Politicen list za slovenski narod. Po poŠti prejemu.« veli»: Za eelo loto predplaian 15 gld., zft pol let» 8 gld., z» četrt leta 1 gld., za eu meseu 1 tid. 4(1 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gid., za pol leta « pld., za četrt leta i ffld.. za en mesec 1 ifld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (jld. 2« kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravniitvo in ekspedioija, Stoini tre; et. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznani lit ("inseratl) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr.. češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ziuaaj-> Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6- "ri popoludne. V Ljubljani, v soboto 16. julija 1KM2 I.tonili. .X Prošnja do p. is gostoljubnih Ljubljančanov! Podpisani osnovalni odbor vabi katolike iz slovenskih pokrajin na I. slovenski katoliški shod v Ljubljano. Nadejati se je, da mnogi sprejmo to vabilo ter pridejo 30. in 31. avgusta t. 1. v Ljubljano. Dolžnost naša je, da jih kot brate in rojake dostojno sprejmemo in jim bivanje v naši sredi kolikor moči napravimo prijetno. Prepričani smo, da bodo Ljubljančani i ob tej priliki pokazali svojo znano gostoljubnost, prosimo zato svoje rojake v Ljubljani v imenu tujih gostov za naslednjo uslugo. Kdor ima prostor, porabljiv za prenočišče, in ga brez občutljive težave more prepustiti za dva ali tri večere tujim gostom ali brezplačno, ali pa proti primerni plači, naj blagovoli to naznaniti ali po dopisnici, ali osebno pripravljalnemu odboru za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani (Semeniške ulice št. 2), ali pa v prodajalnicah gg.: 1. Doleneo Oroslav, Gledališke ulice hiš. št. 10; 2■ Jenko Alojzij. Marije Terezije cesta hiš. št. 5; 3. Petrič Franc, Špitalske ulice; 4. Prosenc Josip, Slonove ulice; 5. Podrekar Gregor, Sv. Jakoba trg hiš. št. 8; 6. Zorman Alojzij v Kolizeju. To naj se zgodi vsaj do 15. avgusta tega leta- Opozarjamo pa svoje ljubljanske rojake na to, da blagovole natančno prijaviti, koliko sob, oziroma koliko postelj, da mogo prepustiti. Ulica, hišna številka, nadstropje in število vrat naj bodo točno zaznamovane. Vsakdo, ki izjavi osnovalneinu odboru, da prepusti kako prenočišče v ta namen, dobi do 29. avgusta list z imenom in stanom dotičnega gosta, da ga ne bode treba posebej predstavljati. Ker je to delo častno in plemenito, upamo na obilno podporo od strani p. n. ljubljanskih svojih rojakov. V Ljubljani, dne IG. julija 1802. Ojmovaliii odbor za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Državni zbor. Z Dunaja, 15. julija. Poslovenjevanje na Spodnjem Štajerskem. Obljubil sem, da vam pošljem dr." Gregorca dejanski popravek proti dr. Foreggerju po stenogra-fičnein zapisniku. Dr. Gregorec je včeraj govoril | tako: Gospod poslanec za mesto Celje je v svojem včerajšnjem govoru tudi izustil nekatere trditve, katere moramo mi, s sloveuske strani, stvarno popraviti. Rekel je, da se na Spodnjem Štajerskem poslovenja. (Smeh in klici pri tovariših: Ponemčenje!) Spodnje Štajersko je v ogromni večini slovensko in kar je slovensko, ne more se posloveniti. Rekel je, da je okrajno sodišče v Celju poslovenjeno. V isti ni je nedavno dež. sodišča svetovalec Wurmser prevzel vodstvo tega mestnega okr. sodišča. Ta svetovalec \Vurmser pa ni Slovenec, tudi ne prijatelj Sloven- cem (Cujte, čujte!), temveč velik prijatelj dr. Por-eggerjain njegovih somišljenikov. (Pritrjevanje pri Slovencih.) G. dr. Foregger je tudi trdil, da se uradniki v Celju poslovenjajo. Istina je, da okrajno glavarstvo v Celju še nikdar ni imelo slovenskega okrajnega glavarja. (Cujte, čujte! — Poslanec dr. Vašatv: Lepe razmere!) Sedanji okrajni glavar se je v tej zbornici že večkrat imenoval in še nedavno je v trgu Vojniku iskal nemških otrok, da bi ustanovil čisto nemško šolo. (Cujte, čujte! — Poslanec dr. Vašaty: Lepo delovanje!) Podpredsednik: Prosim, da ste mirni, ker ne morem govornika razumeti. Poslanec dr. Gregorec nadaljuje: Gosp. dr. Foregger je tudi trdil, da se poslovenj» porotno sodišče v Celju. (Smeh.) Sedanji predsednik okrožnega sodišča v Celju je bil nedavno šele imenovan, on ni pristaš Slovencev, ali je na glasu dobrega in nepristranskega jurista. Posledica je, da se bolj strogo drži zakona, ne ovira, da od 400.000 Slovencev njegovega okrožja tudi nekateri pridejo v imenik porotnikov. (Veselost in prav dobro! pri tovariših.) Gosp. dr. Foregger je dalje trdil, da sta poslovenjena notarska zbornica in okrajni zastop. Resnično pa je, da so Slovenci šele pri zadnjih volitvah dobili naravno večino in so mislili, da bode manjšina v tem zastopu ravno tako sodelovala ž njimi, kakor so Slovenci, dokler so bili Nemci v večini. To se ni zgodilo. Nemški liberalci so vselej ušli. (Živahna veselost pri tovariših.i Podpredsednik: Prosim govornika, da se strogo drži stvarnega popravka. (Ugovor in klici: Govornik stvarno popravlja!) Poslanec dr. Gregorec: Dalje popravljam, kar je rekel dr. Foregger. Rekel j»: „Ljudske šole LISTEK Stekel pes. Solnce je hudo pripekalo. Tiče so utihnile, goveda so bežala po sencah, in široki potok, z vrbami obrasten, se je vidoma sušil. Konji so žeje rezgetali, voli pa mukali. Ženske so sedele na pragih šivajoče, otroci so skakali po dvorišču igraje se, v Lenkini gostilni pa sta sedela cerkvenec Gregor in župan Miha. Župan je bil zgovoren mož, cerkvenec pa gostobeseden, časih tako, da je bil kar penast. A danes, vsak pri kozarcu vina, molčita trdovratno, kakor bi jima bila vročina vse misli pregnala. Pa res ni bilo tvarine, o kateri bi se dalo govoriti. V celi vasi že dolgo ni bilo nobenega krsta, nobenega mrliča, iu tudi babe, kakor je bilo videti, niso hotele 8e prepirati. Zdaj prisopiha Cibrov Jaka. Saj ste ga poznali: majhno človeče, kratkih iu drobuih nog, z mogočnim kupom na hrbtu. Ce ga je vprašal odrasel šaljivo: „Jaka! Kaj pa neseš?" je odgovoril: „Tvojega nič!" Ali pa: „Jaka! Ali neseš v maliu?" Odgovoril je: „Pa ti uesi, če imaš." Poredni mladini, ki ga je dražila, tei je bil pa gorak. Za niim jo primaba Ceponov Tone, visok mož, z enim očesom, ki je rad molil, pa tudi rad kaj povedal o drug:h, meneč, da le dobre nauke daje. Zašel je bil takorekoč v gostiloo, češ, saj bom sam. Malo po strani je pogledal, ko je videl trojico, dva dejanska pivca, a tretjega d« čakanju. Nek») une-dobrovoljen pobeza Cbra: „No, Jaka, ti si pa danes zgodaj zadel; kam pa?* „Tone, ti si pa danes pozno vstal; šele ena vrata si odprl; kol ko bo ura?" Dejanska pivca se namuzaU. Župan prida: „Pa so res pasji dnevi, tako neumni, da si mora človek smeiati sam sebi." Gregor neče zaostati, pa deue: „Res je, pasji dnevi so; vso občino bodo obleUli, ti psi; saj še nismo v decembru." Cibrov Jaka: „Kaj pa tista županova naredba, da mora vsakdo svojega p a na raotozu voditi, ali ali pa torbo na gobec dati, ali pa priklenenega imeti; vse druge pse bi dal jaz pobiti. Dobro, da se še nesreča ni dogodila.* V lem priteče v gostilno cerkvenčev sin, pa reče: „Ata! Mama so rekli, da pojdite domov, cerkev pometat." „Le pomislite, ljudje", odgovarja Ceponov Tone, ne zmeiieč se za otroka, „ko bi bil tisti-le pes — pokaže s prstom vun skozi odprta vrata na tekočega piuča — ko bi bil stekel, ko bi mrcinež še druge ogriiel, kai bi bilo!" Ta hip zagleda Gregorj-v sin svojo mater, idočo po moža; bitro steče k nji pa de: „Mama! Ceponov Tone je rekel, da je tisti-le pes stekel." „Kaj? stekel pes!" kriči Gregorjeva; .stekel pes!" Kakor bi bil žveplenko vtaknil v slamnato streho, tak ogenj: takov krik je nastal po vsi vasi. Matere so vstajale, klicale otroke v hišo, zapirale vrata, moški so se oboroževali s palicami in gorja-čami, motikami, kamenji, poleni, pa nad psa. steklega; ubogi pinč pa, videč, vso črno vojsko cele vasi proti sebi, je tekal in smukal iz Kota v kot, in tudi mimo gostilne. Gregor vun, župan vun, Cibrov vun, Ceponov vun, pa kriče soglasno : „Stekel pes! vidite ga! po njem ! ubijte ga! če ne, smo vsi izgubljeni!" „Kaj nisem dejal, da bo nesreča!" govori preroški Cepon — in toča kamenja iu lesa se vsuje na steklega psa, da živalče v kratkem pogine. To pobitje, recimo: to delo, je bilo izvršeno v par minutah. Zupan pravi: „Ta pes se mi zdi. kakor bi ga poznal; če ni Vinjakove vdove Mce." Cibrov: „Kaj, poznal? Stekel je, bodi čigaver hoče; Vsa vas je nanj navalila in po pravici. Ni čuda, če ie stekel v toliki vročiui!" „Prava sreča, da smo mu dali. kar mu je šlo. Kaj potlej, ko bi bil koga oklal? A?" pridevlje Cepon. „Oplazil sem' ga s polenom, da je kar rep med uoge stisunl," pobaha se cerkvenec. „Ce ga pa nima?" pojasnjuje župan. so tako poslovenjene, da se je nemščine popolnem izključila". (Klici pri tovariših: To ni res!) Na Spodnjem Štajerskem ni nobene šole, v kateri bi bila nemščina izključena. (Pritrjevanje pri tovariših.) V vsaki ljudski šoli je nemščina najmanj učni predmet (Poslanec dr. Vašaty: Proti državnim temeljnim zakonom!), v večini ljudskih šol na Spod. štajerskem je proti vsem zdravim pedagogiškira načelom nemščina poučni jezik. (Cujte, čujte! — Poslanec dr. Vašaty: Lepa pravna država! Škandal!) Poslanec dr. Foregger |e trdil, da je vlada mestni občini celjski ukazala slovensko uradovauje. (Poslanec Vošnjak: To ni res!) Istina je, da mestni urad celjski že od uekdai uraduje v nemščini in bode nemški uradoval tudi v prihodnje. Toda nedavno je v nekem posebnem sluča|u vlada opozorila občiuski urad v Celju na člen XIX. državnih temeljnih zakonov, da mora namreč slovenske vloge reševati v slovenščiui. (Klici pri tovariš h: To je vse!) Sploh ni resničua trditev dr. Foreggeria, da se na Spod. Štajerskem nemščina zatira. Malemu številu pravih Nemcev ua Spod. Štajerskem, ki pa so se večinoma ¡•ein priselili, gre muogo bolje, ko nam; kajti ti imajo tam tri gimnazije, iedoo višjo realko in nemščiua je povsod (Cujte, čujte!) naj-mani učni predmet. Ko bi mi Slovenci kaj tacega imeli, bi bili zelo zadovolini, pa nemarno tega. (Poslanec Vošnjak: Ko bi bili mi tuko zatirani.) Torej ni res, kar je g. dr. Foregger včeraj trdil, da se poslovenja; nasprotno je isti na, da se pouemčuje. (Živahna pohvala in ploskanje pri tovariših. — Dr. Vašaty: To je zil nj premalo!) Dr. Foregger se je otresal. kakor z mrzlo vodo polit, in je skušal besede Gregoričeve zavijati, pa tako nesrečno, da je presedalo celo podpredsedniku baronu Chlumeckemu, ki ga je opominjal, da naj ostane pri dejanskem popravku. Foregger je rekel: Ne bodem dolgo mučil visoke zbornice a popravki. Da je okrajni sodnik Wurmser moj dober prijatelj, to sem slišal še-le iz ust g. dr. Gregorca. Konstatujem, da tega gospoda niti ne poznam osebno (Cujte, čujte 1 na levici. — Poslanec Vošnjak: Pa Vaš somišljenik je!) Ni mi znano, da bi bil moj somišlienik. Konstatujem, da vsacega sodnika, ki se ne postavi naravnost na stališče slovenskih agitatorjev, takoj sumničijo, da je nemški pristaš (Živahen ugovor od nekaterih slovenskih poslancev. — Po-slauec dr. Polak : Ta vendar ve, ou je objektiven! — Slovenski poslanci se smejejo.) Konstatuiem dalje, da je gosp. dr. Gregorec le pritrdil, kar sem govoril, da se namreč vedno bolj posloveni» na Spod. Štajerskem; razloček je le ta, da on pravi, da mi ponemčujemo, in da se ue more poslavenjati, ker je tam itak vse slovensko. (Poslanec Kluu: To je istina.) Istina nasprotuje takim trditvam. Do nedavuega časa se v slovenščini ni sicer pismeno sploh ni občevalo (Živahno ugovarjamo slovenskih poslancev. — Poslanec Kluu: Žalostno!) Slovenski pismeni jezik se še-le sedaj kuie (Sauh pii sloveuskih poslancih in klici: Dr. Foregger ga kuje! To je smešno!), in to umetno vzgo-jevanje slavizma tam. kier so nemška kulturna središča, to je posloveinevame. (Poslanec Klun:Tako?) Podpredsednik: Piosim govirnika, da stvarno popravlja. Dr. Foregger nadaljuje: Zopet se je sumničil okrnjui glavar celjski, da namreč od hiše do biše išče nemških otrok. (Poslanec dr. Gregorec: To je tudi res!) Ta trditev bi se morala še-le dokazati. To je snmničenje cesarskega uraduika. Valutna razprava se je danes vršila o prvem zakonu, ki določuje, da stopi namesto sedanje avstrijske veljave zlata veljava. Proti temu zakonu sta govorila DifJauli in Lichtenstein, katera je pa finančni minister Stein-bach odločno zavračal. Tudi minister poljedelstva je govoril in se zlasti obračal proti baronu Dipauliju, ki je trdil, da kmetijstvo od zlate veljave ne bode imelo dobičkaj ampak le zgubo. Razun ministrov govorila sta za valutne predloge levičarska poslanca Tausche in Stalitz, potem je bil sprejet konec razprave. Kot glavni protigo-vornik je bil izbran baron Morsey, kot zagovornik pa Schwab. Ker je hotela vsaka stranka svojemu tovarišu pripomoči k izvolitvi za glavnega govornika, vpisalo se je 60 poslancev, med katerimi so bili pa levičarji v večini in so pripomogli svojemu zavezniku Schwabu k besedi. Za njim govorita še poročevalca Szczepa-n o w s k i in K a i z 1, ki nasvetuje v imeuu tovarišev neko nebistveno premembo prvega člena. Glavna razprava o prvem zakonu bo menda danes dovršena, da bi bila p» jutri dovršena tudi posebna razprava tega zakona, je neverjetno in skoraj nemogoče. Po i men i prekleti. V Ljubljani, 16. julija. Notranje dežele. Delegacija. Volitev v avstriisko delegacijo bode v začetku prihodnjega tedna. Mej češkimi veleposestniki iu pa Mladočehi se sedaj vrše poga-lanja. koliko mandatov tmdo prepustili Mladočehom. Mladočehi bi radi štiri maudate in p» d» se v delegacije mej drugim voli tudi dr. Vaš*iy. Veleposestniki so pa voljnt jim dovoliti le tri mandate, četrtega naj bi pa dobil Staročeh dr. Dostal. To |e pravično, ker ie pri zadnjih državnozborskih volitvah jako veliko glasov bilo oddanih za Sraročehe. Ti staročeški volilci vendar ue smejo biti brez vsakega zastopnika v delegaciji. Mladočehi so pa baje že pripravljeni toliko odjenj*ti, da se četrti mandat izroči poslaucu Schwirzu, kateri je vollen vsled kompromisa mej Mlado- in Staročebi. Ker pa vele-nosestmki najbrž ne bodo marali voliti v delegacijo Vašatyja, Mladočehi pa ue odstopijo od njegove „Tako sem kamen v&uj zatočil," hvali se Ci-brov Jaka, „da se je trikrat prevrnil, potem pa obležal." „Usmilil sem se ga, pa mu dal zadnji udarec, da ne bi se mučila žival," pristavlja Čep ouov Tone. Se so se pogovarjali in pričkali, kdo mu je največ pripomogel v krtovo deželo, kar prišepa postarna ženica, vdova Mica, iskajoča svojega psička. Zagle-davši ga, krikue: „O, ubili so ga! Ubili ste ga 1 Vi ste ga! Nimam pri j atelja na svetu, imela sem le to živalico, pa ste mi jo umorili, vi neusmilje-neži! Se pred dobro četrtjo ure mi je ležal pred pragom," iu žena jame ihteti, tako britko, kakor bi bila izgubila edinega sina. „Veste, M ca, ne zamerite ljudem," izpregovori župan, „pes je bil stekel; hvalite, da v kazen ne pridete." „Stekel? Kaj to govorite? Krotak je bil kakor jagnje, a pameten, kakor vi. Otroci so ga dražili, pa je skočil za njimi. Plačali ga boste, tožim vas," huduje se Mica, ter jame jokali še hujše. Naši junaki se pomenljivo pogledujejo, češ, jaz ne, jaz ga nisem. „Kar se mene tiče," izpregovori Cepon, „jaz sem ga hotel le prestrašiti in od sebe odpoditi; lahko odgovarjam, storil mu nisem nič žalega." „Nič žalega? Nisi sam rekel, da si ga ti dokončal? Prav ti si ga ubil. Morda bi bil še okreval," obtožuje Toneta Cibrov Jaka. „Jaka, ti pa le tiho bodi I Kaj nisi ti vanj kamena zagnal, da ju trikrat poskočil pa obležal?" ugovarja Tone. „Kdo pa to taji? Kamen je trikrat poskočil, potlej pa oblegal, kamen, kamen, ne pes. Tako je bilo!" „Župan so rekli, da sem ga po repu, pa le malo oplazil; ali če repa nima, torej sledi iz tega po pameti in po pravici, da mu niti dlake nisem izkrivil," modruje cerkvenec. „Jaz nič ne vem, kaj ste delali," odreže se župan. Možje gledajo vsaki predse, vedoč, da nekaj je vendar le storiti v tej stvari. Naposled izpregovori župan: „Veste kaj, možje, vrgli bomo skupaj vsak nekaj." Možje so s tem predlogom zadovoljni, ker res zmetavajo za „steklega" psa. C brov Jaka je bil enoglasno izbran, da ponese vdovi odškodnino. Vdova je bila ž mo zadovoljna, in možje so bili tudi zadovoljni, ¿o so sedeli drugo nedeljo zopet v gostilni, govoreč o pinču. Ceponov Tone pa pravi ; „Človek ni nikoli dosti previden. Zadnjič smo ubi!i psa, ker smo neprevidno govorili, tako isto se ubijajo liudje. Resnica, če gre od ust do ust, prevrže se večkrat v laž." Cibrov Jaka: „Kaj laž, kaj pinč; pustimo toi Zdaj pijmo, steklih psov pa ne pobija|mo." Tako so sklepali možje do pozue uoči. Dalje vera le toliko, da drugo jutro so bili v»i ua ttšče — žejni. kandidature, je torej prčakovati, da se vsa prga-janja raibijejo. ČeSkonemška uprava. Jasneje postaja, kaj so se dogovorili levičarii in grul Tanffd pri poslednjih pogajanjih ua Dunaiu. Dne 20. t. m. se .snide zopet koraisiia za razdelitev okrajev na češkem. S tem |e vlada pokazala, da hoče nadaljevati razdelitev okraiev, če tudi dr. Rieger ni imenoval novih čeških zaupnikov za to komisijo. Nai-brž bode vlada tudi razdelitev okraiev nadaljevala proti volji deželnega zbora Ko komisija delo dokonča, bode \lada vprašala deželni zbor za mnenje, da se zadosti formalnostim. Staro- iu tuladočeški li>ti se viemaio v tem, da se bode začelo šiloma razdeljevati češka kraljeviua. Poleg tega pa je vero-jetuo, da od-topi grof Schouborn, ker po svoji preteklosti on ne more lahko prebirati deželnega zbora češkega. Govori se. da bode njegov naslednik grof Kuenburg. Pomenl|ivo je pa, da je vlada si upala še pred rešenjem valutne predlog« sklicati to korai-sjo. To kaže, kakor bi se Taafirfju ne zdelo «potrebno. dosti ozirati se na desnico. Mladočehi. Nedoslednost, je zuana lastnost Mladočehov. Ta nedoslednost ie vidna tudi v Etrao-vein govoru. Z veliko spretnostjo je dokazoval, kako bi z» nižje prebivalstvo bil neugoden težki goldinar. h vsega megovega gorora je bilo vidno, da on je prijatelj tistih slojev prebivalstva, ki so za lahki goldinar. Z vreieujem valute bi se pa baš preprečilo, da težki goldinar ue pride v veljavo, to je, da naš goldinar ne dobi veljave dveh nemšk h mark. Iz vsega govora njegovega bi bil kdo sklepal, da bode E m se izrekel za vrejenje valute, ali iz političnih ozirov se ie izrekel zoper. S-idanji vladi on ne izreče tacega zaupanja, da bi glasoval za valuto. Da bi Em verjel, da za Taeffejem pride kmalu za Cehe kaka ugodnejša vlada, tega pač nikdo ne misli. Iz vsega E mojega govora je raz-\idno, da bode škodo imelo le prebivalstvo, m-j drugim Eimovi volilci, ne pa vlada. Volilci naj torej trpe, če Eimu Taaffe ue ugaia, to je p8Č lepo ua-čelo. Toda stvar ima še drugo lepo stran. Recimo: Mladočehi zares upajo, da sedanji vladi sledi bol ša, iu torej bočejo Taaffeju delati vse ovire, da ga spravijo. So li dosledni v svoji opozici|i ? Tudi ne. V valutnem odseku so imeli najlepšo priliko, da vržejo valutne predloge in Taaff.-ja soravijo v velike zadrege. Ko so levičarii odšli, odšli uai bi Mladočehi za njimi, in odsek bi ne bil sklepčen. Tega se pa ueso upali storiti. Proti vladnim predlogam so res glasovali, ali s svojo prisotnostjo 8'> baš pripomogli, da je odsek vsprejel valutne predloge. Vsa mlado-češka opozicija je torej le bolj navidezna iu naperjena proti Staročehom. Kadar je pa vlada le v pravih škripcih, jej pa Mladočehi le prihite na pomoč. Razloček je le ta, da so S'.aročehi dobili za kako glasovanje kako tnrvico, Mladočehi pa ničesa ne dobe Viianje države. Italija. Predsednik italiianskih prostozidarskih lož, Letnmi, potuie po vsej Italiji iu propoveduje po ložah, da je pred vsem treba uničiti papeštvo. Nobena druga stvar ni tako važna in tako nuina. Prostoiidarji sevčda odobravajo njegove govore. Časopisje pa ni posebno prijazno temu potovanju. Liberalna „Italie" pravi, da je prostozidarsko v današnjem času naravnost smešno. „Gazzetta Piemon-tese", ki tudi ni cerkvi prijazna, pa piše da bi prostozidarji svojih shodov ue imeli tako ur skrivnem, ko bi res imeli človekoljubne in demokratične namene. Prikrivauie in demokracija sta dve stvari, ki se ue vjemata. Židovski „Pungalo" v Milanu pa pravi, da v prostoiidarstvu ni niti sledu Dravega napredka. Prostozidarski uauki so koristni le nekaterim, ki so pri ložah, hudstvu pa škodljivi. Ta list celo prizna, da katoliški možje priporočalo mnogo praktične|šega, pozitivnejšega in demokratične:šega, nego prostozidarji. Že liberalcem se oči odpirajo, da prostozidarstvo deželi m koristno. Nemčija. B smarck je dobil iz več mest povabilo, da jih obišče. Zadnje dni ga je povabila posebna deputaciia iz Jene. Pri sedaujih naoetib razmerah uajbrž knez ue obišče nobenega mesta, ker bi to dalo povod novim demonstracijam. Francija. Narodni praznik dne 14 t. m. je jako mirno minol. V Parizu je viselo poleg francoskih tudi uekaj ruskih zastav. Na cerkvi „Sacre Coeur" na Montmartru je bil velik križ na predvečer električno razsvetlien. Ta križ je b i znamenje, da cerkev priznava republikansko državno obliko. Radikalci niso bili zadovoljni s tem križam in so se hudovali, da se cerkev meša v uarodn' praznik. Pariški mestni svet so prosili, da bi ukazal ta križ odstraniti, ali raeuda niso ničesar dosegli. Francoski nasprotuiki cerkve se očividno bo da polagoma cerkev dobi večji vpliv na državne vredbe in tako oni pridejo ob dosedanjo veljavo. Dosedaj so lahko proti cerkvi agitirali s tern, da je sovražna republiki, sedai na ne morejo. Anglija. Gladstone sam ie letos v s/ojera volilnem okraju dobil mnogo manj glasov, nego 1886. leta. Tedaj je zmagal z večino 4631 glasov, letos pa le 7. večino 690 glasov. Stan liberalni vodia je drugod agitoval. svoj okraj pa malo zanemarjal, misleč, da je varen. V tem so pa nasprotniki z vsemi silami delali proti niemn. misleč si, če n|ega (Dalje v prilogi.) Priloga IGO, žtev. „Slovenca" dn6 16. julija 1892. vržemo, je poražena vsa liberalna stranka. Niegov poraz bi bil gotovo silno slabo vplival na daljše volitve. Naj bi bil tudi pozue;e voljeu kje drugje, bi se vendar š.;oda ne dala popraviti. Gladstonovi nasprotniki pa neso dosegli svojega namena. Izvirni dopisi. Iz Polhovega Gradca, 14. julija. V nedeljo 10. t. m. vršila se je pri nas redka slavnost, namreč novega župnika č. g. Josipa Laznika umeščenje. Ze v četrtek dne 7. t. m. so šolska mladina, gasilno društvo in župan z odborom pozdravili novega gospoda župnika, na kar se je vršil sprevod v cerkev. Polhov Gradec je bil prenovljen. Slavnosti jako primeren govor imel je v nedeljo župnik in kanonik veleč, gospod J. Flis. V krepkih in jedrnatih potezah jo veleč, gospod raz-jašnjeval dolžnosti župnikove do faranov, pa zlasti povdarjal pokorščino in udanost faranov svojemu pastirju. Castitemu gospodu župniku kličemo: Bog naj ga ohrani zdravega in zadovoljnega v naši sredi! Suša, suša! To je bil splošen klic, zlasti med hribovci, kjer je zemlja vročine režala. Zadnja dva dni pa je palo mnogo dežja. Iz Nemške Loke, 12. julija. V Nemški Loki ali, kakor nekateri Slovenci pravijo, pri „Mariji Trošt", so vsako leto štiri veliki shodi. Tretji veliki shod je bil peto nedeljo po binkoštih, to je 10. julija. Pridejo pa na to božjo pot ljudje iz sledečih kočevskih župnij v prav obilnem številu: iz Koprivnika, Planine, Spodnjega Loga in Mozeljna, a tudi posamezne osebe ali družine iz vseh drugih kočevskih župnij. Prav v velikem številu pridejo k božji službi iz sosedne župnije Starega Trgi, posebno še zato, ker imajo samo zjutrajšnjo službo božjo, ob 10. uri pa od tam g. kapelan v Nemški Loki sv. mašo služi. Pa tudi iz fare pri Kostelju, iz Banjaloke, iz daljnih Ilinj in od Vinice, Črnomlja in iz bližnje Hrvatske pride mnogo pobožnega ljudstva k Materi Tolažnici, da ji potoži svoje tuge in nadloge. Da jih tudi mnogo pride iz zgolj posvetnih namenov, je gotovo. Da je treba pri tolikem številu ljudstva gledati na zunanji red, se razume samo po sebi. Kdo je poklican vzdržavati zunanji red, je znano. Da pa je treba več orožnikov, kateri naj bi pazili na javni red, pokazalo se je pretečeno nedeljo ob shodu. Med dvema Poljancema in velikim Številom Koče-varjev, ki so bili zgolj mladi fantalini, nastane v neki krčmi v sredi vasi prepir. Poljanca bežita po potu, ki pelje zraven župnega dvorca do cerkve. Pisatelj teh vrstic je z lastnimi očmi videl, da je bilo Kočevarjev čez 30, ki so za Poljancema tekli s kosami, kalavnicami in kamenjem. Oba Poljanca sta ne lahko ranjena od priletelih kamnov in eden izmed njn se ima samo č. gospodu župriiku iz Nemške Loke zahvaliti, da ni usmrten. G. župnik je namreč ravno isti trenutek izstopil iz župnijske hiše, da pojde v cerkev opravljat litanije. Ko vidi, kaj se godi, zavpije na ves glas, nai razjarjenimi Kočevci in res odmaknili so se strašansko preklinjajoč. Videl je tudi, kako je priletel kamen na lice Poljančevo, k sreči ne na sence. Orožnika nobenega ni bilo videti, da bi bil ono druhal miril. Menda jih je bilo premalo. Samo dva orožnika ne moreta povsod biti, kajti tudi na en četrt ure oddaljeni Brezovici je več krčem in je treba tudi tam na red paziti. V Nemški Loki pa je prid vsako hišo ob istih shodih krčma, kjer je mnogo gostov iz mnogih župnij, zato bi prav potrebno bilo, da je ob istih dnevih vič orožnikov v Nemški Loki, kateri bi vzdržavali red. Kdo je dal povod prepiru, pisatelj teh vrstic ne vi? Znano pa mu je, kako naglo se ljudje v krčmi med seboj spopadejo, včasih iz prav malenkostnega uzroka, a še posebno, ako so različne narodnosti. Ako se jih potem na dva tolka množica spravi, težko je potem do!očiti, kdo je ubijalec usmrtenega. Zato naj bi dotični organi, kateri imajo dolžnost skrbeti za javni red, v prvi vrsti županstvo, ako previdi, da je več orožnikov potrebnih, prosili za večje število orožnikov pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Z Dunaja, dni 12. julija.*) (Pogled v mi-nolo šolsko leto.) Skoro bode konec šolskega leta 1891/92. Mnogo napornih, trudapolnih ur smo morali sicer preživeti, vendar so nam tu in tam p> ♦) Vsled prošnje objavimo to poslanico, tcda „a priori" odklanjamo odgovornost za mogoče prepire. Op. vred. sijali tu Ji veselejši časi. Kakor smo na eni strani morali z žulostjo beležiti, kako uas zatirajo oholi tujci ter uas hote zopet vkleniti v spone robstva, tako so (¡as razradostili tudi nekateri veseli pojavi v domovini, bjdisi na političnem, bodisi ua zuau-stvenem polju. Skupno smo se duševno in telesno zabavali in se radovali veselih ter obžalovali uevesele dogodke med Slovenci v svojem duševnem središču, v akad. društvu „Slovenija". Med zadnje moramo tudi prištevati novi, ne najbolj premišljeni korak nekaterih visokošolcev, ki so si osnovali svoj list, hoteč se postaviti s tem na isto stališče z brati Cehi in drugimi. Novo glasilo svoje — ne pa slovenskega dija-štva sploh — nakitili so z zabljivim imenom „Vesna". Naš namen nikakor ni, „Vesno" ocenjevati, saj se kritika splošno o listu itak ni izrazila kaj laskavo. Toda kaj se hoče! „Komur ni svetovati, mu tudi ni pomagati," veli slovenski rek, ki se je tudi tu uresničil. Dasi smo jim v obče odsvetovali od tega podjetja, vendar nas niso hoteli slušati, marveč so šli svojo pot. Rps je sicer „ut desint vires, tamen est laudanda voluntas", vendar tekmovati z raznimi iz-bornimi slovenskimi listi, zlasti ako je zadnjih že več kakor dovoli, ni ravno lahko. Najhujše pa je bilo za vse slovenske visoko-šolce na Dunaju to, da je nevolja slovenskega občinstva proti „Vesni" zadela tudi druge, in sicer često jako občutno. Slovensko občinstvo v domovini je namreč mislilo, da je omenjeni list res naše glasilo sploh, dasi člani našega društva v obče in kot taki posebe niso imeli nikdar in tudi sedaj nimajo s tem listom nimajo nič opraviti, tako da je „Vesna" le glasilo nekaternikov, ne pa slovenskega dijaštva sploh, koje hoče reprezentovati. Da bi to napačno mnenje popravili, poslal je odbor akad. društva „Slovenije" vsled odločnega zahtevanja velike večine članov v slovenska dnevniku stvarno izjavo, v kateri je prav kratko naznanil slovenskemu občinstvu, da člani akad. društva „Slovenije" niso v nikaki zvezi z omenjenim listom, ter da se naše društvo ne more identiiikovati niti z vredništvom, niti z izdajateljstvom „Vesne". „Slovenec" je takoj priobčil označeno izjavo, a slavno vrednižtvo „Slov. Naroda" nam ni hotelo odpreti svojih predalov, marveč jo je v listnici meseca junija t. I. označilo kot „sad žalostnega dijaškega strankarstva, kateremu . . . glavno glasilo slovenskega občinstva ne more služiti." V pojasnilo na to nam je odgovoriti, da odvrnemo krivico, ki se nam s tem godi, da se je to le zgodilo, ker slovensko dijaštvo ni maralo še dalje prenašati nezaslužene nevolje slovenskega občinstva, katera na3 je doletela zaradi omenjenega lista. Tudi se v našem društvu strankarstvj nikakor ne sme vdomačiti, marveč „Slovenija" hoče in mora ostati zvesta načelom, katera so jej določili možje, ki so nam toli potrebno društvo zasnovali, namreč: združiti slovensko dunajsko dijaštvo ter mu biti duševno in zabavno središča v daljni tujini, gojili po močeh mili domači jezik, navduševati se za vse v resnici lepo in blago, gojiti v mladih srcih ljubezen do domovine, medsebojno se podpirati ter se v prostih urah primerno zabavati. To so načela našemu društvu, katerih se držimo, kakor so se jih držali tudi naši predniki, ne pa gojiti strankarstvo. Smatrali smo za svojo dolžnost, objaviti to poslanico, „Slov. Narodu" in slovenskemu občinstvu sploh v pojasnilo, sebi pa v zaščit, ter završujemo s prošnjo, naj slovensko občinstvo blagovoli naše tesede vzeti na znanje. ODBOR akad. društva „Slovenija". Iz Zagreba, 13. julija. V najnovejšem času se osnovala v Zagrebu hrvatsko-slavonska hipotekama banka. O tem zavodu, ki je zemlji v resnici potre-beu, se je pisalo in govorilo že več let, in še le letos se je oživotvoriti mogel. Seveda zopet ni vse tako, kakor bi bilo moralo biti, kajti nesrečni politični naši odnošaji so krivi, da se nobena zadeva ne izvede tako, kakor bi mogla biti uarodu v večjo korist. Hipotekama banki, ko bi bila popolnoma neodvisna, gotovo bi mogla našemu narodu le koristiti, kajti denar je bil in je še pri nas silno drag in naši denarni zavodi so v tem pogledu morda vendar le malo preveč skubli narod hrvatski. Novoutemeljena banka bi imula te odnošaje popraviti. Bjde li vspela, učila nas bode prihodnjost, vendar pa moramo omenit1, da nam ne ugaja, da bode ta zavod odvisen od peštanjskega in da so v odboru tuje osebe, kakor da ue bi bilo domačih sil sposobnih za taka podjetja. Suinnjivo je že to, da se | ri prvem sestanku poleg hrvatskega čuje tudi madjarski jezik. Pri uas je umesten samo hrvatski jezik, zakaj je madjarščino rabil pri pozdravu v skupščini podpredsednik tej banki, g. Crnkovič, jasno je vsakemu, kdor pozna tega diplomata, ki vodi v novejšem času pri nas najodloč-nejšo madjaronsko stranko. Ni dosta namreč Mad-jarom, da so s svojim kapitalom dobili v svoje roke posebno važno postojanko v Zagrebu, nego hočejo ta položaj svoj izrabiti precej tudi v narodnostnem pogledu. Blo je pa po trditvi naših denarnih mogotcev J.udi čisto nepotrebno, iskati denarja v Budimpešti, ker ga je za tako hipotekarno banko zadosti doma na Hrvatskem. Ko bi bila namreč vlada hotela upotrebiti denar deželnih zakladov, kateri iznašajo premoženja za več milijonov, kot jamstvo za novo hipotekarno banko, ne bi bilo potrebno iskati tujega kapitala. Vsa korist bi bila ostala doma, tako pa bode velik del čistih dihodkov potoval iz Hrvatske v Budimpešto, a vrh tega bi nas radi spravili še v narodnostnem pogledu v neko odvisnost pri tem zavodu. In to je ravno želja današnjih mogotcev. Meseca avgusta se bodo vršile volitve v naše mestno zastopstvo. Priprave se že delajo. Da bode vlada uporabila vsa sredstva, da zmaga, je čisto naravna stvar. Bode li pa v istini zmagala, to je drugo vprašauje. Cuje se, da sta se obe opoziciji sporazumeli in da mislita postaviti dogovorno svoje kandidate. To je pametno dejanje, ko bi se le povsod tudi po Hrvatskem tako zgodilo ob času volitev. Da pridobi vlada meščanstvo, začel je vladeu komisar izvajati nekoliko prav potrebnih del pri vre-jevanju mesta. Potrebno je presvoditi nekoliko kanalov tir sploh kanalizacijo izvesti, 8 katero je dosedanje zastopstvo tako dulgo odlašalo. Osnova za to veliko delo je gotova in denar tudi preskrbljen, pa bode vladnemu komisarju lahko, izvesti ono, kar želi meščanstvo. Poprejšnji župan dr. Amruš je bil dober in varčen gospodar ter je prihranil pri samih letnih izdatkih do 40.000 gld. za časa svojega županova-nja. Vendar pa je bil premalo podjeten ter ni iz-vel, kar bi se bilo moralo že davno začeti, namreč vrediti mnoge kanale in ulice, čakal je in čakal ter varčeval, zdaj bo pa s tem denarjem drugi žel slavo. Tako se godi vsem, ki niso dovolj previdni. Ljudstvo želi, da se kaj dela; revnejši, da zaslužijo, bogotejši pa, da se mesto lepša; ali dr. Amruš je le čakal, da bode naenkrat kaj izdatnega izvel, pa se je prevaril. Jedina zasluga njegova je ta, da sta se postavili za njegovega županovanja dve šolski zgradbi in pa da so začeli tlak po ulicah vrejevati. Želja njegova, da poploča glavno ulico Ilico, ni se mu izpolnila. Ta nedelavnost poprejšnjega zastopstva, kateremu se je pa pri mnogej osnovi tudi vlada pro-tivila, je deloma kriva, da občinstvu ni toliko nenavadno, če upravlja z mestom vladen komisar, posebno pa, če še bode zares mnogo začetih del izvel, kar je začel delati. Mogoče je, da bi imel tudi ta slučaj kak vpliv za vladno stranko pri bodočih volitvah, kar za opozicijo seveda ne bi imelo najboljših posledic. Iz Prnge, dne 14. julija. (Mladočehi med seboj. — Vojteh Pakosta f. — Herbst-P o d z i m e k.) Stari rek: „Kdor seje veter, žel bo vihar," — vresniČuje se zdaj na naših Mladočehih v polni meri. Nedavno jim je podkuril znani Alfonz Ši'astny iz Padjavora, v nedeljo pa predsednik vino-gradskega politiškega društva, Teodor L e h k y , mladočeška celebriteta najnovejšega časa. V nedeljo imelo je napominano društvo v Kra-vinu volilni slu d, na kojem je govoril poslanec dr. Kučera. Ko slednji dovrši svoj govor, tu stopi na oder Lshky ter jame grmeti med mladočeške poslušalce (1500 glav) prav „radikalno" in je poudarjal, da to, kar je pred njim govoril dr. Kučera, ni bilo radikalno, ali z drugimi besedami, da to niso več mladočeške obljube pred volitvami. Toda Lehky se je še v svojem radikalizmu prekosil, in je v svojem govoru tako popoprano hrano polagal svo- bodomiselnim poslušalcem, da je med njimi kar vrelo. Znano je, da med „prosvetljeniin" mladočeškim občaustvom nikoli ne dostaje „čudnih" nazorov. S palicami, dežniki in vrčki pritiskal je mladočeški narod na— MUdočeha Lehkega, in ta ima za zdravo kožo zahvaliti samo prisotnega policijskega komisarja, ki je Lehkega varoval s svojim telesom, iu kordon redarjev. Tako so ti gospodje med seboj; oj, kaka bi stoprav pčla S aroČehora, da bi bil kdo govoril na tem shodu! Ne bode dolgo, in za Lehkym pride vrsta ua — mladočeške poslance! Včeraj so v slavnem sprevodu na starodavnem in spomeniškem Višegradu pokopali češkega pisatelja, pesnika in kateheta na češki višji dekliški šuli v Pragi, čast. g. Vojteha Pakosto, koji je v nedeljo prominol v Pisku. Pakosta je bil med češko duhovščino najbolj nadarjeni duhovniški pesnik in plemenit značaj. Odkritosrčno in navdušeno njega rodoljubje, kakor i nežna i krasna nrav, dičili so pokojnika. Istotako je bil čislan pedagog, vnet za svoj poklic. (Konee sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 16 julija. (Odpis zemljiškega davka vsled uim ) Te dni je po mnogih krajih toča naredila veliko škode. Nam so dohajala vprašanja, kaj naj poškodovanci store, da se jim odp še zemljiški davek. Ker ne moremo vsakemu posebej odgovarjati, opozarjamo na državni zakon z dne 6. junija 1. 1888 drž. zak. št. 81., ki določa odpis zemljiškega davka vsled škode po toči, vodi in ognju. Škoda se mora v teku 8 dnij naznaniti okr. glavarstvu ali davčni lokalni komisiji. Za več posestnikov tudi župan ali kak pooblaščenec naznani škodo, katero pride na lice mesta cenit posebna komisija, v kateri sta tudi dva zaupna moža iz občinskega odbora. (Kanonična vizitacija z birmovanjem) bo dne 15. avgusta t. 1. v Sori, kjer bodo prevzvišeni gosp. knezoškof tudi posvetili novo farno cerkev; dne 16. avgusta t. 1. v Tržiču, dne 17. avgusta v c. kr. kaznilnici v Begunjah, dne 21. avgnsta v Cirknici. To je v tem letu zadnje kanonično obiskovanje. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji, katera se je vršila dne 11. t. m., dobili smo sledeče poročilo: Zapisnikar poroča o stvareh, ki so bile od poslednje seje sem rešene kurentnim potfm. Prošnji nekega učenca za odpis v tekočem letu predpisane mu ukovine se ugodi. Po nasvetu c. kr. deželnega zdravstvenega sveta so je naročilo vodstvom vseh mestnih deških in dekliških ljudskih šol, da je za zimskega časa v I. in II. razredu do-poludanski pouk pričenjati še le ob devetih. Dalje se je vodstvom vseh dekliških šol ukazalo, da je v prihodnje opuščati razstave ročnih del ob sklepu šolskega leta; zajedno je bilo o tem povoda sklenjeno, deželni šolski svet naprositi, naj ustanovi in izda učni navod za pouk v ročnih delih. Navodilo deželnega šolskega sveta o vravnavi in upravi šolskih vrtov, sproženo po lanski deželni učiteljski konferenciji, se je vielo na znanje. Gledč popolnitve na novo ustanovljeni učiteljskih službinskih mest sedmega na prvi in desetega na drugi mestni petrazredni deški ljudski šoli, sta se stavila deželnemu šolskemu svetu dotična predloga. Prošnja nekega učitelja za denarno podporo in pa prošnji dveh mestnih učiteljev za nagrado gledd neobligatnega pouka v slovenščini so se predložile deželnemu šolskemu svetu s priporočilom ugodne rešitve. Učni črtež nekega privatnega učilišča se je zaradi cdo-brenja predložil deželnemu šolskemu oblastvu s primernimi predlogi. (Šolske vesti.) Outverorazredno deško ljudsko šolo v Novem Mestu je koncem šolskega leta obiskovalo 179 učencev; bilo jih je 71 iz novomeške šolske občine, 108 iz drugih občin. Učilo se jih je prav dobro 44, dobro 86, ostali nezadostno. Prihodnje šolsko leto se prične dne 18. septembra. — Prvo mestno petrazredno deško ljudsko šolo v Ljubljani je koncem šolskega leta obiskovalo 444 učencev; za višji razred je sposobnih 339, nesposobni 103, neizprašana 2. S ka-tehetom je poučevalo 10 učnih močij. S to šolo je združeua obrtna pripravljalna šola, katero je obiskovalo v dveh oddelkih 119 učencev. — Drugo mestno petrazredno deško ljudsko šolo v Ljubljani je obiskovalo 514 učencev; za višji razred je sposobnih 374, nesposobnih 129, ueizprašanih 11. S katebetom je poučevalo 11 močij. Obrtno nadaljevalno šolo je v dveh oddelkih obiskovalo 134 učencev, šolsko delamo v dveh oddelkih 28 učencev. (Na ljubljanskem učiteljišču) so končali šolsko I leto dne 12. t. m. Na moškem oddelku je bilo 72 gojencev, na ženskem v prvem in tretjem letniku 91 gojenk. • Zrelostne izpite je nartdilo vseh deset kandidatov iz 4. letnika, eden pomožni učitelj in jedna privatistiuja iz škofjeloškega samostana. Na deški vadn ei je bilo 116 učencev, na dekliški 132. (Starinske najdbe.) V Kurji Vasi ob Kar!o\ški cesti, na mestu, kjer bode hlapon dolenjske železnice pripihal iz predora proti barju, so našli ta teden železnični delavci več žar, napolnjenih z ostanki sežganih mrličev. Oglje in črna zemlja kažeta,' da je b.lo oudi prazgodovinsko pokopal šče. Zal, da so delavci vse žare popolnoma razbili. Le mali koščki črepinj, ki tu in tam leže, kažejo jasno, da so bile žare iz prtdrimske dobe. Ravno ta okoliščina pa daje najdbi večji pomen, ker je bilo doslej premalo dokazano, da je bila Ljubljana obljudena že v predrimskih časih. Poročevalec sicer ni strokovnjak, vendar obžaluje, da je pred nosom stolnemu mestu mogoč tak vandalizem s starinami. (Odlikovanje.) Povodom umirovljenja odlikoval je cesar polkovnika ad honores g. A. Salomona z viteškim Križcem Fran Josipovega reda. Polkovnik Salomon je rodom Saksonec, ki je prestopil 1. 1866 v našo armado. — C. kr. okr. narednik v Novem Mestu, g. Anton Trzin ar, je povodom svojega umirovljenja dobil od cesarja srebrni križic s krono za zasluge, katerega mu je minoli četrtek slovesno pripel g. c. kr. okr. glavar. (Na Toplicah) pri Novem Mestu bode jutri slovesno odprt tamošnji vodovod. Ob tej priliki priliki priredita na Toplice izlet „Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol". (Osnovni shod šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) bode jutri dne 17. julija ob '/j6. uri v vrtnem salonu Lozarjeve gostilne, Rožne ulice št. 15. Nagovor vodstvenega člana, čitanje društvenih pravil, volitev začasnega načelništva in zastopnic k veliki skupščini v Posto-jini. — Vse one ČČ. dame, ki so se že pri zadnjem zborovanju moške podružnice zglasile k pristopu, in druge rodoljubkinje, ki žele pospeševati slovensko šolstvo, k temu shodu vljudno vabi Osnovalni odbor. (Novomaäniki celovške škofije.) Pod tem naslovom v 154. številki objavljeno novico popravimo v tem, da č. g. Matej Grm nove maše n e poje v Vrbi, marveč dnö 24. julija pri Sv. Duhu v Celovcu. Pridigal bode veleč. g. o. dr. Al Cigoj, O. S. B. (Akademični podobar, g. V. Progar) v Celovcu, naš rojak, je dovršil veliko skupino za župnijsko cerkev v Kamuiku. V kratkem spregovorimo obširneje o tem krasnem umotvoru, ki ga je izvršil naš vrli umetelnik. (Na c kr. gimnaziji v Celovcu) je delalo od 4. do 7. t. m. 30 osmošolcev zrelostni izpit. Štirje so dobili odliko (mej njimi Slovenec Val. Weiss), 21 prvi red, 4 smejo skušnjo po 2 mesecih ponoviti iz jednega predmeta. (Pevsko društvo „Ljubljana") napravi jutri (v nedeljo) i,let v Dol, kjer se vrši veselica ondotnega bralnega društva. Izletniki odpeljejo se ob pol t. uri z vlakom južne žtleznice do Zaloga, od tam pa kre-uejo peš v Dol. Telegrami. Dunaj, 16. julija. Državni zbor jo v specijalni debati s 174 proti 84 glasovom sprejel prvi član valutnih predlog. Ischl, 16. julija. Cesarica so je zjutraj pripeljala iz Karlovih Varov. Praga, 16. julija. Deželnega nadsodišča predsednik je včeraj povabil nemška zattp-nika dr. Schmeykala in Schlosingerja k obravnavi o razdelitvi okrajev, ki so bode vršila dne 20. julija. Günzenhausen, 16. julija. Pri VVinds-feldu na Bavarskem je tovorni vi;»k skočil s tira; strojevodja, kurjač in zavirač so mrtvi. Zakrivil je nesrečo neki stražnik, ki se je vrgel pod stroj. Peterburg, 15. julija. Dne 12. t, m. jo v Astrahanu za kolero umrlo 100 osob v bolnišnicah, 177 zunaj bolnišnic. ; Peterburg, 16. julija. Zdravje se je : Giersu shujšalo. I London, 15. julija. Doslej je izvoljenih . 580 poslancev, liberalna večina štejo 20 glasov. j Popolnem svilene fnlarde £ j meter (do 460 raznih vzorcev, pisanih, kariranih itd.) razpošilja na kosove poštnine in eolnino prosto v hišo tovarna za svilo C5-. I Ir m priprosta in lina, izvršena v vseh dobi in naroča se pri V> slogih Leop. Tratniku v Ljubljani, sv. Petra cesta 27. 267 62-12 Družba sv. Cirila in Metoda prejela je od 1. maja do 30. junija t. 1.: I. od podružnic letue doneske: Graška iiVHuakademiška ... 65 gld. 75 Kr. Men'šija................3 „ — „ Ziljska na Koroškem .... 21 „ 60 „ Trbovlje iu okol ca.....150 „ — „ Vnhred..................1 „ 60 „ Rojanska........100 „ — „ Bjlec..................15 „ — „ L'ti|ska . -........90 „ — „ Vel. Pirt-šice..............9 „ — „ Brežice.........76 „ 03 „ II. Od darovateljev: Iz Horjula................3 „ — „ Litijsko-šmartinske Soveuke . . 100 „ — „ G. J. Rebek nabral..........5 „ 30 „ „ J. Mrak v Železnikih ... 7 „ 50 „ Vesela družba v B irovmci . . 1 „ 80 „ Obrtuiisko poru. društvo vLiubliani 10 „ — „ Gg. 1). Žagar in F. Triller . . 5 „ — „ G. Fr. Cargo v Tolminu ... 11 „ — * „ K. Miklavfič, župnik v Zminju 100 „ — „ Podpora si. dež. zbora kranjskega 1000 „ — „ G. A. Ostrožn k nabral ... 15 „ — „ Gdč. Fran i a Špilar v Št. Petru 5 „ — „ Meščanska vciašuica v Ljubljani 10 „ — „ Gdč. P. Balman za prodane knjige 4 „ — „ Dobhena »tava............5 „ — „ Prijateliev v Opatni dar . . . 5 „ 70 „ G. F. Marešič z Lipoglava . . 2 „ — „ V Ljubljani, dnš 30. juniia 1892. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Madonna de Lurdcs. Mati Božja v kamniti jami v Massablellu priLurdu na Francoskem. Cena jami s podobo: Visokost jame. Vis. podobe. Glinasta podoba. Lesena podoba. 180 cm 100 cm gld. 75— gld. 90'-140 „ 7j „ „ 40- „ 68— 120 „ 68 „ * »O*- „ 42— 100 .. 56 „ „ 20— „ 85— 70 „ 45 „ „ 10— 2o— 60 ,. 35 „ „ 7'80 „ 18 oO 45 „ 26 „ ., 5-50 „ 14 50 Jama iz pristnega karana, 85 cm visoka, z leseno podobo, gld. 25 50 Jama za steklom in v oairi gld 25— in gld. 6u— Jam» brez pcdobe v vsaki velikosti po sporazumljenju najeenejo — Viseča in stoječa razpela v vsaki velikosti najceneje. — Izdeluje IV1\ FRitlDEJi, Waidhofen ob Ybbs-u, Dolenje-Avstrijsko. Spričevalo: „Za kapelico tukajšnjih revnih šolskih sester naročena ,Marije lurdske jama' s podobo vred je semkaj •došla vrez vsake napake in jako dopadi vsem, ki so jo videli. Veseli me, da to morem Vam naznaniti. V Szegedinu (na Ogerskem), dne 3. julija 1888. 173 3—1 P. Oltvan.vi, pap. kom. Proti boleznim v vratu, kataru, hripavoai, kašlju, posebno otrok, proti zaslizenju, boleznim v želodou, na ledvicah in mehurju se najbolj priporoča 328 b—1 koroški rimski vrelec, gtT najboljša namizna voda, - čista alkalična planinska kisla voda. Zaloga v Ljubljani pri M. E. SUPAN-u. .Astramontana-extract', gotovo sredstvo proti kačjemu piku, pripravlja Karol Accurti, mestni lekar v Senju. Ta extract je bil zaradi svoje izborne zdravilne moči na dunajski svetovni razstavi leta 1873 odlikovan z nagrado. Lonček z natančnim navodilom velja I gld. 20 kr. Dobiva se razven pri izdelovatelju tudi se v lekarni g. Ub. pl. Trnk6ozy-ju v Ljubljani. 317 3-2 Izdelovatelja najraznovrstnejših in raznobarvenih 239 15-12 peči iz glinaste snovi in kahljic za štedilna ognjišča Uran in Večaj, v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove) priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na -deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnloe in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga. Cene so Jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna piombovanja A. PAICHEL, (18) 51 zobozdravnik (7) pri Hradcckega mostu I. nadstr. J. B E Y I) IK - a v St, Valentinu patentovana nepremočna mast za usnje je najbolje sreds'vo v ohranitov usnja za obuvala, konjske oprave itd itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovališča z izrednim uspehom in zadovoljstvom. (279) (10—7) V Ljubljani dobiva se pri tvrdki SftTiis.sn i tj in iVeber v Š/ntatski ulici. Pozor I Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker le BEND1K je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali n:-jtopleje priporočena T r 11 k 6 c zj -j «* va hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/4 30 tr- — Jaio ceno pridejo zavitki i kg. Dobiva »e po poštni »dresi p i Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, H11 ndstli 11 rinerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasso 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnloah dišav, kupoih itd. (1391) Prckupcl imajo obilen rabat. (21) Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo, mlatilnice, čistilnice za sito, trierje, slamoreznice, miru« za so«lje, stiskalnice za safije Id Tino, za ¿rozilje, kii!;or vsu drugo »trojo In pripravo xu kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd. priporoča v najnovejši in nojl)of|3l obliki, po ccni: IG. HELLER, DUNAJ, S/E Pratersl rasiso Illoslrovanl mpisnikl In pohvalna pisma v hrvatskem, nemikem, laikom In sloveniktn Jerikti po zahtcvvnju Irciplaino in Iranko. - Čas za poskušalo — narinolia. «godni pogoji. " ' Mit" Zopet iMliiin« omi«.' 105 (12-4) Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preie J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino,, in si. občinstvo na ogled svoje velike Izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnio (Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih otkmricah, raznovrstnih verižlo, prstanov in uhanov. Gene žepnim uram so naslednje: od i ld. 3 80 do , 7-50 „ , 7 60 „ , » - . , 16- „ . 24 - „ (j — 10-— 12--18,— 35 — 130-— Najfinejše nikelnate ure srebrne ure s ključem „ srebrne remontoir - ure iste z dvojnim oklepom „ zlate ure za dame . . „ zlite ure za gospode . Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-6 205 38 15 JiJT llustrovani ceniki na željo gratis in franko. Ivan Kregar, j -^pasares- LJUBLJANA, | in jSS féfc „ _ , ,____ 0 izdelovatelj cekvenega orodja íí Poljanska cesta št. 8, poleg „Alojzije-višča", opozaija in toplo priporo"» prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvoin svojo novourejeno pasaarsko dolalaico,. v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihn, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzoreih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi streiovedne osti po najni/ji eeni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—30 DOC Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice i), se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega 0 cerkvenega umetnega kamno- X seškega dela, kakor: altarjev obhajilnih miz itd., slav. občinstvu — —1----— —1--------- slav. občinstvu pa svojo bogato zali go najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih iiagrolmili spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječo in pri njem izirotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,ti opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p n. stavbenim podjetnikom se pri-[oroča v vsakovrstna •stavbinska dela, kalera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—9 &c Filijalo sem popolnoma opustil. x8 y*y*y*y*y*y\ /■»y*y*y*y/-*y*y*y*y\y*y» Preselitev prodajalmce. * ^ Frodajalnica jfi * oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja | »K -M s * • , - v^ je setlw.j * m Fet*a ©estl Ml« ob vogalu Kcsoljeve ceste v lastni hiši. S s ® S "fc.*; F i 1 i j a l a : 3213 Slonovo ulice štev. lO—12. Preselitev kamnosekarstva. Piečast. duhovščini in si. občinstvu uijudno javljam, da soiu iz stare kamnoseške deiarniee, Kravja dolina št. 12. preselil se z dnem, 1. julija t. L t no¥oot¥orjene deiarniee 3S na Iteseljevi cesti št. kjer bodera pod imenom Feliks To man nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem ¡zviševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za cerkvena umetna clela, za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev iia.ggi*ot>iiili spomenikov Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno. 322 10—2 „THE GRESHAM" Podružnica za Avstrijo: i i ■vo za mm v Podružnica za Ogersko: ij, Glselastrasse 1, i Pusta, Franz-Jasefjlatz v hiši društva. št 6 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1891..........frankov 117.550.797 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891..........„ 20,725.259 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (.1848) ........ „ 249,311.449 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 61,372.000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb .... ..... „ 1.728,184555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno «lavni zastop v I ^jnl>ljani 98 (13—6> pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. i I Otvoritev kamnoseške obrti v Ljubljani sv. Petra nasip 33 poleg mesarskega mosta. Prečast. duhovščini in slav. občinstvu ii noja m si podpisani javljati, da sem po dolgotrajnem praktičnem dtdouinji kot kamnoseški delovodja otvorll dn6 15. t. m. svojo kamnoseško delavnico v Ljubljani. Sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, na prostoru, kjer j« deloval ran.jki moj oče okolu 40 let, v katerej bodem izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča se dr-1 a. Prav posebej pa bodem posvail svojo znanje umetnemu 268 6—5 • i$8SP"" cerkvenemu delu v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tudi naj-raznovrstnejše nagrobne spomenike z finega in bolj navadnega kamna izvršene. Stavbinska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobrega blaga. ¡¡SF~ Cena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu.'VSi V nadeji. da se mi bode odzvala prečast. duhovščina in si. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim velespoštovanjem IGJiACIJ (JAMEimiK, kamnosek, Sv. Petra nasip štev. 33, poleg mesarskega mosta v Ljubljani. Ph. May far th & Co,5 tovarne za kmetijske stroje. l>imaj. II., Taborstrasse 76. Odlikovane s prvimi Ustanovljene 1872. t zde pluge z j^dnimi, dvema, tremi in štirimi lomeži. — Brane in valj ari za polje in travnike. Stiskalnice za vso potrebe tudi za sadje in grozdie. Sušilne priprave za s«dje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni pat nt. Škropilnice za trte in rastline. CeniltI znstonj Zalogo i in a v Ljubljani odlikami na vseh večjih razstavah. ujejo najboljše (¡00 dclavccv. Mlatilnice, geple, rezil-nice za krmo. mline za phanje, rezilnike za repo, stiskalnioe za «vežo krmo, Bluntov patent. Čistilnice za žito. robkalnice za tur-ši 'o. prevažljive peči s štedilnimi kotli kot pari Iki za krmo in industrijski aparati. — Zastopniki sso žele. 171 10-4 eosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. —k- Tovnrnu cerkvene oprave. H- 7 Preinovuiiii __1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalni ca, paramentov, Dvuiaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner. Na dogovorjena naro.-ila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd. pa tudi 167 2o—7 ccla masna obleka v najpravitnejši obliki. —Cork v e 11 i |> a. v »v i>> o n t. i. H- 9 \ Tirolska slikarija na steklo 54 12- 6 katedralna steklarnlca Neolianseria. flr. Jele In flracov v Inoipstu, na Dunaju in v Novem Jorku. Ravnatelj podružnice Karol Gold, Dunaj, IV., Magdalenen strasse 29. I> u n a j s k a b o r z a. Dne 16. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 6%, davka prosta . . \kcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 16 J gld...... liOndon, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... (lesarski cekini........ Nemških mark 100 . . .... 95 gld 20 kr. 90 . — „ 113 . 20 100 „ 75 995 „ — 808 „ — „ 11» n 70 „ 9 „ 51 m o -> 68 58 .„ 65 „ Dne 15. julija. Ogerska zlata renta 4%.......110 gld. Ogerska papirna renta 5%...... državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . o% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ , VI,» kreditne srečke. 100 gld....... St. Genois sre.-ke. 40 iild....... 110 gld. 20 kr. 100 . 60 142 „ — 151 „ 7.1 132 „ 50 96 „ 25 M 100 „ 40 189 „ 50 63 „ — * Ljubljanske srečke, '¿0 gld.......22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 » 40 B Rudolftne srečke, 10 gld.......20 „ BO , Salinove srečke, 40 gld. .......— „ — „. Windischgraezove srečke. 20 gld..........— . — r Akcije anglo-avgtrijske banke, 200 gld. . . 152 . — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 97 , 50 „ Papirni rubelj...... y . . . 1 „ 19 „ Laških lir 100 ......... 45 „ 85 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I», VVoIIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursneiu listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Itiizna naročila Izvrši se liajtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinaoijske zadolžnioe. 4'',% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4',% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. rit i gj *w V»^ SL cele gld. 14l,„ pelina gld. 4 in kolek 50 kr. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje že dne 1. avgusta! Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Iqnacij Žitnik. Tis .Kftoliil-p Tiskaip.i- v Ljubljani