Kmet, njegovo veselje in trpljenje. *) Res lep in časti vreden je kmečki stan. Kakor vsak stan, tako je tudi kmečki stan od Boga postavljeu. Ze v starih časih se je kmečki stan sreč-en in častljiv imenoval. toda s tem se hoče reči, da se le pravi in umni gospodar sme med srečne šteti, *) Da-si bralec no nnjde v naslodnjih vrstah nič kaj, kar bi mn bilo novo, vendar pa smo jih radi le-sem uvrstiii, ker jih ju napisala žuljova, kmečka roka — kmet, ki je vescl, da je kinot in to ja lopo. Bog daj več tacih! Ured. Ali morda ni tak kmet srečen, kateri s svojo družino na svojem posestvu stanuje, ter svoj krub. je? Tudi kralji in cesarji kmečki stan visoko spoštujejo. Kitajski cesar je imel lepo navado. da je vsako leto enkrat oral v spodbudo kmečkega stanu. Tudi rajni naš cesar Jožef II. je enkrat na Moravskem polju oral. V prvih časih seveda še ni bilo tako, kakor današnji dan, ko še kmet ni imel lastnine ali svojega. Zraven tega pa še je bila takrat na zemljišču, katero mu je bilo obdelovati, veliko pravic in davkov, kar mu je večiuoma vse njegove pridelke požrlo. In takrat se je kmečki stan pogreznil v revščino in nevednost, iz katere še se do današnjega dne ni mogel do cela izkopati. Meščani so ga zaeeli sovražiti in crtiti, čeravno so se od njega dobro redili in mastili. V nekaterih deželah še se dandanašnji znajde kmečki stan v sužnosti ter je drugim stanovom pod jarmom. V začetku tega stoletja so se pri nas vendar kmečkega stanii usmilili, ter mu veiinoma njegove prejšnje izvirne pravice podelili. Ia sedaj si zamore vsak kmet čast in slavo pridobiti, ter svetu pokazati, da je njegov stan res važen in imeniten, kateri nam skrbi za našo vsakdanjo telesno hrano. Kdo pa bi nam prideloval potrebnega kruha, ie bi kmeta ne ne bilo? Kdo redil živino, katera nam daje tečnega mesa, tople obleke in še veliko druga? Zares, ko bi kmečkega stanii ne bilo, bi ne mogli drugi stanovi na svetu obstati. Kmečki stan je torej, smemo re<'i, podlaga drugim stanovom, ker stavijo drugi stanovi le na kmeeki stan svoje zaupanje ter pričakujejo od njega, česar jim je potreba. Kmečki stan pa ima zares tudi velike dolžnosti, da sebe preredi, ter še za druge skrbi. Največji podpiratelji kmečkega stanu pa so naši 5. g. duhovniki. Oni tako rekoč kmečki stan vzbujajo iz prejšnjega spanja k novemu živIjenju, ter mu varujejo njegove praviee, kar je v njih moči. Dragi slov. kmetovalci, toli se toraj držite in poslušajte njih dobre svete, ker vam dobro želijo. Varujte pa se tistih nemškutarskih kričačev, kateri vas le v svoje zanjke lovijo, ter vas pogubiti želijo. Iu če se pokaže v kateri slovenski vasi le iskra nenu-urstva, skušajte jo koj zadušiti, ker se ogenj, ki že plapola, težko da pogasiti. Vsak kmet ima nalogo na svojem zemljišču pridelovati zrnje in rediti živino. (Konec prih.)