aar Posamezne Številka stane 20 vinarie«.
St. 11S.	M»rii>or, 13. derombn Italie.	ILetnik 11
izhajajo vsak torek, četrtek te soboto ob 4. url popoldne. — Posameane številke 20 V. —
Dan syobode! Dan vstajenja! !
I
Praznovali smo dva narodna praznika: „dan svobodo“ in „dan združenja“. Praznovali smo ja v gladu, hladu in v temi. Bili smo brez časopisja, torej še v duševni temi po vrhu. Samo pretepi med narodnimi in brez-narodnimi socijalisti po mariborskih ulicah so pričali, da nekaj vre v tej temi. gladu in hladu.
Naš narod je hotel svobode, hrepenel po nji in bil za njo pripravljen doprinesti vsakoršne žrtve. Hotel je dvojne svobode: narodne in socialne. Zadobil je narodno svobodo, a še-to nepopolno. Uživa jo, kakor bi užival človek belo pogačo narejeno iz bele moke in žaganja. O socijalnom osvobojenju pa nobenega sluha.
Ob začetku naše države smo dobili ministfstro za agrarno reformo in ministrstvo za socijalno skrbstvo, v Ljubljani pa enako poverjeništvo. Prvo ni delalo nič, ljudstvo niti ne ve. da obstoji. Če vprašaš, zakaj ne dela, ti odgovore, da za to, ker ni zakona. A čemu imamo urad, Ul ne sme delati ničesar? Čudna je tudi ta tenkovestnost! Koliko reči smo že naredili brez zakona. Pravijo, da bodo celo volitve razpisali brez zakona. Torej podlago ustave si upajo napraviti brez zakona, samo za agrarno reformo imajo tako tenko vest! Upeljali so državno komisijo za stanovanja, ki lahko vsacega. prebivalca vrže iz prebivališča,: kjer se je morda rodil, sobo pa odda prišlecu ali tujcu. Samo v sócialnem vprašanju ne morejo ničesar brez zakona. Ljudstvo mora po zakonu živeti y temi, gladu in hladu in se povrh še navduševati za narodne praznike.
A potrebujemo ne samo agrarne, ampak celotne socijalne reforme. Ljudstvo mora zadobiti ne samo narodno, ampak tudi socijalno svobodo. Še-le potem se bo lahko navduševalo za „Dan svobode“ in „Dan združenja*. V tej zadevi se ni tekom enega leta storilo ničesar, oziroma storilo se je mnogo korakov nazaj. Vsak dan prinašajo časniki, da se je odprla ta ali ona banka, nstanovilo to ali ono velekapitalistično podjetje. In listi belježijo to še z nekim posebnim zadovoljstvom.
Ljudstvo tava v temi, v mrazu in v hladu, država pa tone v močvirje kapitalizma. Agrarna -reforma se Študira, o socijalni reformi se niti ne črkne. Delavec se dviga, zahteva manj dela in več plače. Ena vrsta delavcev za drugo nastopa izvoženo pot štrajka. Rodoljubi nastopajo in dokazujejo, da je to pogubno in samo povečava draginjo. Zahtevajmo socijalno reformo, pametno in upravičeno socijalizacijo kapitala, da bo delavec delal za sebe, ne pa za brezsrčnega kapitalista, pa bo prenehala manija štrajkov, pa bode delavec delal z veseljem in delal pridno.
Dokler bodo stali pri krmilu možje, ki nimajo smisla za socijalno vprašanje, ki so sami udeleženi pri kapitalističnih podjetjih, se bo bunil delavec in branil zoper izsesavanje kakor bo mogel. V državi bodo raznovrstni štrajki in neredi na dnevnem redu, v deželi bo vladala tema, glad in hlad česar ne boste mogli pregnati z državnimi biriči.
Dajte ljudstvu socijalno reformo, pa se bo samo od sebe navduševalo za „Dan združenja“ in „Dan svobode.“
Naš magistrat v dobi tiskarskega Štrajka.
„Male Novice“ so utihnile v Mariboru za dobo štrajka, običane in s "trnjem kronane od g. vladnega komisarja
Po pošti se list ne pošli s
dr. V. Pfeifer z grožnjo: „G. dr. Viljem Pfeiferje vložil tožbo zoper „Male Novice“!“ čakali in čakali smo v puste samotni dobi štrajka, da nas zagrabi roka pravice in posadi pred „krvavo rihto“, kjer bi se naj obelodanila narodnost, čast in poštenje vladnega komisarja ; zamašila pa usta „Malih Novic.“ Oko postave se ni zasadilo v nas; g. dr. Pfeifer si je premislil, prišel do spoznanja svoje uradne grešnosti in trka na prsa: Moj greh!
Da pa nam ne bi nikdo porinil pod nos, češ: Samo ta neznatni mariborski listič vidi pege in maroge na vladnem komisarju in njegovem uradu, vsi drugi pa poznajo g, Viljema in njegove delavce v žarni luči delavnosti za blagor mesta, spominjamo javnost samo na ono posvetovanje v Narodnem domu, katerega je sklical g. vladni komisar glede prebrane v Mariboru. Do tega za g. Pfeiferja tako ponesrečenega, sestanka je bil g. Viljem mnenja, da ga po krivici bfewij o le „Male Novice“, a tedaj je videl, spoznal in čnl lastna ušesa, “da gaje obsodilo mariborsko ljudstvo z mrmranjem, rezkimi žvižgi in glasnimi ugovori, pri katerih je moral obmolkniti v spoznanju svoje krivdo, da on res ni na polju prehrane mestu oče, ampak malomarni — očim!
Kolikrat so vodile „Male Novice“ g. vladnega komisarja na zanj edino”pravo, nadstrankarsko pot in ga odvračale od vseh neprilik JDS-politike. Vsi_naši nauki ia tozadevni opomini so bili zaman, g. dr. Pfeifer je ostal trdovratno tudi zanaprej političen mladenič JDSaijev v Mariboru. Radi krivih in neumno strankarsko zagrizenih političnih nazorov je prišlo tudi do odo polomije na dan obletnice narodnega osvobojenja dne 29. oktobra. G. šolnik Voglar je v svojem govora strankarsko brezobzirno in varljivo grešil nad narodno zavednim delovanjem VLSstrank«, ki je potom svojih zastopnikov več storila za osvoboditev Maribora kot vsi JDSarji z Voglarjem na Čeln in dr. Viljemom ob strani. To žalitev narodnega dela nase stranke ja izustil Vaš političen brat Voglar, g. dr. Pfeifer, pod Vašim vodstvom, z Vašim dovoljenjem, pod Vašo zaščito kot Vaš namestnik v govoru. O tej nespametni politični pustolovščini g. Voglaija v objemu g. Pfeiferja še bomo govorili.
Vendar bolj nego vse politične polomije g. vladnega komisarja zanima nas in ves Maribor njegovo na vseh poljih, njivah, gozdovih, grabah, kolovozih in jarkih zavoženo, da, večkrat prevrnjeno gospodarstvo. Mesto nima kruha, ne kuriva in ne razsvetljave. Torej smo zašli pod očim-sko oskrbo g. Pfeiferja v pajkove mreže kot za časa vojne. Oho! Še tedaj ni izgledalo na gospodarskem polju mariborskega mesta tako slabo kot sedaj pod Pfeiferjem in v Jugoslaviji. Nemci v Avstriji jedo naš kruh; «aspa pita naš magistrat s krušnimi kartami. Prej se je skrbelo, da so ai zamogli Mariborčani kuhati svoja skromna jedila in si o-greti po zimi svoje premrle ude; g. Pfeifer pa meni, da bomo žvečili surovo meso kot Huni in da smo utrjeni proti mrazu in zimi kotSamojedi. Za premog in drva bo poskrbel mestni magistrat o kresu. No, z mariborskim petrolejem, s katerim bi si lahko bil svetil vsak Mariborčan celo zimo in pomlad, kurijo in svetijo bratje Hrvati. Saj to je krš-! čansko : Brat, blodi ti po temi, da si posveti s tvojo lučjo I brat, katero je pa Hrvat pošteno plačal z 14—16 K za 11
I petroleja. Saj mariborski magistrat zna poskrbeti, da imajo naši trgovci s čim trgovati in dobičkarlti na debelo.
To je le nekaj obrisnih besed glede gospodarstva m&-I riborskega magistrata, da bo javnost uvidela potrebo revi-
zije mestnega gospodarskega urada, katera se pravkar vrši is menda ne bo čisto po volji g. nadgospodarju dr. Viljemi Pfeifer. Vendar o tej reviziji drugič in z natančnimi podatki, da ne bomo delali „nedolžnim“ krivice.
"V
Zidovska nevarnost.
Komaj je izginila za Maribor nemška nevarnost, že mm preti židovska. Po Mariboru jih vidiš, Židove, v skupinah po tri, štiri hoditi po ulicah, postajati ob voglih. Zdaj je pravi čas za nje, v dobi veriženja, izvoznic in markiranja bankovcev. Dozdaj na Slovenskem nismo imeli kdo-yekaj Židov, zdaj se hočejo s silo in zvijačo vgnjezditi tudi pri nas. Pred nekaj mesci so izdali v Zagrebu knjižico z naslovom: „Slovenci i Židovi“. V njej se bridko pritožujejo, češ „duh mržnje vda rja malodane dnevno nam Židom v obraz iz listov svobodne Slovenije. Dviga se motika proti nam, ker če se židje doselijo v Slovenijo, bi s svojim kapitalom osvojili gospodarske postojanke“. Toda ne bojte ie na«! Židje se bodo v Sloveniji priljubili slovenskemu ljudstu in bodo državljani kraljevine SHS, sinovi Slovenije.“ Nato so sklicuje na članek glasila demokratov (liberalcev) „Rječ SHS“, ki piše, da ni proti Židom in ki zahteva enakopravnost na gospodarskem polju za Žide in nežide. Ker „blagostanje vlada tam, kjer so Židje in kjer jih ni, gospoduje beda.“
S prav židovsko priliznjenostjo se nam hočejo vriniti ter si kovati kapital iz naših žuljev, iz našega znoja. Dobro vedo, da se namah ne morejo polastiti našega gospodarstva. A vztrajni in žilavi so; smotreno, dasi polagoma si hočejo osvojiti naše gospodarske panoge in naša podjetja. Toda spajo doseči tem laže, ker se naša trgovina in naše gospodarstvo pod nemškim gospodstvom ni moglo razvijati in je šele v povojih. Če nas gospodarsko zasužnijo, je naenkrat v njihovih rokah tudi naše časopisje; s svojim kapitalom in časopisjem dobe v roke tudi politiko ali vsaj velik vpliv na-politiko, in kar je najhujše: kvarili bi nam naše zdravo slovensko ljudstvo tudi nravno. En sam pogled v Galicijo ali na Hrvatsko nam pokaže, kako zna sužnjiti, gospodariti in pustošiti židovstvo.
Še je čas za nas. Še lahko preženemo židovsko nevarnost z lastno podjetnostjo in vztrajnostjo.
Razne novice.
Nftš regent Aleksander, ki se mudi že dalje časa v Parizu je imel več razgovorov s Fochem, Clemeceaujem in Millerandom. Pri teh razgovorih se je razpravljalo gospodarsko vprašanje naše države, s katerim so v zvezi tudi dogodki na Jadranu.
Demokratsko-socialistična vlada v Beogradu se ukvarja s sklepom: Razpustiti Narodno predstavništvo in vladati samodržno proti volji ljudstva. Ta naša sedanja vlada se upira edino le na kapitaliste in druge špekulante. Proti odgoditvi zborniee so ostro nastopili vsi poslanci, ki ■o izven demokratično socialističnega bloka in za katerimi »toji trdo vsa volja in težnje našega trobratskega naroda. Dne 4. t. m. se je sestala cela opozicija polnoštevilno v Beogradu in sestavila poslanico na ljudstvo, v kateri poziva vse naše ljudstvo na boj za ustavna svobodščine. Se--' danje ministrstvo hoče namreč izvesti občinske volitve samovoljno po že izvršenem vzgledu v Hrvatski in v Slavoniji. To ministrstvo sklepa tudi trgovinske pogodbe vsled katerih bo imelo naše ljudstvo na miljarde škode in odtrgava najrevnejšim državljanom 20% denarnega imetja. Vse te svoje krivične čine pa hoče prikriti beogradska • vlada s strogo cenzuro tiska. S tem absulotizmom in policijskim nadzorstvom ruši vlada ustavne temelje države in nas smeši pred prijatelji in sovražniki v inozemstvu.
7 urada Julesa Cambona so podpisali Jugoslovani š« dodatno pogodbo k saintgermainski mirovni pogodbi. V tej pogodbi priznavajo velesile Jugoslaviji razne ugodnosti glede uveljavljanja naših reparacijskih zahtev.
Iz Beograda izvemo, da se sramujejo socialistični poslanci oddati svoje glasove za tako kapitalistično vlado kot j« sedanja Davidovičeva, v kateri sedijo tudi socialisti:
Kristan, Korač in Bukšeg. Ministri socialisti pa kljub tej 11 nezaupnici od strani svojih sodrugov mirno sedijo na svo- ^ jih ministrskih stolpih, potujejo po kraljevini, vlečejo mast- jj ne dnevnice in trobijo v svet, da so vsi socialisti za njimi. Bog ali pa vsaj socialisti jim naj razsvetijo pamet!	fes
Minister Kristan potuje po Avstriji in tolaži Nemce J z jugoslovanskim kruhom, da bo lahko vztrajala Avstrija j pri svoji republikanski vladi, katera se je začela kršiti v zadnjem času. Vendar nam Jugoslovanom je malo mar: | ali so Avstrijci republikanci ali monarhisti, vendar kruha | ne bi radi delili z njimi, ker nam ga samim primanjkuje, “j Naša vlada je izvozila v Avstrijo B vagone mesa za j 3 vagone nagrobnih spomenikov. Kaj neki rečemo mi Ma- J riborčani k tej trgovinski pogodbi, ko posedamo sami do-fl volj kamenja; a malo mesa in še manj kruha.	ft
Predsednik bosanske vlade se baje ne bo vrnil več j na svoje mesto. Kot kandidata za predsedniško mesto bo- |g sanske pokrajinske vlade se imenujeta dr. Ljubomir Peleš Ji in dr. Nikola Stojanovič, oba od demokratske stranke.
V	Trstn SO otvorili ljudsko šolo Družbe sv. Cirila in|s
Metoda pri Sv. Jakobu. Doslej se je vpisalo v to šolo 1200 ji otrok. Treba bo napraviti več paralelk, za kar bo pa šol- JS sko poslopje pri Sv. Jakobu premajhno.	m
V	Krakovu SO ustrelili verižnika Brotheima iz Prze-g
mysla. Brotheima so obsodili na smrt, ker je verižil z obu-S valom, ki je bilo ukradeno iz vojaških skladišč. Posnema-fl nja vredno za Jugoslavijo, kjer bi morali streljati verižnike1| s strojnicami.	fi
Nemška trgovina bo imela iste pravice kot trgovina *1 zaveznikov.	M
Bavarska je zahtevala, da se izda proti židom po-JI sebèn zakon. Po nemških mestih je čitati na lepakih: Ubi-S jajte Žide! Tudi pri nas na meji bi bilo potrebno vsaj ne-Ji kaj vkreniti proti Židom.	ft;
Nemškega znanega generala fflackenstna so eskor-jt tirali senegalski zamorci pod vodstvom francoskepa štabne-% ga častnika iz Soluna v Nemčijo. Na Dunaju so pozdravili % Mackensena študenti. Ti nemškonacionalni dijaki so nahru-f| lili avstrijskega državnega tajnika dr. Deutscha, ki seje tu di pokazal na kolodvoru, da pozdravi generala z vprašan- * jem : „Kaj pa hočete vi tukaj ?“	M
f Dne 11. decembra 1919 je umrl v Mariboru zadet a od kapi g. maj er Drago Pož, star 41 let. Pokojnik je bil j| blaga, dobra in poštena duša priljubljen pri vojaštvu in | meščanstvu in je bil med prvimi, ki so se zglasili po razsulu | v narodne vojske ter je upostavil v Mariboru prvo slovens- 3 ko topništvo, ki sé je borilo pod njegovim poveljstvom na * vseh naših frontah. Bil je tih, a dober in prepričan Slovenec, ki je ljubil svojo ožjo domovino nad vse. Dasi na srcu teško bolan in kljub zdravniški prepovedi se je udeležil naših pohodov za osvobojenje Koroške. Pokojnik je deloval tudi na znanstvenem polju in Seje veliko pečal z raziskovanjem pozemeljskih jam; zasledil je pri tem hrošče, ki jih je imenoval posebi z „poži“ in dobival za svoja raziska-vanja laskavo pöhvalo tujezemskih strokovnjakov. Želja njegova je bila, koristiti v svoji lastnosti kot artilerist svoji novo osvobojeni združeni domovini, kar ga je tudi zadrževalo, da ni šel kljub svoji teški bolezni v pokoj, a pri čemur ga je žal prehitela neizprosna, a lahka smrt na domači zemlji priljubljenega mu Maribora, ki bi ga sicer tako težko zapustil. Bodi mu zemljica lahka in ohranjen mu bode v vseh krogih brez razlike stanu gotovo trajen spomin. Njegovi stari mamici in ostalim njegovim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
Mestni sosvet se razširi. Kakor izvemo, namerava dr. Pfeifer mestni sosvet razširiti za 9 novih mandatov.
Porotno zasedanje se začne v Mariboru dne 15. decembra. Na vrsti je le malo število slučajev. Zasedanje bo sigurno končano pred Božičem.
Po štrajkarskem spanja časopisja začenjamo tako-rekoč novo leto časnikarskega delovanja in podučevanja javnosti o politiki in svetovnih dogodkih. Potrebno se nam zdi. da pribijemo koj v prvi list naših „Malih novic“ nekatere osnovne nauke naše politične vede, ki bi naj služili gospodoma komisarjema na magistratu in pri policiji v poduk. Ali sta gospodoma komisarjema jasna pojma: dr-
ifžava in vlada? Naša država je sedaj Jugoslavija in ob- j p stoja iz združitve SHS naroda. Kdor bi se drznil katerega. I terega izmed teh treh plemen hujskati in ščuvati, naj se k loči od te združene Jugoslavije in se osamosvoji, bil bi soli vražnik te naše države in proti državi. Ali kdor bi šuntal HNemce ali Italjane nad Jugoslavijo, bil bi proti državi.
»Takega državo razdiralnega postopanja, pisanja ali govora Jenja nas pač ne more dolžiti nikdo. Saj je ravno naša s stranka zidala Jugoslavijo, ko se še dr. Viljemu in Sene-® ko viču niti sanjalo ni, da bodo pristrižene peruti avstrij-
»skemu orlu in bo ta telebil na tla. Od države kot take pa k moramo ločiti vlado-ministre v Beogradu in poverjenike v ^Ljubljani. Beogradska in pokrajinska vlada, to je pa negi kaj samo začasnega, lahko nekaj dobrega ali slabega, p hvale ali graje vrednega kakor n. pr. sedanji naši dve fevladi v Beogradu in Ljubljani. Vlada je vedno bila in bo g podvržena kritiki, ker smo v demokratski državi, ne pa Spod samodržnim tiranstvom. Kdor napada in kritizira bolt disi v besedi ali v pismu vlado, ta še ni sovražnik države. § Torej gospoda komisarja, ločita vendar enkrat ta dva pojilma: država in vlada. Će bomo mi sedaj v „Malih“ krta-IIčili slabo gospodarstvo g. dr. Viljema in nepravilno posto-||panje in baš ne jugoslovansko preteklost dr. Senekoviča, Ppač ne bomo proti naši državi, ampak samo proti dvema pgospodoma, katera dva lahko slobodno kritikuje vsako jfTbable na trgu, zakaj bi jih „Male Novice“ ne! Toraj na ® svidenj e in brez kršitve Jugoslavije od naše strani.
Na najvišiem policijskem stolen v Maribora pose-pdava mož, ki je potegnil iz svoje nožnice meč cenzure, s Bkaterim neusmiljeno in neutemeljeno udriha po svobodnem j|polju tiska. No, saj vemo, da so bili liberalci in demokrati
»vedno za svobodo zase, a ne za druge. Pa nam je znan ta mečnik cenzure že izza njegovega policijskega delovanja I!pod perutmi avstrijskega orla v Trstu. Zvedli smo od Ju-jfgošlovanov iz Trsta, da je ta gospod noč in dan cenzuriral Rod črke do črke hrvatske opere v Trstu, da bi morda kar Ska preveč slovanska črka ne užalila italijanskega opro-f’stite: avstrijskega ušesa. Ali se je morda lotil z bičem cen-§ zure še hrvatske godbe v operah, nam ni znano, pa menda gže, ker od črke do notne . pike. v skladbi je samo ena stop-gnja. Torej bivši avstrijski cenzor hrvatskih oper se je lotil Iv zadnjem času tudi naših listov,-seve, ker ne loči trenutne
f vlade od države, kot nekoč v Avstriji ne hrvatskih črk od besed, stavkov, smisla in cilja opere, p V dobi tiskarskega štrajka se je zagozdila med JDS I liberalce in socijaliste v Mariboru takozvana narodno soci-vjalističua stranka, ki si je stavila cilj in nalog pomesti po Mariboru vse ostanke nemštva in nemčurstva. Kakor slišimo in vidimo pridobiva ta stranka vedno več pristašev in bo grob JDSarjev, ki so se še le pred kratkem pobratili in denarno zaročili z Nemci v Mariboru. Naprednost narodnih socijalistov v "Mariboru je tako presunil in pr; tresel najmočnejši steber podpornih JDS stranke dr. Kodermana, da mh je odreklo politično živčevje. Dvomimo, da bi mu jih mogel zvračiti pedagog demokratske stranke, gospod Voglar.
Narodni socialisti v Mariboru so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo z vso odločnostjo, da se enkrat za vselej in pošteno pomete na mariborskem magistratu vse dosedanje nemštvo in nemškutarija. Torej ne. samo nam, ampak tudi narodnim socialistom je že zasmrdel protijugoslovanski duh, od katerega je še po enem letu narodnega osvobojenja ovonjen, obdan in opihavan naš mestni „oče“ — dr. Viljem Pfeifer.	. ;	.	^
Nemških napisov je še v mariboru več kot dovolj. Sedaj se posebno socialisti kosajo s svojo nemškutarijo. Na delavskem domu se še vedno , blesti samo nemški napis „Arbeiter-Sekretariat“ ter „Volksheim“. Tudi Pfeiferjev napis „Stadt Marburg“ se Še korači ob vhodu v mesto.
Po vseh naših mestih in mestecih, ki so bila še pred nedavnim časom nemškutarska gadja gnezda, videli smo že pred meseci in meseci slovenske poulične napise. Le naš ljubi Maribor, zibelka spodnještajerskega nemštva in sedaj jugoslovanska trdnjava ob meji, še vedno, nosi nemške poulične napise kot preostanke mariborskega posilinem-štva. G. vladni komisar se menda boji stroškov za slovenske tablice, ker je magistratna blagajna prazna, revidirajo
gospodarski urad in hočejo dognati, kdo je segal preveč proti dnu tej'nesrečni blagajniški se da tako hitro izprazniti.
Tlak iz asfalta je po vseh ulicah skrajno zanemarjen. će bi se sproti popravljalo male luknjice, bi si mesto in davkoplačevalci prihranili stotisočake. A za take reči magistratna gospoda nima časa. Uganjati mora politiko, delati kšefte z bankami in tako dalje in tako dalje.
Mesar in gostilničar Stelzer iz Špilja pelje redno vsak drugi dan Velik voz klobas in mesa od Wögererja in in Welleta v Špilje. Ne moremo verjeti, da bi Špiljčani posmukali vsak dan toliko klobas, saj šteje Špilje (vas) samo 109—200 ljudi. Potnikov pa sedaj tudi ni mnogo. Prepričani smo, da gre večina teh klobas in mesa čez mejo Ipl črnim potom. Ali imamo obmejne straže ?
Kam gre usnje? V četrtek, dne 11. decembra med 12.-pl. uro smo opazili celo karavano težkih voz naloženih z usnjem in podplati se pomikati.iz Melja čez dravski most proti Hrvatski. Mariborsko ubožno prebivalstvo pa je boso. Celo bosonoge otroke smo opazili na ulici. Tudi okoliške občine nimajo ne usnja ne podplatov. In vlada dovoli, da gre to dragoceno blago proč.. .
Stara vrsta Orlov. Naši starejši somišljeniki v Mariboru so si ustanovili lasten odsek. Telovadba se vrši enkrat v tednu, vsak torek v telovadnici šole v Reiseijevi ulici. Elizabetna cesta 16. Začetek telovadbe ob j|§ 8. uri zvečer. Pozivamo naše starejše somišljenike, da pridejo prihodnji torek zvečer med pol 8.—do 8. uro gotovo v telovadnico.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskih ima stanovski sestanek v nedeljo dne 14. decembra 1919 ob pol 10. uri dopoldne v tretji sobi restavracije pri stari pivarni v Edmund-Schmidovi ulici. K temu zborovanju so vabljeni vsi člani društva.
Trgovski pomočniki iz Maribora imajo v nedeljo, dne 14. dec. ob 9. uri predpoldan v dvorani pri' Gambrinusu zaupno zborovanje, Vsi nastavljene: po trgovinah v nedeljo na shod .
Izlet k Sv. Urbanu priredi Mariborska podružnic SPD v nedeljo, dne 14. decembra. Odhod ob pol 2. uri popoldan od glavnega.trga. Zbirališče pred Veliko kavarno. ..
Gledališče. Vkljub tiskarski stavki, kj je hudo prizadela tudi gledišče, ker je onemogočala reklamo po časnikih in celo oteževala obvešČenje občinstva potem plakatov, se je gledišče trajno razvijalo dalje. Obisk se je znatno izboljšal in je bil večinoma povoljen, večkrat je bilo gledišče nabito polno, zlasti pri slavnostnih predstavah. Dobro znamenje je, da je občinstvo obiskovalo gledišče brez-vsake posebne reklame, samo obveščeno po slabo stavljenih plakatih.- To je dokaz, daje slovensko gledišče postalo v Mariboru v resnici kulturna potreba. Tudi so pričeli obi-skavati gledišče čisto sami od sebe naši malomeščanski krogi. Sedeži na galeriji, ki so bili začetkoma prazni, so sedaj redoma razprodani. — Tudi v igranju se kaže stalen razvoj naprej. Igrali so celo vrsto novitet, med njimi nekatere, ki bi bile vredne daljšega razgovora. Prvovrstna v vsakem oziru, kot igra in kot igranje, je bila „Morala gospe Dulske“, kjer je imela zlasti Dragntinovičeva priliko pokazati svojo zmožnost. Radi svojega trpkega realizma seveda ni za otroke, ki naj bi se sploh ne jemali v gledišče. „Matiček se ženi“ je naša najstarejša, že čez 120 let stara drama, katero so | pa Mariborčani uživali z Veseljem. V Charleyevi teti je Svagelj kot stara teta zabaval ono občinstvo, (kateremu preseda-Morala gospe Dulske., Podgorska ,in , Petkova sth^ej*že uživeli popolnoma. Novi moči sta: Železnik in Setinska. Prvi je že rutiniran igralec, ki ima siguren nastop, Setinska v prvem nastopu ni učinkovala, bila j è prekonvencijonelna, pozneje pa je začela razvijati svojo individualnost, v Orkanu je imela majhno ulogo, katero je pa kreirala s popolnoma posrečeno gesto. O tej igri, ki je bila za naše razmere fenomen in v kateri so se ustvarile tako različne sodbe, obširneje jutri.
Iz pisarne slovenskega mestnega gledališča nam javljajo : Danes se vprižori „Snegulčica“ za abonement A 14. Opozarja se, da je pričetek ob 19. uri (7. uri zvečer) in kakor je bilo prvotno določeno ob 18. uri. Prosimo, da slavno občinstvo prihaja točno na predstave, ker se vsled
pomanjkanja elektrike mora končati s predstavo pred 10. uro. Izjemo dela nedelja, ko je začetek večerne predstave ob pol 20. uri.
Za markiranje bankovcev določeni zavodi na Spod.-Štajerskem in Koroškem prenehajo s svojim poslovanjem v obče dne 13. grudna zvečer. Izjemoma pa še bodo davčni uradi na Sp. Štajerskem in Koroškem, kakor tudi Avstro-ogrska banka, podružnica v Mariboru, markirali naprej do vštevši 20. grudna 1919. Do tega časa markirajo tudi še vsi zavodi v Prekmurju. Občinstvo, ki še morda do sedaj iz kateregasibodi vzroka ni predložilo svojih bankovcev v markiranje, se na to opozori s pripombo, da se z 20. t. m. markiranje definitivno zaključi ter pozneje ne bov mogoče dati več bankovcev.
Uboga vdova Slovenka v Mariboru s 6 otroci, ki so stari 3 - 12 let, prosi blaga srca, da bi ji darovali kaj obuvala in obleke za otroke. Zasluži s pranjem le toliko, da za silo prehrani družino. Darove sprejema uredništvo „Straže“.	'
Pobrežje pri Maribora. Občinsko gerentstvo razglaša, da je razpoložen na splošni vpogled občinski proračun za upravno leto 1920 in sicer v uradnih urah v občinski pisarni. Vpogled traja še do 19. t. m. — Gerentstvo.
Raznašal ci
FRANC URSIC
mesar n® Glavnem trgu
V MARIBORU
prodaj* goveje, telečje In svinjsko meso najboljše kako yosti ter se priporoča za òbilen obisk«
1087

Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25.
Barva Kemično listi
za na e liste se sprejmejo proti do* l ^akovrstao biago.	obleke,
bromu fcitóU,___Cirilo'a tisk: rnr. Per© ill SVOtlOlilUI
SRT ftdoi3 oglašuj©; ta napreduj©; 'šm- j	ovratnike, zapestnice in srajce.
ZAVOO ZA^OtAsTl«0 REKLAMO TOVSTHa JOS. REICH,
„UilgOii-PROPAGASiDA“ | MAHI BOE, Gosposka elica Št. 38,
M àiibrtr, Gosposka ulica 25.	| Pcitna naročiiVi Se izvršujejo točao,
Mariborska eskomotna banka v Mariboru.
Prospekt.
Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 je pooblastil upravni svet Mariborske e ako m p tue banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na milijonov kron. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji;
1. Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcijska pravica.
2 Emisijski tečaj novih delnic znaša K 560'— netto.
3.	Nove delnice so deležne na čistem dobičku od 1. januarja 1920 dalje.
4.	Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine se dodeli dobiček na tečaju rezervnemu --akladu,
5.	Zajedno s prijavo se mora .vplačali polovica kupnine. Oslanek po se mora položiti najkasneje do 31. decembra 1919, Denar, kateri se vloži v svrho subskripcije se bode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5 odstotki. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi istega izročile nove delnice.
6	Prijave se sprejemajo pri centrali v Maribora, pri njeni*, podružuici v Murski Soboti. Čas vpisa je določen od 1. novembra do 31. decembra 1919.
7.	Repatricijo delnic si pridružuje upravni svet.
Maribor, dae 31. oktobra 1919.
1779-520-242
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.