ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
,,Z združenimi močmi I"
Štev. 9.	V	Celji,	31.	oktobra	1884.	Tečaj	I.
Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovora. — Naročnine, inserati in
dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.
Shod slovenskih domoljubov v Ljubljani dne 5. oktobra 1884.
Na poziv načelstva „zveze slovenskih posojilnic" zbralo se je v čitalnični dvorani v Ljubljani nad 60 samih odličnih slovenskih domoljubov, da se posvetujejo, kje bi se na kranjskem ustanovili novi denarni zavodi in kakšne vrste: Hranilnice ali posojilnice? in kdo bi se za dotične kraje poprijel potrebnih priprav?
Točno ob 2. popoldne otvori načelnik „ z veze slovenskih posojilnic" g. Mih. Vošnjak posvetovanje, na-stevši koristi denarnih zavodov in kako močno uplivajo denarni zavodi na samostalnost in razvoj vsakega naroda. Ravno nam Slovencem je v tem predelu še veliko neobdelanega polja.
Pred vsem predlaga g. Mih. Vošnjak, da naj si ve-leslavni shod izvoli predsednika.
Gcsp. Ivan Hribar nazivlja zasluge gospoda deželnega in državnega poslanca dr. V o šnj a k a ravno na tem polji in predlaga izvoliti ga predsednikom, kar se tudi per acclamationem zgodi in g. dr. Vošnjak, zahvalivši se za izkazano zaupanje, prevzame predsedništvo.
Župan ljubljanskega mesta g. Grasselli pozdravi došle gospode v imenu ljubljanskega mesta in omeni v svojem elegantnem govoru, da so se navadno zbirali tako odlični rodoljubi v tej dvorani le o najvažnejših prilikah, če je šlo za to, se kake slovenskega naroda se tikajoče stvari poprijeti, pak šlo je vsikdar le za začetek; danes pa imamo pred očmi že delujočo reč, od katere so nam napredki znani in o kateri vemo, kake koristi zamore razlivati na narod, posebno z ozirom na naše slovenske kmete.
V jako dolgej debati govorili so gg. poslanec Pakiž, dr. Sernec, Simon Kolar, Hribar, A. Knez, M. Vošnjak, poslanci Dev, Detelja in dr. Papež, Rohrmann, dr. Štor, Fr. Kotnik in drugi, in ukrenilo se je, da se v vsakem okraji osnuje po jedna posojilnica. Poudarjalo se je, da bi taki zavodi bili posebno potrebni v Ribnici, Vel. Laščah, Trebnjem, Mokronogu, Rudolfovem, Črnomlji, Žužen-berku, Litiji, Višnjigori, eventuelno v Zatičini, Kostanje-^u^/. vici in Krškem na Dolenjskem, v Vipavi in v Ilirski Bife '
strici na Notranjskem in, kakor sta predlagala gg. A. Knez in Detela, v Kranji, Škofji Loki in Radovljici na Gorenjskem, ker imajo prebivalci teh okrajev veliko novcev v hranilnici in bi se bilo nadejati obilnih in izdatnih vlog v posojilnice. Gospod HrH)ar predlaga v izvršitev tega izvoliti odbor na Kranjskem.
Gosp. Gruden omenja, da brez duhovščine zamo-remo na Kranjskem le malo doseči, duhovščina pa tej stvari ni jako prijazna in da bode se tudi duhovščina za stvar ogrela, naj bi se tudi duhovnik izvolil v odbor, ki ga je izvoliti nasvetoval g. Hribar. G. Mih. Vošnjak omeni, da je na Štajerskem duhovščina najkrepkejši podpornik posojilnic in g. stolni kaplan Kolar odgovarja, da bodo se duhovni Kranjske gotovo vsi radi zanimali ' in se stvari poprijeli, ker gre za narod, samo je potreba, da dobe potreben navod in pouk.
Gosp. dr. Vošnjak se protivi izvolitvi omenjenega odbora, ker bo itak se obrnil kranjski deželni odbor do načelstva zveze slovenskih posojilnic za navod ustanovljenju posojilnic in poduk poslovanja in deželni odbor bode potem s primerno okrožnico vred razpošiljal vse na občine in župnije. G. A. Knez tudi ni za ta odbor, ker je „zveza slovenskih posojilnic" za vso Slovensko in toraj tega odbora ni potreba.
G. Hribar dostavi svojemu predlogu še to, da naj bo to posebni odbor in g. M. Vošnjak tudi temu pritrjuje, da naj se izvoli za Kranjsko poseben odbor, ki se stvari poprime, ker načelstvu zveze niso razmere vseh posameznih krajev znane.
Ta predlog se potem sprejme in na konci posvetovanja se odbor izvoli.
Med drugim se je tudi omenjalo oderuštva posebno na Dolenjskem. Tako omenja g. poslanec Dev, da bi zamogla posojilnica v Cernomlji v tem obziru veliko koristiti in dosti kmetov iz krempelj oderuhov rešiti.
Poslanec g. Šuklje omenja, da bi naj bila posojilnica v Novem mestu kot lokalna začelo Dolenjsko. G. Rohrmann omenja neko društvo v Novem mestu, ki ima komaj 3000 gld. denarja za obrt in od katerega vložniki skoraj denarja nazaj dobiti ne morejo.
G. dr. Štor nasvetuje, da bi se naj v Litiji napravila hranilnica, ker je tam tovarna in mnogo delavcev. Izreče se želja, da bi se o tem poročalo gospoda poslancu Sv etecu.
Omenja se tudi, da so priprave za ustanovitev posojilnice na Krškem v teku.
G. poslanec Detela omenja, da bi za celo Gorenjsko zadostovala ena posojilnica ali hranilnica n. pr. v Kranj i; in izreče željo, da bi se napravila posojilnica v Vipavi, kjer jo je zelo potrebno.
Konečno se izreče želja po centralnem zavodu v Trstu.
Na prašanje, kje denar dobiti, omenja g. M. V o š-n j a k , da mu to ne dela velike preglavice, ker imamo mi Slovenci za naše potrebe dovolj denarja, če bi le vsi rodoljubi in vsa narodna društva nalagali svoj denar pri posojilnicah, želeti se pa vender mora, da se prej ko mogoče izvrši sklep mesta^ ljubljanskega, ustanoviti hranilnico ljubljanskega mesta, v katero naj bi se denar vlagal oziroma iz katere bi kmetske posojilnice dobivali potrebni kredit.
V odbor, ki ima nalogo se ustanovitev posojilnic na Kranjskem poprijeti, se izvolijo gospodje: dr. Vošnjak, Gnezda, Rohrman, dr. Kotnik in A. Knez; potem se posvetovanje zaključi.
Izvanredni občni zbor zveze slovenskih posojilnic,
v Ljubljani dne 5. oktobra 1884.
Zastopali so posojilnice:	Celje	gospod	Mihael	Vo-
žnjak; Maribor gospod Paul Simon; Ljubljanske okolice gospodje Janez Knez, Anton Knez, Martin Bavdek, Vje-koslav Jenko; hranilno in posojilno društvo v Ljubljani gospod Regali; Št. Jakob v Rožu na Koroškem gospoda J. Šuster in Janežič.
Točno ob 11. uri predpoludne otvori predsednik g. M. Vošnjak zborovanje s prvo točko dnevnega reda, namreč: sklepanje o novih pravilih.
Tajnik	Maks Veršec prečita načrt pravil točko	za
točko. Vsak	odstavek	se potem natanko pretresuje in	se
jednemu ali drugemu kakovo določilo pridene, oziroma nekatera beseda izpusti.
Zanimiva je bila debata o sedežu zveze. Jedno-glasno se določi sedanji sedež društva „zveze slovenskih posojilnic" „Celje“ in sicer je bilo merodajno to, ker v Celji stanuje g. Mihael Vošnjak, ki je uresničil zvezo slovenskih posojilnic in ki je največi strokovnjak v po-sojilničnili stvareh.
Mislilo	se je pa	že tudi pri sestavljenji pravil na	to,
da	se danes	ali jutre	sedež društva spremeni in sicer v
»Slovensko metropolo" v Ljubljano preseli, zategadelj se je pri dotičnih točkah pravil vzelo na to ozir. Pravila bodemo v prihodnji številki objavili.
2.	točka dnevnega reda je bila volitev načelstva.
Predsednikom izvoli se per acclamationem g. Mih. Vošnjak, kot odborniki pa: Celjske posojilnice odbornik g. Lovro Baš, c. kr. notar; gosp. Ivan Hausen-b i c h 1 e r, načelnik posojilnice v Zavcu; g. dr. G1 a n č n i k, načelnik posojilnice v Mariboru; g. Janez Knez, načelnik posojilnice Ljubljanske okolice; g. J. Šuster, načelnik posojilnice v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem; g. dr. N. Tonkli, odvetnik v Gorici in gosp. dr. Josip Vošnjak v Ljubljani.
Pregled stanja posojilnic.
St Jakob na Koroškem.
Dne 1/9 1884 ima 971 društvenikov, GO.370 gl. vplačanih deležev, 83.250 gld. hranilnih vlog; izposodila je 133.495 gld. Rezervni fond znaša G028 gld. Obrestuje hranilne vloge po 4"/oj daje posojila po 5°/0.
Celje.
Dne 25/10 1884 ima 75G društvenikov, 9518 gld. vplačanih deležev; 162.478 gld. hranilnih vlog; izposodila je 172.890 gld. Rezervni fond znaša 4878 gld. Obrestuje hranilne vloge po 5%, daje posojila po 6°/0.
Ljubljanska okolica.
Dne 30/9 1884 ima 32 društvenikov, 10.000 gld. vplačanih deležev; 44.903 gld. hranilnih vlog; izposodila je 48.043 gld.	Rezervni	fond znaša 800 gld.	Obrestuje	hranilne	vloge po	41/a°/oi daje posojila	po 6°/0.
Ljutomer.
Dne 30/9 1884 ima 297 društvenikov, 17.9G1 gld. vplačanih deležev; 99.801 gld. hranilnih vlog; izposodila je 111.169 gld. Rezervni fond znaša 8012 gld. Obrestuje hranilne vloge po 6°/0, daje posojila po 7°/0.
Postojna.
Dne 30/9 1884 ima 101 društvenikov, 6860 gld. vplačanih deležev; 7.775 gld. hranilnih vlog; izposodila je 19.703 gld.	Rezervni	fond znaša 136 gld.	Obrestuje	hranilne	vloge po	4 V/o, daje posojila	po 8°/0-
Sevnica.
Dne 20/9 1884 ima 198 društvenikov, 990 gld. vplačanih deležev; 8046 gld. hranilnih vlog; izposodila je 13.671 gld. Rezervni fond znaša 226. Obrestuje hranilne vloge po 5°/0, daje posojila po 7°/0.
Pišece.
Dne 30/9 1884 ima 109 društvenikov, 156 gld. vplačanih deležev; 6448 gld. hranilnih vlog; izposodila je 6578 gld. Rezervni fond nabral se je iz vstopnine in doneskov dozdaj na 284 gld. Obrestuje hranilne vloge po 5°/„, daje posojila po 7°/0.
Od drugih posojilnic nemarno izkazov. Prva kmetska posojilnica v Pišecah začela je svoje delovanje s
1.	julijem t. 1. in sme se od te reči, da je izgledna izmed svoje vrste, kar se tiče razvitka in poslovanja. V načelstvu je šest prostih kmetov, razumni možje in vsi se sej udeležujejo. Tukaj vidimo, kako potreba je posojilnice v v vsakej fari. Prepričali smo se^ da ta čas sem ni bilo niti j e dne eksekutivne prodaje v Pišecah, ki so bile prej na dnevnem redu. Davkar brežki je izjavil, da še ni opazoval tako redno vplačevanje davkov, kakor letos in od nobene druge fare ne, kakor od Pišečke. Ta posojilnica pomaga izjemno tudi dobrim kmetom bližnjih far, kakor Bizeljsko, Artiče, Koprivnica, celo v Kozjanskem okraji. Okrajni sodnik v Kozjem se je prilično proti načelniku posojilnice izrazil rekoč: če pomagate tem ali onem, boste veliko koristili kmetom, ki v tem okraji v oderuških krempljih tiščijo. Pa žalibog ne morejo posojilnice tako daleč okoli sebe delovati, posebno zarad tega ne, ker se razmere prošnjikov ne poznajo in v drugi vrsti tudi nemajo dovolj denarnih sredstev.
Glede na to, poživljamo naše rodoljube, kateri se potegujejo za kmetski stan in ki jim je na srcu ležeče napredek naroda, da naj s svojim denarjem podpirajo posojilnice in da se naj poprimejo ustanovitev kmetskih posojilnic v vsaki fari. Treba se je obrniti le do načelstva zveze slovenskih posojilnic v Celji.
Zistem nacijonalnih bank zedinjenih držav severne Amerike.
(Dalje.)
3. Tiste osebe, ki hočejo osnovati društvo, morajo sledeče izjaviti:
a) Ime, katero hoče društvo imeti. Nadzorstveni urad ima to ime presoditi.
b) Kraj, kjer se namerava bankino poslovanje osnovati, z imenovanjem države, mesta ali trga.
c) Znesek akeijne glavnice in število akcij, v katere je razdelena.
d) Imena in stanovanja lastnikov akcij, kolikor jih vsak ima,
e) da se je ta izjava storila, da se osnovalci banki-nega društva udeležijo koristi nacijonalno-bankine postave.
4. Ko se napravi društvena pogodba in ko se je oddala ravno omenjena izjava, ima društvo dobiti korporacijske pravice. Društvo ima pravico:
a)	Da sme od osnovalnega dne računjeno 20 let obstati, ako se društvo po kakih določbah že popred ne razruši, ali pa, da ne bi bili lastniki akcij, ki s/s akeijne glavnino posedujejo, razrušenja sklenoli, ali pa, da se privilegij s prestopkom te postave zgubi.
b) Po vodjih ali pravno pripoznanih uradnikih ali agentih vse tiste pravice rabiti, ki so potrebne, da zamore banka poslovati, bodi si z diskontirango ali s pridobitvo menjic ali drugih dolžnih pisem s kupčijo in piodajo menjic, kovanega denarja ali žlahtnih kovin, s posojili proti osobni varnosti in z izdajo bankinih listin, kakor postava to dovoljuje.
c) Nobenemu društvu ni dovoljeno popred poslovati, dokler ni dobilo od predstojnika nadzorstvenega urada dovoljenja.
5. Nacijonalno-bankinemu društvu je dovoljeno, da si pridobiva zemljišča in jih zopet prodaja, toda le za sledeča namena.
a) Taka zemljišča, ki so takoj potrebna, da se poslovanje začne, da se zamorejo transakcijone pričeti.
b) Taka, ki so v dobrej veri obložena za varnost tir-jatev, katere so popred že nastale.
c) Taka, ki se prelože za poplačanje dolgov, ki izvirajo iz prejšnih transaktionov.
d) Taka, ki se pridobe vsled sodnijskih razsodb, ali hipoteke v korist društva, ali katera se kupijo za varstvo dolgov, ki se imajo še plačati.
e) Nobena nacijonalna banka ne sme zemljiščinega posestva, katerega si je pridobila vsled hipotek ali pa za varnost tirjatev, dalje kakor pet let, v posesti imeti.
6. Nobena nacijonalna banka se ne more osnovati z manjšo glavnino, kakor 100.000 dolarji, izvzete so le banke v mestih, kjer nij čez 6000 prebivalcev, katere se znajo z dovoljenjem finančnega ministra z glavnino od 50.000 dolarjev osnovati.
7. Glavnina vsake nacijonalne banke mora biti razdeljena v akcije po 100 dolarjev, ki se glasijo na posestnikovo ime. Oddaja na druzega posestnika mora se v bankinih knjigah zaznamovati.
8. Vplačati se mora narmanj 50°/0 akeijne glavnine, preden dobi društvo pooblastilo, s svojimi operacijonami pričeti. Ostalo se ima vplačati v obrokih od narmanj 10% cele akeijne glavnine in sicer od meseca do meseca od tistega dne, ko je zadobila banka pooblastilo s svojimi operacijonami pričeti. Dotični vodji ali ravnatelji morajo pod zapriseženo izjavo nadzorniškemu uradu naznaniti, da so se plačila po obrokih zvršila.
9. Ko je društvo predstojniku nadzorniškega urada zgoraj navedene izjave predložilo in naznanilo svoto, ki se je vplačala na akcijno glavnino, in ko se j6 dalje od-kazalo, da so se spolnile vse postavne določbe, mora še preden zadobi dovoljenje, poslovanje pričeti, določiti:
a) Denarni znesek, ki je vplačan na akcijno glavnino.
b) Imena in stanovanja ravnateljev in znesek akcij, katerih resnični in — ne le po imenu — lastnik je vsak izmed njih.
10. Ko so se vse te navedeno reči skrbno preiskale in so se še tudi druge reči na tanko pretresle, in ko se
je predstojnik nadzorniškega urada prepričal, da je društvo vse dopolnilo, kar mu da postavno pravico, naci-jonal-bankino poslovanje pričeti, naj s svojim podpisom in z uradnim pečatom izjavi, da so se vse postavne določbe spolnile in da zamore zdaj društvo svoje delovanje pričeti.
„Controlleur“ pa ima pravico, to dovoljenje pridržati, če ima vzrok za sumničenje, da so lastniki akcij društvo v doseg drugih namenov osnovali, kakor jih ima postava pred očmi.
IV.
Nacijonalna bankina posta/a dalje določuje:
11. Po sprejemu dovoljenja za osnovo nacijonalne banke ima društvo to v ta namen določenih časopisih objaviti.
12. Vsako nacijonalno bankino društvo sme glav-ninski znesek povikšati, ako to društvena pogodba dovoljuje. Nar večjo visokost povikšanja določiti pravico ima predstojnik nadzorniškega urada. Glavninsko po-vikšanje nima veljave, ako se ob jednem celi povikšani znesek ne vplača, in se to nadzorništvenemu uradu ni naznanilo.
13. Vsako nacijonalno bankino društvo, ki se je po navodili te postave osnovalo, zamore se po sklepu lastnikov akcij, ki reprezentujejo 2/s akcijske glavnice, skrčiti, toda samo do tistega zneska, katerega zahteva postava kot nar manjši znesek za osnovo nacijonalne banke. Skrčenje ni veljavno, ako bi ga predstojnik nadzorniškega urada ne odobril.
14. Pri volitvi ravnateljev, ali pri sklepih pri občnem zboru akcijonarjev podeluje vsaka akcija po jeden glas. Lastniki akcij smejo se tudi po pooblaščencih zastopati pustiti. Pooblaščenci pa ne smejo biti uradniki, pomočniki, računovodji in drugi službeniki dotičnega društva.
15. Društvo mora nar manj s petimi ravnatelji poslovati, katere volijo pri občnem zboru lastniki akcij ob času, preden je društvo dobilo dovoljenje, pričeti z naci-jonalno-bankinim poslovanjem; pozneje pa pri zboru, ki se ima meseca januvarja vsacega leta sklicati. Ravnatelji volijo se za jedno leto iu delujejo tako dolgo, da se jim volijo nasledniki.
(Dalje prihodnjifi.)
Razne stvari.
Nekaj o davku posojilnic. Na spodnjem Avstrijskem so začele finančne oblastnije terjati od posojilnic izkaze, koliko znašajo obresti od hranilnih vlog, ki jih imajo društveniki ali udje vložene, da bi potem po tej visokosti odmerili davek.
To je čisto kaj novega, kajti davek se do zdaj ni po tem načinu odmerjal. Stvar je namreč taka: Posojilnicam, ki dajejo samo udom posojila, je po postavi od 1880. 1. nekoliko davek olajšan in se odmerja od visokosti čistega letnega dobička. Po tej postavi se imajo v čisti dobiček prištevati cfle obresti ali dividenda od društvenih deležev, ne pa od hranilnih vlog, ker pri zadnjih iznaša čisti dobiček diferenca med obrestmi, ki jih posojilnica daje za hranilne vloge in pa med obrestmi, ki jih od posojil jemlje,
Od lastnega denarja, porabljen v prometu, se obresti v čisti dobiček vštevajo, od tujega denarja pa ne. To je vender jasno, da so zadružni deleži lastni, hranilne vloge pa tuji denar ali so jih vložile tuje osebe ali pa tisti, ki so ob jednem tudi društveniki.
Finančni organi so pa mnenja, da je denar, vložen po društvenikih kot hranilne vloge, tudi lastni denar in hočejo v tem smislu davek za toliko povišati, da ne bi imele posojilnice prav za prav nobenih olajšav.
Ako terjajo finančne oblastnije omenjene izkaze, se jim morajo seveda dati, pa če se po tem odmeri kak davek na to, treba se je pritožiti in pritožba bo gotovo saj v zadnji instanci (upravno sodišče) ugodno rešena. Pri velikem prometu se težko da izkazati, koliko so društveniki vložili hranilnih vlog, ker se pri velikem številu društvenikov in vložnikov nc ve, je li ta društvenik ali ne. Tudi sme vsakdo vlagati hranilne vloge pod vsa-kakoršnem imenom in že iz tega sledi, da postavodajalci niso si je tako mislili, kakor zdaj finančni organi dotično postavo tolmačiti hočejo.
Personalne posojilnice hranilnic. Nižje-Avstrijski deželni zbor je ustanovil deželni rezervni fond za posojilnice, katere so hranilnice osnovale z namenom, da dajejo malim obrtnikom in kmetom posojila na osobni kredit po nizkih obrestih.
Ta deželni rezervni fond ima jedini namen, povrniti zgube hranilnicam, ki so se jim pri tem poslu primerile.
Pred kratkem, ob priliki poročila v deželnem zboru, o tem deželnem rezervnem fondu se pa je pokazalo, da take posojilnice posameznih hranilnic jemljejo visoke obresti, celo do 9% od danih posojil.
In taki zavodi so se še, nasproti drugim posojilnicam, oprostili davkov in pristojbin in po vrh se ješe dežela zavezala, povrniti jim vse izgube!
Naše posojilnice se morajo boriti z velikimi nepri-likami le v to svrho, da dosežejo svoj namen, namreč kmetom koristiti, pa vendar se jim rado od nasprotnikov očita sebičnost. Kak namen imajo le ti zavodi? In kaka koristijo kmetom, da jemljejo še jedenkrat višje obresti od posojil, ko pa jih dajajo od hranilnih vlog.
Nek star trgovec se je čudil, kako da ne more shajati njegov kolega, ki deluje z 10°/0, jaz pa, rekel je zasluzim samo l°/o, t. j, če reč stane 1 gl., prodam jo-za 2 gl., pa vender dobro shajam.
Posojila naj posojilnice dovoljujejo izključljivo le v odborovih sejah, katerih naj bi se vsi odborniki vdeleže-vali, ker le na tak način je mogoče, vse razmere natanko pretresovati in presojevati.
Izilatelj in lastnik : Mihael Vo.šiijiik. — Tisk „Narodne Tiskarne* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec.