moja generacija.
Jože Bartolj
SLOMSKOV DOM
Praznovanje velike noči
Priprava za ta največji praznik v cerkvenem letu se je začela že v postu. Zato je bil vsak petek med postom v Domu križev pot in sv. maša. V petek pred cvetno nedeljo je mladina imela na skrbi molitev križevega pota in g. Daniel Vrečar je imel sv. mašo in duhovno obnovo.
Že v četrtek so se zbrale gospe, da so spletle butarice v organizaciji ge. Gabrijele Tomazin Kastelic. V veselem razpoloženju so delale ves popoldan in med tem tudi učile mlajšo generacijo, da bo znala ohraniti to lepo slovensko navado.
V soboto pred cvetno nedeljo je bilo v domu zelo razgibano in polno raznih aktivnosti. Vsi prostori so bili polni. Poleg rednega sobotnega pouka so mamice in stare mame nadaljevale svoje delo
s pletenjem butaric, saj jih je bilo potrebno narediti čez 100, da so lahko vsi šolski otroci imeli svojo butarico. Mladci in mladenke so tudi prišli v dom, da so barvali pirhe pod vodstvom ge. Andrejke Vombergar Štrfiček. Nekateri so razvili tudi svoje risarske sposobnosti in ustvarjalnosti in nastale so prave umetnine.V drugem prostoru je mladina pripravljala svojo butaro in ga. Pavlinka Dobovšek Lenarčič je prevzela skrb da so dekleta zamesile in spekle potice za velikonočni zajtrk za vse člane in prijatelje. Tako živahno je samo še pred kakšno veliko prireditvij.
Tako je bilo vse pripravljeno za lepo praznovanje velikega tedna. V lepem jutru cvetne nedelje se je na dvorišču zbralo večje število rojakov za blagoslov oljčnih
vejic in butaric. Vedno je lepo videti mladino in otroke v narodnih nošah kako začenjajo slavnostno procesijo na dvorišču doma in na vidnem mestu prisostvuje sv. maši tako poudarijo slovenski verski značaj tega praznika.
Na veliko soboto popoldne je bil slovesen blagoslov jedil, katerega se je udeležilo veliko mladih družin z otroki. Na mizi so vzbu-jele pozornost velike košare s številnimi pirhi in poticami poleg osebnih košar z raznimi dobrotami. Župnik g. Franci Cukjati je po blagoslovu razdelil podobice, kar je vse otroke zelo razveselilo. Blagoslov jedil je bil tudi po raznih privatnih domovih kamor pridejo v bližini živeči rojaki.
Naslednje jutro je res veliko število rojakov prišlo k slovesni velikonočni maši, pri kateri je pel domači pevski zbor Ex Corde pod vodstvom ge. Marte Selan Brula. Tako so slovenske velikonočne pesmi še lepše donele in nas še bolj vključile v slovesno Jezusovo vstajenje. In ko smo po cerkvenem obredu vstopili v lepo okrašene spodnje prostore, smo si z veseljem segli v roke in voščili po stari slovenski navadi »Vesele praznike« in bili deležni vseh dobrot, ki so nam jih pripravili mladci in mladenke in vsa mladina, v nedeljo v kuhinji pod vodstvom ge. Veronike Javoršek. Ko smo doživeli vse te dejavnosti in mlade napore, smo se z lahkim srcem vrnili domov v prepričanju, da se bodo v Slomškovem domu še dolgo ohranjala slovenska izročila.
a.p.
NA OBMOČJU KRANJA
Bogato arheološko najdišče
Ob prenovi ulic starega mestnega jedra Kranja že dve leti in pol potekajo obsežne arheološke raziskave, ki so potrdile, da je bil v času zgodnjega srednjega veka Kranj največja naselbina na območju zdajšnjega slovenskega ozemlja.
Najdbe naselbinskega značaja so uravnovesile pomen, ki ga je imel Kranj do zdaj zaradi grobišč.
Že na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v Kranju na območju Lajha odkrili tudi v Evropi slavno veliko grobišče s številnimi zlatimi najdbami iz časa preseljevanja ljudstev. Izkopavanja, ki že od oktobra 2010 potekajo v starem mestnem jedru, pa so pokazala tudi sledove bivalnih objektov iz istega časa, je povedal Milan Sagadin iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V tokratnih izkopavanjih, ki ji vodi Rafko Urankar, so arheologi med drugim našli velik objekt iz časa selitve germanskih plemen. Gre za lesen objekt, najverjetneje krit s kožo, zato so se ohranili le tipični okopi ter spremljajoči predmeti od keramike in ognjišč do glavnikov.
Kot posebno najdbo pa Sagadin izpostavlja dva izjemna lamelna oklepa in kopje. To priča o tem, da je bila v obdobju preseljevanja ljudstev na območju Kranja nastanjena elita oziroma vojaška aristokracija tistega časa, kar odgovarja tudi najdbam na grobišču. »Gre za redko in zelo pomembno najdbo,« je izpostavil Sagadin, ki pred začetkom izkopavanj takšne najdbe ni pričakoval.
Jasno je bilo sicer, da je Kranj prepreden z arheološkimi ostanki. Začetki poselitve stičišča med Kokro in Savo segajo v neolitik, glavna naselitev pa je bila na prehodu iz pozne bronaste v starejšo železno
dobo, ko je bil Kranj poseljen na celotnem območju današnjega starega mestnega jedra in širše. Tako je bilo tudi število prebivalcev takrat podobno ali celo večje kot danes, je pojasnil Urankar.
V tokratnih izkopavanjih so ob farni cerkvi izkopali še dodatnih 532 grobov, večino iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Tako je bilo na tem prostor odkritih že prek 1300 grobov iz tega obdobja, skupaj pa že prek 3000. V Kranju je bilo odkritih precej več zgodnjesrednjeveških grobov kot v celotni Sloveniji skupaj. Dejansko se Kranj kaže kot središče slovanske kneževine Carniole, v obdobju zgodnjega srednjega veka pa je bilo to največje naselje na območju današnje Slovenije, je pojasnil Sagadin.
Kranj je tudi najbolj arheološko raziskano mesto v državi. Zaradi obsežne komunalne prenove so raziskane vse ulice v starem mestnem jedru in tudi nekaj notranjosti hiš. V tem tednu okrog 30 ljudi raziskuje manjše območje na Poštni ulici ob mostu čez Kokro, do konca obsežnega projekta pa je ostalo le še nekaj manjših izkopavanj.
Od leta 2010 so arheologi zbrali ogromno materiala, ki ga hranijo in preučujejo v najeti propadajoči hiši v Kranju. Posamezne najdbe sproti predstavljajo na različnih priložnosti razstavah, tako je tudi zdaj v mestni hiši odprta ena tovrstnih predstavitev. Ostanke grajenih objektov pa bodo na terenu predvidoma predstavili v tlaku z ustreznimi informacijskimi tablami.
Neraziskani medtem ostajajo vrtovi na zahodnem robu, kjer si prihodnji rodovi arheologov lahko obetajo pomembne najdbe. »Običajno se narobe razume, da se zavzemamo za izkopavanja, vendar je naše osnovno izhodišče, da je izkopavanje uničevanje. Najdbe lahko preselimo v muzej, ampak s tem se prostor vsebinsko prazni. Poleg tega bi zaradi napredka v tehnologiji lahko prihodnji rodovi arheologov bolje opravili raziskave. Naš uspeh je zato, če nam uspe odvrniti gradbeni poseg od arheološke lokacije, ampak žal v takšnih primerih, kot je ta, ne gre drugače,« je poudaril Sagadin.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Kar more
Ne smo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.
Človek zmore veliko več, kot si to misli. Ne samo to, kar mora. Izpolni sicer svojo dolžnost, kar mora, a ne popolnoma, kar more. To se pravi, da uporabi vse svoje sposobnosti, ki jih ima veliko, več kot misli, da sebe in druge izpopolnjuje.
Mnoge stvari ne bi nikdar imeli, marsičesa ne bi bilo opravljenega, če bi vsi delali samo to, kar morajo. Ostalo bi veliko človeških sil neizrabljenih. Zato je, kar more, prvi izziv za človeka. Ne smemo se zadovoljiti s tem, kar mora. Treba je isti še višje in še naprej.
Ni vse že narejeno takrat, če storimo, kar moramo. Imamo sposobnosti za veliko več. To je , kar more.
Vsi se tega ne držijo. Zadovoljijo se s tem, kar mora. Pa to ni dovolj.
Veliko več bi imeli od življenja in lepše bi nam bilo, če bi se vsi potrudili in delali ter dali svoje sposobnosti še drugim v korist. Kar more, to mož je storiti dolžan.
To pride v poštev v vsem skupnem življenju. Veliko večji »čudež« bi bil, če bi se vsi tega pravila držali. veliko več bi imeli pokazati, več bi pomenili in zgledi bi mnoge potegnili k sodelovanju.
Kdor tega ne stori, ne pozna niti samega sebe in še manj ceni svoje bližnje. Ne zaveda se, da je prejel veliko več, kot pa potrebuje in ne ve, da je vse to tudi drugim dolžan.
Res je, da smo mnogo prejeli za sebe, pa je tudi res, da smo mnogim veliko dolžni. Vsem vsaj malo vračamo, če storimo, kar pač moremo.
Mislimo na skupno življenje. To ima svoj obstoj, ker so mnogi naši predniki delali, ne samo to, kar so morali in se s tem tudi niso zadovoljili. Vedeli so, da morejo več in da je to bilo potrebno. In dobro je bilo za vse. Svoje sposobnosti niso zakopavali, svoj čas niso zapravljali in svoje žrtve niso preštevali, ker so mislili še na druge in na dobro vseh.
Vsi smo bili v njihovem objemu in danes vsi sestavljamo to človeško družbo. Bodimo tudi mi med tistimi, ki imajo pred očmi, ne samo to, kar morajo, ampak vse, kar morejo, ker smo to storiti dolžni.
PRAVA HRANA
Za dober spomin, lažje
v	•	•	t ■	v» vi
učenje in trdne živčke
Oreščki. Orešč-ki so polni beljakovin, mineralov in nenasičenih ma-ščobnih kislim ter vitamina B6. Med oreščke z največ hranljivimi snovmi spadajo mandeljni, saj vsebujejo veliko vlaknin, riboflavin, magnezij, železo in kalcij, ki ga vsebujejo v nekoliko večjih količinah kot drugi oreščki. Ena porcija mandljev nadomesti kar polovico dnevne potrebe po vitaminu E. Poleg že naštetega pa so še dober vir beljakovin in dobri za srce. Maščoba, ki jo mandeljni vsebujejo, pa je bolj zdrava in pomaga zmanjšati raven holesterola v krvi.
Špinača. Špina-ča vsebuje veliko vitamina A in C. Je tudi vir riboflavi-na, vitamina B6 in kalcija, železa ter magnezija. Tako boste bolj zbrani in pripravljeni na nove izzive, živčki pa bolj trdni, kar
je še kako dobro, če ste pogosto pod stresom. Ob tem pa bo okrepljen tudi vaš imunski sistem, lasje in koža pa bodo bolj zdravi. In če špinača ni ravno vaša najljubša jed, potem lahko pose-žete tudi po zeleni solati, zelju ali avo-kadu, ki vsebujeta iste elemente kot špinača.
Grozdje. Ste
slabe volje? Potem posezite po grozdju! Le-to namreč vsebuje sadni sladkor, ki vas bo spravil v dobro voljo. Ob tem se bo izboljšala tudi vaša koncentracija ter povečala zaloga energije. In ker grozdje vsebuje veliko antioksidantov, boste s tem storili tudi nekaj za svoje zdravje. Grozdje namreč vsebuje fla-vonoide, ki deluje kot antioksidanti, le-ti pa se borijo proti škodljivim prostim radikalom. Njihova aktivnost pomaga možganom
na dva načina: prvič tako, da antio-ksidanti ščitijo tako srce kot tudi možgane, saj se možgani zanašajo na nenehen dotok krvi, ki jo srce poganja po telesu. Drugič pa tako, da ohranjajo arterije prehodne, saj redčijo snovi, ki povzročajo zamaške v žilah.
Ribe. Ribe imajo nizko kalorično vrednost ter tudi nizko vsebnost nasičenih maščob in holesterola, zato so dober nadomestek za meso. Poleg tega so dober vir beljakovin ter tudi vitaminov in mineralov. To pa ni vse, zaradi česar bi morale biti ribe del vašega jedilnika! Vsebujejo namreč veliko omega 3 maščob-nih kislin, ki zmanjšujejo možnost za srčno žilne bolezni ter tudi pomagajo pri zmanjševanju krvnega pritiska in nenazadnje spravijo naše možgančke v pogon!
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI
OBČNI ZBOR SDO
V	nedeljo, 24. marca je imela Slovenska dekliška organizacija v prostorih Slovenske hiše svoj dvanajsti občni zbor. Treba je pojasniti, da se je oblika organizacije spremenila. Ne sestavljajo je več članice neposredno, temveč krožki, ustanovljeni v preteklem letu po naših Domovih. Vsak krožek je zastopan s petimi članicami-volivkami, izmed katerih je bila zbrana na krožkovem občnem zboru delegatinja za v zvezni odbor. Na ta način so bili zastopani naslednji krožki: Carapa-chay, Alenka Prijatelj; DIO, Jožejka Debeljak; Slovenska vas, Francka Strah; Moron, Meta Debeljak; San Justo, Alenka Jenko; San Martin, Meta Smersu; Ramos Mejia, Sanda Majhen.
Izid volitev je bil naslednji: predsednica Marjeta Debeljak, podpredsednica Sanda Majhen, tajnica Alenka Jenko, blagajničarka Meta Smersu. Ostale funkcije se bodo razdelile na prvi zvezni seji.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Boža Finka in njegove žene ge. Tinke roj. Kovač se je rodila hčerka. Tudi družino Davorina Kahneta in njegove žene ge. Tončke roj. Kosanc je razveselila hčerka. V družini Franca Medica in Anice roj. Amolič v Moronu se je pa rodil sinček Mihael Albert. Srečnim družinam naše čestitke.
CARAPACHAY
V	nedeljo, 10. marca smo imeli v Slov. domu v Carapachayu prav prijeten dan. Na povabilo odbora se nam je odzval g. Pavlovčič s svojo soprogo, ki je v preteklem letu obiskala domovino in ob tej priliki posnela na filmski trak naše prelepe kraje.
V	soboto se je pričel pouk v slovenski šoli, kjer je letos nad 50 otrok. V slovenski šoli poučujejo letos kar štiri moči poleg kateheta in to so g. Aleksander Pirc, kot vodja šole, ga. Pleško, ter g. E. Škulj in g. M. Trtnik.
MAR DEL PLATA
V	soboto 16. marca ob 4 popoldne je bila v šolskih prostorih zavoda Divino Rostro otvoritev letošnjega slovenska učnega tečaja, ki gre v tretje leto. Pri tej priliki se je vršil tudi roditeljski sestanek, na katerem so razpravljali o tekočih nalogah in potrebi učenja slovenskega jezika in domo-znanstva. ...
y.
Svobodna Slovenija, 4. aprila 1963 - št. 14
RESUMEN DE ESTA EDICION
VEČER ŠE NI BIL PRODAN
Prodaja 79,24-odstotnega deleža Večera, ki ga prodaja družba Delo, ni bila uspešna, saj kupec, neuradno družba Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Delo bo z ostalimi potencialnimi kupci nadaljevalo pogovore o prodaji, o čemer bo razpravljal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško. Direktor Večera Jure Štruc je dejal, da bodo dobro in odgovorno delali še naprej, zaposleni pa so to informacijo pozdravili.
ŠE VEČ KONZULATOV V TURČIJI
Vlada je sprejela sklep o odprtju treh novih konzulatov v Turčiji v mestih Erzurum, Trabzon in Kayseri in enega v Trinidadu in Tobagu v Karibih. Konzulate bodo vodili častni konzuli, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Slovenija ima sicer v Turčiji ob veleposlaništvu v Ankari že pet konzulatov. Ima generalni konzulat v Carigradu ter konzulate v Izmirju, Antalyi, Gazian-tepu in Hatayu. Tudi te konzulate vodijo častni konzuli.
16.000 VEČJIH NEPLAČNIKOV
Davčna uprava RS in Carinska uprava RS sta objavili seznam skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih neporavnane obveznosti skupaj presegajo 900 milijonov evrov. Gre za tiste dolžnike, katerih davčni dolg je večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Največji dolžnik - podjetje Maxicom v stečaju iz Ljubljane - je Dursu dolžan več kot 20 milijonov evrov. Največji dolžnik med fizičnimi osebami je Zoran Trifunovic, lastnik nekdanjega podjetja Geocom, ki je Dursu dolžan med 10 do 20 milijonov evrov. Durs je razkril tudi imena zavezancev, ki zamujajo s poravnavo prispevkov za plače. Na njem je 4879 zavezancev.
GORENJE IZVOZIL NAJVEČ
Največji slovenski izvoznik je bila tudi leta 2012 skupina Gorenje. Revoz, ki je še leta 2010 zasedal prvo mesto, je prehitela še Krka, ki je za razliko od preostalih dveh največjih lani uspela povečati izvoz, in to za 78,5 milijona evrov. Največja izvoznika sta lani ustvarila za 2,1 milijarde evrov prometa v tujini.
MARATON V BOSTONU
Med tremi ubitimi v eksploziji dveh bomb na cilju maratona v središču Bostona je tudi osemletni fant. Ranjenih je še najmanj 130 ljudi, za zdaj še ni znano, ali je šlo za teroristični napad. Bombi sta eksplodirali nekaj ur po koncu bostonskega maratona v ponedeljek popoldne, ko so v cilj prihajali amaterji. Ena od bomb je bila nastavljeno pred izložbo športne trgovine, zaradi česar je bil njen učinek veliko večji, kot bi bil sicer, saj je ljudi zadelo na tisoče koškov stekla. Najmanj 17 ljudi je še vedno v kritičnem stanju, veliko ljudem so morali amputirati katerega izmed udov. Predsednik ZDA Ba-rack Obama je sporočil, da je mobiliziral vse vire zvezne vlade za pomoč državi Massachusetts in mestu Boston pri preiskavi, zaščiti ljudi in povečanju varnosti.
VOLITVE NA HRVAŠKEM
V nedeljo so na Hrvaškem potekale prve volitve poslancev v Evropski parlament. Državna volilna komisija je objavila neuradne rezultate. Hrvaška opozicijska desničarska koalicija, ki je sestavljajo HDZ, Hrvaška stranka prava Ante Starčevic in Blok upokojenci skupaj bo imela šest od 12 hrvaških poslancev parlamentu. Volilna udeležba je bila zgolj 20 odstotna. To je najnižja udeležba na kakšnih volitvah ali referendumu od osamosvojitve Hrvaške. Hrvaškim evropskim poslancem se bo mandat začel 1. julija in iztekel prihodnje leto, ko bodo redne volitve v Evropski parlament v celotni Evropski uniji, vključno s Hrvaško.
VENEZUELA
Začasni venezuelski predsednik Nicolas Maduro je s tesno večino zmagal na nedeljskih predsedniških volitvah državi. Njegov tekmec Henrique Capriles ne želi priznati zmage Madura, ki ga je prejšnji mesec umrli predsednik Hugo Chavez izbral za svojega naslednika. Po podatkih volilne komisije je Maduro prejel 50,6 odstotka glasov, njegov opozicijski tekmec pa 49 odstotkov. Razlika znaša nekaj manj kot 300 tisoč glasov, zato Capriles, ki je na predsedniških volitvah oktobra lani izgubil proti Chavezu, za zdaj ne želi priznati zmage tekmeca. Maduro je obljubil, da bo nadaljeval s programi za zmanjšanje revščine, s pomočjo katerih se je število revnih v državi zmanjšalo za polovico. Nekdanji zunanji minister in podpredsednik države, je od svojega mentor-
ja, ki je umrl prejšnji mesec, podedoval tudi vrsto problemov - najvišjo stopnjo umorov v Južni Ameriki, kronično pomanjkanje hrane in visoko inflacijo.
NAPREDEK GRČIJE
Mednarodni posojilodajalci so ocenili, da je Grčija napredovala pri izvajanju reformnega programa. Zato so z državo po več tedenskih sklenili dogovor o sprostitvi novega obroka posojila v višini 8,8 milijarde evrov. Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija so ob tem v sporočilu za javnost zapisali, da so z grškimi oblastmi dosegli dogovor o gospodarskih in finančnih politikah, ki so potrebne za dosledno izvajanje reformnega programa. Ta naj bi po nekaterih navedbah vključeval nadaljnje odpuščanje v javnem sektorju.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos aires - Argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lučka Marinčič, Marko Vombergar, Urška Makovec, Alenka Prijatelj in Luciana Hribar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
EL OBISPO REGRESO A CASA
El sabado 13 de abril pasado, en la catedral de Ljubljana despidieron los restos del obispo Gregorij Rožman, quien ahora descansa en la cripta de la capilla Santa Magdalena. El arzobispo de Ljubljana Dr. Stres senalo que era un deseo del obispo Rožman ser enterrado en Eslovenia, pero sobre todo es una accion de piedad.
Gregorio Rožman nacio el 5 de marzo de 1883, en el pueblo de Dolinčiče, en la Carintia de hoy. En 1907 fue ordenado sacerdote. El papa Pfo XI lo nombro obispo ad-junto de Ljubljana y tras la muerte del entonces obispo de Ljubljana Jeglič, se convirtio en su sucesor. Antes de la segunda guerra mundial el obispo Rožman desarrollo una importante actividad pastoral. Con la guerra, la diocesis de Ljubljana fue ocupada por dos fuerzas: la alemana y la italiana. Con el fin de evitar represalias contra la pobla-cion civil, el obispo Rožman insto a que se abstengan de la violencia y afianzo su posicion contra el comunismo. El obispo no participo en la formacion de las guardias nacio-nales, pero mostro su comprension debido a las acciones armadas de las guerrillas comunistas contra la poblacion. Por su fuerte posicion anticomunista el obispo se retiro a Carintia en mayo de 1945 y de allf llego a los Estados Unidos en 1948. El papa Pfo XII no le acepto la renuncia al obispado de Ljubljana y le encomendo la atencion de los emigrados y refugiados eslovenos por el mundo. En ago-sto de 1946 se desarrollo un juicio ante un tribunal militar en Ljubljana en el cual el obispo Rožman fue - por una supuesta cooperacion con las fuerzas ocupacion - conde-nado, en ausencia, a 18 anos de prision forzosa, la perdida de todos sus derechos civiles y la confiscacion de sus bi-enes. En 1995 el Ministerio publico de Eslovenia solicito una revision del proceso contra el obispo que finalmente fue anulado. Mons. Rožman fallecio el 16 de noviembre de 1959 en Cleveland y fue enterrado en el cementerio franciscano en Lemont. Sus restos fueron trasladados a la capital de Eslovenia el 7 de abril de 2013. (Pag. 1)
INQUIETANTE INFORME SOBRE ESLOVENIA
El 10/04/13 la Comision Europea publico un resumen en profundidad de la situacion macroeconomica en 13 Estados 'problematicos' de la region. De los resultados se desprende que Eslovenia y Espana tienen los peores y los desequilibrios macroeconomicos. El gobierno esloveno debe enviar a principios de mayo el presupuesto y el plan de reforma a Bruselas, donde defina la estrategia detallada para hacer frente a los desequilibrios. (Pag. 2)
PASCUAS EN SAN JUSTO Y RAMOS MEJJA
En este numero se publica la cronica de los festejos de Pascua de los centros eslovenos de San Justo y Ramos Mejfa. Los preparativos comenzaron dfas antes del Domingo de Ramos, cuando se hicieron las 'butarice'. En Ramos Mejfa ademas de pintar los huevos, hornearon 'potica'. En San Justo el viernes santo, en medio de los preparativos, se reunieron frente al altar de Maria y le rezaron al Salvador. En ambos centros el sabado fue el dfa en que las familias acercaron sus canastas con alimentos para la bendicion. El domingo de Resurreccion, tanto en San Justo como en Ramos Mejfa, tras la misa y los buenos deseos, disfrutaron del desayuno pascual. En San Justo ademas, se desarrollo el tradicional acto con poesfas y canciones alabando al Cristo resucitado. (Pag. 3 y 4)
UTRIP
El domingo 7 de abril pasado, en el centro esloveno de Slovenska vas en Lanus, se oyo nuevamente el cuen-to musical para ninos de todas las edades »Utrip«. Magdalena Jerman y Martin Sušnik compartieron con el publico las experiencias del angel que llego al mundo con una importante tarea: devolverle al mundo los colores. Sus es-fuerzos paredan ser en vano; cayo en las sombras. Pero pudo levantarse de la cafda y verter los colores al mundo. Fue una delicia revivir la historia, narrada por sus creadores con excelentes representaciones vocales que definfan cada momento de la historia y con la musica que obligaba a revivir la historia del angel. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
Spletno okno v slovenski svet
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
c/j-jiztit
„boreuroe«, ^ ^
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
CETRTEK, 18. aprila: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek ob 16h v Domu. Govoril bo dip. časnikar g. Tone Mizerit o argentinski in slovenski politiki. Vsi lepo vabljeni tudi možje in mlajše žene.
PETEK, 19. aprila: Koncert Marjana Zgonca, ob 20. uri na Pristavi.
SOBOTA, 20. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 21. aprila: Občni zbor društva Slovenska Pristava, po
sveti^ maši. Nato kosilo. Člansko kosilo ob 13.
uri v Našem domu San Justo.
Rožmanova šola vabi na predavanje dr. Katice Cukjati: »Šola kot taka in družinska vzgoja« ob 10. uri v slovenskem domu San Martin.
SOBOTA, 27. aprila: ZSMŽ Slovenske vasi vabi na kulinarični tečaj, ob 15. uri. Na tem tečaju se bomo učile kako se de-
valutni tečaj v slovenji
16. aprila 2013
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,34 KAD dolar 1 EVRO 6,85 ARG peso
lajo krofi.
NEDELJA, 28. aprila: Občni zbor Zedinjene Slovenije
Kosilo upokojencev in prijateljev, ob 13. uri v San Justu.
PONEDELJEK, 29. aprila:
Občni zbor Cooperative Sloga, ob 19.30 uri v Slomškovem domu. SOBOTA, 4. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Mladika obeležuje 10 let delovanja, v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 5. maja: 53. obletnica doma v Carapachayu.
Občni zbor Mutual Sloga, ob 10.30 uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 11. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre » Don Camillo« v Carapachayu NEDELJA, 12. maja: Romanje v Lujan SOBOTA, 18. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Pevsko-glasbeni večer NEDELJA, 19. maja: 53. obletnica v San Martinu
NEDELJA, 26. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši
ISCEM MLADODEKLE
ki bi potom igre naučila otroke slovensko dvakrat/trikrat na teden
v bližini kraja Tortuguitas. Tel. 15-4070-3323
Nova spletna stran www.slovely.eu ponuja italijanskim bralcem veliko koristnih informacij o Slovencih, o njihovih navadah, kulturi, jeziku, naravnih znamenitostih in pa okusnih dobrotah. Zanjo je pred tremi meseci poskrbela 35-letna Števerjanka Sara Terpin, sicer prevajalka, ki hkrati poučuje slovenščino in nemščino na univerzi v Vidmu, slovenski jezik pa predava tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Gorici.
»Ob samem jeziku skušam svojim učencem posredovati tudi raznorazne informacije o slovenski kulturi in življenju,« nam je med včerajšnjim klepetom zaupala Terpinova. Ravno študenti so jo namreč spraševali, kje lahko najdejo več informacij o dogodkih na slovenskih tleh oz. o tradicijah in posameznih osebnostih, ki
jih vodniki ne obravnavajo. Sama je zato pomislila, da bi lahko zapolnila to vrzel in se lotila urejanja nove in sveže spletne strani. S prijateljem, ki obvlada računalni-ško-tehnične veščine, je tako poskrbela za spletno stran www.slovely.eu, ki z besedo in fotografijo odpira italijanskim sodržavljanom žal večkrat premalo poznani svet.
Stran je še v gradnji, pravi Terpinova, ki se ji posveča v glavnem v prostem času. Obstoječega gradiva je malo, je ugotavljala, tako da informacije, ki jih objavlja na spletni strani, črpa v glavnem iz svojih izkušenj. »Načeloma torej so to informacije iz prve roke, se pravi o tem, kar sem sama tudi spoznala.« Informacije dopolnjuje tudi s fotografijami, ki jih večkrat sama posname, včasih pa ponuja obiskovalcem celo reportažne foto-galerije.
SLOVENCI IN SPORT
poslovitev
ALJAŽA PEGANA
Slovenski gimnastični šampion Aljaž Pegan je na časnikarski konferenci v Ljubljani naznanil konec kariere. Uradno se bo od gimnastike poslovil na svoj 39. rojstni dan, 2. junija, ko bo na pokalu Slovenije še zadnjič poprijel za drog in se v čim lepši luči predstavil slovenskim ljubitelje gimnastike.
Pegan je v več kot
30-letni karieri na drogu leta 2005 v Melbournu osvojil naslov svetovnega prvaka, ob tem pa ima s SP tudi tri naslove svetovnega podprvaka (2002, 2006, 2007). S prvenstev stare celine je domov prinesel pet kolajn, leta 1994 in nato deset let pozneje na evropskem prvenstvu v Ljubljani se je povzpel na evropski prestol, ob dveh naslovih evropskega prvaka ima v zbirki še en naslov podpr-
vaka (2007) in dve bronasti kolajni (2000, 2008).
UMRL JUDOIST TOPOLČNIK
V soboto je na svojem domu v Kovači vasi nad Slovensko Bistrico umrl Stanko Topolčnik. Petin-šestdesetletnik je bil prvi slovenski judoist, ki je leta 1969 v belgijskem Osten-deju osvojil bronasto kolajno na članskem evropskem prvenstvu.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je N.N. Ramos Mejia daroval 3.500.- pe-sov; dr. Kati Cukjati, v spomin na moža, 1.000,- pe-sov. Bog povrni!
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Llavallol je umrla Ana Rodnguez roj. Štefe (82). Naj počiva v miru!
Poroka. V soboto, 1 3. aprila sta se v svetišču Nu-estra Senora de Schönstatt (Escobar) poročila Tone Vi-vod in Marina Gabrielli. Priče so bili njuni starši: Av-
guštin Vivod in Marjana Vi-vod roj. Hribar ter Horacio Gabrielli in Adriana Gabrielli roj. Wolfsteller. Soma-ševalo je šest duhovnikov; somaševanje je vodil mons. Raul Trotz, stolni župnik v Moronu.
Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Slovenski dom Carapachay
praznuje
53. OBLETNICO DOMA
v nedeljo 5. maja
10.30 - Pozdrav predsednika in dviganje zastav 10.45 - Sveta maša 13.00 - Skupno kosilo
16.30 - Kulturni program: veseloigra v dveh dejanjih »Don Camillo« v režiji Jožeta Jana
Nato prosto razvedrilo in ples ob zvokih skupine Baires Polka
Vsi rojaki lepo vabljeni!
Cecilia Grierson 3867 - Carapachay (Ponovitev igre bo v soboto 11. maja)
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-350782
C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 66, que se realizara el dia 28 de abril de 2013, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designaciön de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secre-tario, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideraciön de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comisiön Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1. de Enero de 2012 y finalizado el 31 de Diciembre de 2012.
4)	Aprobaciön de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 2013.
5)	Elecciön del Consejo Directivo, la Comisiön Revisora de cuentas, y el Tribunal de Honor, todos por dos anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el nümero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO