Kako ceniti plače z ozirom na učiteljevo delo? (Donesek v borbi za naše piače.) Naše stanovsko glasilo z dne 26. scpt.. t. 1. je priobčilo dve tabeli o letnih prejemkih učiteljstva srednjih ter učiteljstva osnovnih šol. Ta priobčitev, hvala g. uredniku, je učin* kovala kljub temu, da je bila kratka. Povedala je mnogo. Videli smo veliko razliko, v kateri se momentano nahajamo. Vzdihovali smo že pri sedanjih plačah in prosili za zvišanje pov= sod in vedno. Delo vzgojitelja je neplačljivo. kajti to je delo ideaiista, delo umetnika. A tudi ta ima želodec. In treba mu je ljubezni in kre= posti do dela, ki bazira na eksistenčni goto* vosti. Javnost se je pred tedni razburjala radi časopisnih vesti, po katerih bi po projektu novega osnovnošolskega zakona učiteljstvo bilo oskrbljeno z brezplačnim stanovanjem in kurivom. Ni šlo to baje niti v glavo nekate* rim ostalim nameščencem, baje celo takim, ki te ugodnosti v eni ali drugi obliki že danes uživajo. Naj bi se pa te ugodnosti uneslo v v zakon v drugi obliki, n. pr. kot relutum. A to le mimogrede! Pornuditi se hočem danes pri dejstvu, da so srednješolski učitelji, političnompravni uradniki itd. glede plač napredovali, mi osnovnošolski učitelji pa smo še vedno pri sedanjih, že itak neizdatnih plačah. Izhajam iz inačela: kakršno delo, takšno p 1 a * čilo! Vem in slišimo dovolj pogosto vsi to= variši, da nam razni stanovi očitajo, da je naš stan lahak in prijeten, češ, da imamo tako malo službenih (učnih) ur in še povrh toliko prostega časa. Hočem sedaj, ko so srednješolski učitelji in nekateri uradniki na plači pridobili, kar jim vsekakor \z srca pri= voščimo, postaviti nekako računsko paralelo v oceno našega in njihovega dela. Podlage tej paraleli nisem ustvaril jaz ali kdo iz krogov osnovnošolskega učiteljstva, marveč izhaja ta formula izza borb čehoslovaških srednješok skih učiteljev za znižanje maksima učnih ur. Dunajska pedagoška revija »Sdiulre* form« navaja vlogo čehoslovaških srednješok skih profesorjev proti nameravanemu zviša* nju učne obveznosti na srednjih šolah. 14. točka te vloge se glasi: »Na podlagi štetja profesorjev in njih tedenske učne zaposleno* sti v Čehoslovaški se je dne 1. oktobra 1923. ugotovilo (med drugim!), da pride vsak pro= fesor v tednu na 17K učnih ur, ki so enako* vrednc 35 pisarniškim uram. (Torej 2krati nemu iznosu!) K temu je še profesorjem dnevno prišteti 2% ur za pripravo na pouk, za popravo zvezkov i. dr., kar bi znašalo na pisarniške ure preračunjeno najmanj 50 te* denskih ur, pri čemer za nadaljnjo izobrazbo učitelja potrebni čas niti ni upoštevan. Iz tega sledi, da učitelji (profdsorji) niso nič manj obremenjeni kakor drugi pisarniški uradniki, kot se to splošno trdi.« — K temu poročilu je dodana opomba, da so v zmislu te ugotovitve še mnogo bolj obremenjeni osnovno; in meščanskošolski učitelji, vsled česar je tudi med tem učiteljstvoin pTej zas znamovati posledice izčrptanosti v pogledu službene spoeobnosti in žlvljenske dobe. Dovolim si slični račun podati tudi z ozi* rom na poklicno delo osnovno* (in meščan* skos) šolskega učitelja: Dosedaj velja kot maksimum naše učne obveznosti v tednu 30 učnih ur; povprečno pa z ozirom na učno obveznost učiteljev v nižjih razredih ter šolskih upraviteljev, šte* jem tedensko le 27 ur. To je pač najnižja, celo prenizka izmera. kajti v večini slučajev poučujejo učitelji nižjih razredov in upravi* telji v ostalih razredih še več ur. Pri 27 te* denskih učnih urah pride torej na dan po= vprečno 4X- učnih ur. K temu je prišteti dnevno najmanj 2lA uri (gotovo pa še več!), in sicer 1 uro kot pripravo na pouk, 1 uro za popravo zvezkov in uradne spise in 'A ure za nadaljnjo izobrazbo, kar je pa mnogo pre= malo! Učiteljeva zaposlenost na dan znaša torej 7 ur, in sicer 454 učnih ter 2% izven* učnih ur. Ni pa tu všteto izvenšolsko pro* svetno delo učiteljstva, ki je v najtesnejšem stiku z njegovim poklicem in denarne žrtve, ki jih ima pri tem. Recimo, da mu od 365 dni v letu odpade 60 dni na glavne počitnice, 20 dni skupaj na božične, velikonočne in binkoštnc počitnice in še magari mesečno 5 dni na nedelje in druge praznike, torej še 50 dni skupaj na druge praznike z nedeljami, potern od 365 dni odpade 130 dni na prosti čas — (o. ko bi za upravitelje in mnoge učitelje bil to res »prosti« čas!). Tako nam ostane 235 rednih učnih dni z dnevno 4'A učnimi urami, torej skupaj v celem 105714 učnih, oziroma račm njeno po primeru čehoslovaških profesorjev v 2kratni izmeri = je 2115 pisarniških ur, k temu še 5871A (235X2/0 izvenučnih ur, je skupaj 2702 ur. Na drugi strani: -Pisarniški uradniki de* lajo v pisarni 7 ur dnevno. Ako jim od^ računamo vsaj 20 dni za letni dopust in osta* lih 50 dni na nedelje in praznike (raesečno 4—5 dni), kar je dovolj nizko šteto, znaša letna delovna obveznost 295 dni krat sedem ur dnevno, t. j. skupno v letu 2065 ur proti učiteljevim 2702 urami. Tako torej pride uradnik v pisatni na dntevno 7, učitelj pa dnevno na nad 10 delovnih ur poleg izven* šolskega prosvetnega dela. Še enkrat poudarjam: To računsko paras lelo šolskega dela s pisarniškim uradništvom so postavili čehoslovaški profesorji. V de« lovno časovnem obsegu prekašamo torej oboc je, srednješolske profesorje in pisarniške uradnike. V delovnem načinu pa —, če ne verjamejo uradnim podatkont glede težkoč in ovir polnega osnovno&olskega dela — pa naj poizkusijo. Ne privoščimo jim pa okušati pres jemov pri plačah, sicer bi z nami ponav= Ijali izza avstro^nemške vojne fcta 1866. za= doneli klic: »Zmagal je šolnik«, kateremu ju* goslovenski učitelji pristavljamo: Jugoslovens ski učitelj je več kot v sorazmerju z Idelom — m pa s plačo! Mirko Vauda.