80. številka. Ljubljana, v petek 10. aprila. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI UD.
Izhaja vmik dan svclifr, izim£i nedelje in praznike, ter velja po polti prejemat) za a v s t ro • o g «• :• > k u dežele za vse leto 1 f» gld., UM pol lota M ;jld., M 6« trt leta 1 ::ld., /.a jeden mesec 1 gld, 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l jdd. U> ki\  Za pošiljanje na dom računa se po lt) kr.
na mesec, po 3o kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravni fit. vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.  vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Zbornica poslancev Imela je včeraj otvorilno s^jo. l*o naročila cesarjevem in v zmislu zakonitih določeb, povabil j«; ministerski predsednik grof Taaffe ekBcelenco dr. S mol ko, da kot starosta prevzame začasno predsedstvo. Dr. S mol k a, od vseli stranij živahno pozdravljan, prevzel je s kratkim nagovorom predsedstvo in imenoval začasne zapisnikarje, na kar se je vršilo obljubovanje poslancev. Zapisnikarji čitali so obljube v vseh v zbornici poslancev zastopanih jezicih in vsak poslanec storil je obljubo v svojem jeziku. Jeden mej njimi, Ghon, ki je bil menda zelo razmišljen, skrbel je za veselost, kajti ko je prišla vrsta nanj, oglasil se je, mesto da bi bil rekel: „Ich golobe!" s krepkim „Hier!" Ministri, poslanci, galerija, vse se je smejalo, bil je vesel začetek — Predsednik potem naznani poslaucem, da bode cesar v soboto dne 11. t. m. ob 12. uri opoludne slo-veBno otvoril državni zbor, potem pa se spomina dveh bivših tovarišev, ki sta bila izvoljena tudi v novo zbornico, a sta kmalu potem umrla. Ta sta poslanca Josip Poklukar, deželni glavar na Kranjskem, in barou Nadherny. Oba sta kot poslanca uajveBtneje izpolnjevala svoje dolžnosti in bila sta visoko čislana ne le v krogih volilcev, ampak tudi v širSih krogih. Z odkritosrčno žalostjo obžalujemo njih smrt. Ko so pri teh besedah poslanci ustali s sedežev, jih Smolka prosi dovoljenja, da se ta izjava sožalja zabeleži v zapisnik.
Ko je predsednik še naznanil, da jo poslanec grof Evgen Oernin odložil svoj mandat in da, ker sta poslanca grof Vetter in Illavka poklicana v gospodsko zbornico, sta izpraznjena Be dva druga mandata, bila je seja ob s/il2 ori končana. Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Kar se tiče vnanje podobe zbornice poslancev, premenjena je v tem, da so izginila markantna lica Staročehov z Riegrom na čelu, njih mesta pa so zaseli Mladočehi, večinoma mlade iu krepke postave, vsi v narodnih čamarah. Mladočeška delegacija, ki ima na jedni strani Poljake in Rusine, na drugi pa IIohenwartov klub, bila je predmet splošnega zanimanja, ne le na galeriji, kjer je bilo mnogo in elegantnih dam,  ampak   tudi mej poslanci samimi.
Hohenwartov kiub ima sedaj pod svojim praporom večje krdelo, ker so pristopili tudi konservativni veleposestniki iz Češke, mej njimi mladi knez Schvvarzenberg. Slovenski poslanci sede" zdr žema. Izimši zastopnike iz Češke, zbornica ni mnogo predrugačena. Vidijo se večinoma znana lica, možje, ki so že vajeni pariameutskega življenja in katerih politiški nazori so že znani. Tudi glede strank in njih sil ne bode velike razlike, vsaj v nekaterih uprašanjih ne. Gotovo pa je tudi, da se bode in so je že skrbelo, da ne pridejo, vsaj takoj v začetku ne, taka uprašanja na vrsto, glede katerih bi se pojavila skrajna nasprotstva. Državni voz premikal se bode v istem tiru, kakor v prejšnjih zasedanjih.
Italija in obnovljenje trojne zveze.
Poslednje dni pisalo se je mnogo iu posebno v angleških novmah o obnovljenji trojne zveze, o položaji, v katerem se nahaja najooveji član te zveze, Italija. Izjavljalo se je za gotovo, da je ta zveza, kateri bode skoro potekel obrok, de zopet ponovila, da pa Italija ne želi, da bi se prijavljale točke, katere se tičejo nje, ker ima za to tehtne uzroke.
Odkar se je Rusija, katere mesto je pred leti zavzela Italija, odtegnila iz prejšnje trojne zveze, uvidevna, da jej nikakor ni bilo na korist, da je bila
v nekaki odvisnosti od Germanije, katera jo godla prvo vijolino v evropskem koncertu, spremenil se je izdatno položaj. Na jedni strani stoji nova trojna zveza Germanija, AvBtro-ogerska iu Italija, na drugi pa Rusija, kateri se približuje zadnji čas vedno bolj Francija, akopram mej njima dozdaj še ne obstaja nikaka formalna zveza.
Svet se je že nekako navadil, kadar broji in uvažuje moči velesil, de jemlje v prvi vrsti v poštev te dve veliki markantni skupini. Akopram je Italija aicer najmlajša mej evropskimi velesilami, vender si je vedela pridobiti toliko ugleda, da se jo ima nekako za jeziček na tehtnici, kateri odločuje u a katero stran se nagne tehtnica. Naravno je torej, da se posebno od strani Nemčije, katera se vedno boji pretečega obračuna z Francosko, dela na vse kriplje, da Be Italiji dokaže, kako koristno je za njo, če ostane še na dalje član trojne zveze ter jirinaša ogromne Žrtve, katere jo velja to. Na drugi strani pa si tudi Francija, akoravno tega ueče prav pokazati, nikakor ne prikriva, kolike vrednosti bi bilo za njo v slučaji vojne prijateljstvo ali vsaj neutralnost sosedne Italije, ker bi jej ne bilo treba bojevati se na dveh frontah.
V Italiji sami je javno mnenje tudi razdvojeno Velik del naroda želel bi prijateljske odno-šaje s Francijo, s katero ima Italija, ali bolje rečeno s katero je imela tako ozke trgovinske zveze, dokler ni nastala neka mlaeuost, katero je zakrivil Crispi s svojo politiko. Vsled te politike je Italija po pretrganji trgovinskih zvez s svojo bogato sosedo, ki je kupovala od nje orvotne pridelke, trpela neizmerno materijelno škodo. Carinska vojna Italije s Francijo pripravila je prvo v hudo nuaneijelno krizo, katera jo parali/ujo že zdaj tako, da ne more več izpolnjevati vseh svojih zavez, katero je prevzela kot član trojne zveze. Bržkone bode tudi to jeden izmej uzrokov, zakaj ne želi, da bi se zvedeli pogoji, pod katerimi hoče še na dalje ostati v trojni zvezi.
Pri vsem tem, da sedanji ministerski predsednik murkeze Rudini ne kaže one animoznosti proti Franciji, kakor njegov prednik Crispi, ki bi bil pred par leti v domišljavosti svoji kar najraje udaril po Franciji, ter tako razvnel evropsko vojno, da mu ni tega preprečil bolj hladnokrvni in premišljajoči nemški kancelar, vender je tudi on poudarjal, da se hoče držati trojne zveze, in je to jasno izrekel v zbornici. Ako je torej resnično, da se je zopet obnovila trojna zveza, gotovo to ne bode ustrezalo radikalcem v italijanskem parlamentu, ki so sicer dozdaj podpirali ministeratvo Rudinijevo, a to storili le v nadi, da on ne bode obuovil zveze, kateri so oni tako protivni. Gotovo bodetno v kratkem čuli v tem oziru kako interpelacijo v italijanskem parlamentu, na katero pa seveda bržkone ministerski predsednik ne bode odgovoril, ako se mu bode tako zdelo najbolje.
V sedanjem času, ko se nekateri toliko prizadevajo slikati politično obzorje, ki se je kazalo mirno in jasno, kar na mah z uajtemnejimi bojami in tako razburjati javno mnenje, je torej za razmerje moči mej evropskimi glavnimi silami jako važno, se li bodo obistinile vesti o obnovljenji trojne zveze, po kateri bi torej razmerje ostalo nespremenjeno, ali pa se bode navzlic .izrečeni dobri volji italijanskega iniuisterskega predsednika vender v tem oziru kaj spremenilo, kajti ne da se tajiti, da ima trojna zveza v Italiji zaradi velicih žrtev, katere naklada deželi, mnogo nasprotnikov.
Će bo obistinijo te veati, utegne priti v ne«
varnost ministerstvo Rudinijevo, ker bi izgubilo nekaj svojih podpornikov in nastala bi z nova rai-nisterBka kriza v Italiji. Govorilo se je že celo, da Kud ini res namerava razpustiti zbornico, in apelo-vati na deželo in volilce. Je li na tem kaj pozitivnega ni ii.ms: znano, ne čudili bi se pa nikakor, če bi se res zgodilo.
Politični razgled.
v o i ra ii j e <l eže 1 e.
V Ljubljani, 10. aprila.
Slovesno otvorjen je drža vnega zbora v ceremonijski dvorani cesarskega dvorca vršilo se bode še le jutri soboto opoludne v navzočnosti cesarja. Včeraj bila je le prva otvorna sepi v poslaniški zbornici. S tem naj se blagovoli popraviti pomota, ki se je včeraj minila v prvih vrstah članku oh otvorjenji državnega zbora. Oh otvorni seji zbornice govorimo na drugem mestu
Veli L'i llo/iemvartov klub se je ustanovil, o tem ni več dvoma. Vsi govorniki v konferenci so poudanali, da mora klub zahteve BVojih članov v narodnih, gospodarskih in verskih vprašanjih podpirati. Klub hode imel avtonomistično-konservativen značili- iS poljskim klubom sklenila se bode ožja zveza. Zahtevi članov nekdanjega Liechtensteinovfga kluba, da se jim dovoli jednaka samostalnost kakor fevdalnemu veleposestvu, Ilohenvvatt ni pritrdil. Na vprašanje glede sodelovanja z levico, izrekel je grof Ilohenvvart, da je tako sodelovanje nemogoče.
M.ladoveški klub imel je svoji* prvo sejo, v kateri je sklenil, da se bodo postopalo po pravilih inladočcškega kluba v deželnem zboru češkem, dokler se ne vsprejmejo nova pravila. Do tačas bode predsedoval kluhovim sejam dr. Eogel, tajnik je urol Kouuic. Za izdela vanje pravil volila se je komisija, ki ima v jednetn tednu predložiti načrt Naposled se je posvetovalo o izjavi, k u t era se bode izročila predsedniku državnega zbora. Odobrila se je ta izjava jednoglasno in tudi sklepalo o načinu, knko se bode izročila. MitViteski poslanei in Mladočehi. Akoravno so moravski poslanci za zdaj osnovali svoj klub in se nečejo So pridružiti niti Mla-dočeboin niti ustupiti v Ilohenvvartov klub, kaže vender pisava njihovega organa .Moravske Orlice", da sami ne izključujejo mogočosti, da se jirej ali slej znpet osnuje ;ednot«jii klub vfieh čeških in moravskih poslance v ne izvzemši konservativnih velikoposestnikov. Odvisno hode to le od postopanja mladočeških poslancev iz kraljestva Češkega. Za zdaj pravijo „Moravske Orlice", še ni mogoče, da hi se moravski poslanci /družili ž njimi.
Grofa Falkenhat/na odstojt.
V poljskih krogih se razširja vest, in sicer z veliko gotovostjo, da hode poljedelski minister grof Falkenhavu v kratkem odstopil, ter da se grof Taafte že zdaj pogaja zarad tega portfelja z nekim vodjo poljskim.
Ohčinske volitve na. Dutiaji.
V drugem razredu spravili so nemški liberalci 39 svojih v mestni zastoji, antisemiti pa samo 7. Nad tem izidom je Beveda neizmerno veselje v vsem Izraelu, ki poje Hosana! Večina je torej židovski kliki gotova.
1 nanje ilr/ave.
O vnanje ni položaji* Nasproti optimističnim nazorom „Norddeutsche AUg. Ztg.". katere smo prijavili včeraj, prijavlja „Natioual Ztg." članek, ki smo ga na kratko orae-uili že mej telegrami. Ta članek je mnogo manj pomirljiv. Po njegovem mnenji je mir Evrope danes odvisen od ju/lnega samega človeka in ta jedini je ruski car Aleksander III. Francija se čuti dosti močno, na Ruskem tudi nekateri silijo na vojno. Evropaka vojna i stranka misli, da je prišel čas za ujo.   A car Aleksander je miroljuben in ve, da
od njegove volje je pač odvisen začetek vojne, nikakor pa njen razvitek in konec. V tem je nekako jamstvo za to, da ne pride še tako hitro do prisiljenega izbruha in do sukoba.
0 atentatu v Sofiji
preiskava dozdaj ni spravila na dan posebnih dokazov, akoravno seveda nekateri kar brez dokazov trdijo, da je Rusija prouzročila vso zaroto. O morilcih še ni nobenega sledu, akoravno bolgarska vlada trdi, da ji je sled morilcev popolnoma znan. Bruseljski „Nord" celo trdi, da jo Stambulov sam vse prouzročil. Po poročilih „Timesa" bil je te dni ustanek v Kouli blizu Vidina. Uporniki pregnali so oblastva, ki so bežala v Vidin. Šo le iz Vidina došli vojaki napravili so zopet red. Zaprli bo mnogo oseb.
1 srbski shupŠbini
predložil je finančni odsek svoje poročilo o konverziji državnega dolga. Vlada se poobladčuje, da sme kouvertovati ves dolg pri ugodni priliki. Obresti naj bi ne znašali nad 4% nominalne vrednosti, amortizacijska doba je 75 let. Emisijski kurs se ui ustanovil, vender se mora na sedanje anuitete pri budgetu prihraniti najmanj dva milijona dinarjev in ne smejo biti pogoji manj ugodni, nego pji dosedanjih posojilih. Finančni minister je vsprejel, kar predlaga finančni odsek.
Novi srbski tiskovni zakon vsprejela je skupščina v konečnem branji z 98 proti 4 glasom.   Samo pri nekaterih točkah vsprejele so se spremembe, kakor jih je n«svetoval odsek Novo turško nasilje. Iz Soluna se javlja: ko se je avstrijsko-oger-ski podkoii8ul jieljal v spremstvu jednega kavasn iu dragomana, ustavili so carinski stražniki voz in grozili vozečim se, ker se voz ni takoj ustavil. Na to je ustrelil kavas z revolverjem.   Stražniki ranili so kavasa z noži.   Na pritožbo  odredil je Vali takoj strogo preiskavo.
I 'etiki svet Jieruski v Švici sklenil je, da dovoli železniški družbi Jura-Simplon subvenciji*  jednega milijona za prevrtanje gore Simplon. Za veljavnost tega sklejia je potreba, da ga potrdi občno glasovanje ljudsko.
Volitev kneza liismareka v nemški državni zbor je baje zagotovljena. Knez Bismarck se je baje ob priliki svoj« ga rojstvenega dne izrazil prav odločno, da bode volitev prevzel, da bode pa prišel v državni bor le pri posebno važnih prilikah, kadar bi osebna njegova udeležba utegnila biti koristna.
Itazjtor mej Italijo in}Ameriko. ' fD V diplomatičnih krogih se je popolnoma odobravalo postopanje Italije nasproti sjedinjenim državam severnoameriškim v vprašanji dogodkov v Nevv-Orleansu. Uivilizovuue države ne mogo pritrditi znanim izgovorom tajniku Blaiue-ja. Ce je ameriška zvezna ustava pomankljiva, treba je, da se popolni, tako je občno mnenje v omenjenih krogih.
Dopisi.
Iz lftr«-s.i«- 7. aprila. (Po volitvah I.) Že par let je prešlo, odkar so se tudi slovenski rodo ljubi v Brežicah začeli sicer mirno, pa vender odločno in samo na pošten način potegovati za svoje pravice, ter se postavljati na noge proti nemčurski koteriji, katera, broječ v okraji brežiškem samo neznaten odstotek celega prebivalstva, si je vender znala z mnogovrstnimi sredstvi obdržati hegemonijo nad slovenskim elementom. V celem tem času bili so nemški časniki „Tagespost" in . Deutsche Wacht" pri vsaki priliki polni dopisov i; Brežic o najtredku nemčurstva, o sijajnih zmagah nemčurske Btranke pri volitvah, posebno pa opisov posameznih oseb slovenske stranke, vnetih za narodno stvar. Da ti opisi in kritike naših narodnjakov neso mogle biti objektivne, ve vsak, kdor pozna slog in način pisa-renja teh noviu, ali priznati moramo, da smo si v našem krogu vedno drug druzeinu čestitali, če smo bili v teh časnikih omenjeni, zuajoč, da je to dokaz, da Bino neprijatelja zadeli globoko iu težko v život njegov. Nismo do zdaj na take napade odgovarjuli, misleč si, naši nasprotniki niso vredni, du napolnjujemo svoje novine z njihovimi osebami; ali ker se ti napadi sistematično ponavljajo, iu bi nasprotniki mogli to smatrati za dokaz naše slabosti in strahopetosti, stopimo tudi mi na dan iu pogledajmo so vragu v njegove predrzne oči.
„Tagespost" piše v uvodnem Članku večernega lista z dne 31. marca t. I. mej drugim: »Posebno trd boj bijejo Brežice, kjer tudi okrajni glavar ne spada mej prijatelje nemške stranke." Ta izjava brbljave tetke Graške, in razni nesramni dopisi v Celjski „Vahtarci" prisilili so nas, da opustimo vsak ozir proti našim nasprotuikom ter da spravimo na svetlo vse njihovo nepošteno, nezakonito in podlo delovanje, da orišemo njihove osebe in osebnosti z uaravnimi črtami, kakor se nam dan na dan po-
stavljajo očito pred oči. Akoravno nam nasprotniki naši vedno očitajo, da mi v Brežicah kalimo mir, nesmo se do zdaj spuščali v novinske polemike, ali zato smo opazovali vsak korak naših nasprotnikov z budnim okom ter zapisovali njihova zla dela točno v svojo knjigo, da je iznesemo na dan, ko bode pravi čas Iz te knjige čemo za danes posneti samo nekaj prihodnjič pa še več jako zanimivega.
Začnemo torej z osebo, katera bi vsled svojega poklica morala stati nad strankam, in katere prva in glavna dolžnost bi bila in morala vedno biti, da varuje zakon na vse strani. O tej osebi drzne se pisati „Tagesposta" v svojem gori navedenem članku, da ni prijatelj nemški stranki. Čita-joč to, smo hitro vedeli, kam pes nogo moli, in kakor da so skrite misli dopisunove z debelimi črkami zaznamovane mej vrstami, brali smo jih in glasijo se: „Da ne hi ui sama senca pristranosti, pokazane pri zadnjih volitvah v okrajni zastop, pala na gospoda okrajnega glavarja, moramo ga mi Nemci zatajiti, čeravno je naš in čeravno naše srce krvavi, da ga moramo zatajiti, morda mu vender s tem pomagamo iz blata, v katero se je nam na ljubo podal."
Kak prijatelj je nam Slovencem, dokazujejo najbolje protesti, uloženi povodom volitev iz velikega posestva za okrajni zastop brežiški. Protest ta prinesel je Vaš cenjeni list Že pred nekoliko duevi in iz njega je razvidno, da je gospod okrajni glavar kot komisar pri teh volitvah storil vse, kar je le mogel, iu več, kakor je smel storiti, da omogoči zmago nemčurski stranki. On nam je namreč kot vladni komisar pri glasovanji za volilno komisijo samovlastno odščipnil dva glasa, nemčurski stranki pa priznal jeden glas, tako, da so Slovenci ostali s 13 glasi proti 15 nemčurskim v manjšini s svojimi kandidati za volilno komisijo, mesto, da so smeli, kakor so tudi faktično imeli večino 15 glasov proti 14 S tem je bila izvoljena volilna komisija iz sredine naših nasprotnikov, ter odločena njihova zmaga, katero so sami ovenčali še s tem, da so naša dva veljavna glasa zavrgli, od svojih pa štiri neveljavue priznali. Sploh pa vsakdo, kdor ima oči, da vidi, ušesa, da sliši, zna tolmačiti znamenja, katera se prikazujejo, ve, da je občevanje tukajšnjih nemčurskih agentov z uradniki politiškega našega oblastva skoz in skoz intimno.
Pred volitvami oblegajo cele tolpe teh agentov od ranega jutra do poznega mraka okrajno glavarstvo, posebno južni del istega; vidi se, kako se zdaj jeden zdaj drugi zmuzne v uradno sobo, donaša poročila, pa spet tretji uleze, in s amejočim t>e licem drugim šepta, kar je zvedel. Znano je, da nemčurji že vedno več dnij prej znajo, kako je kak priziv rešen, nego pa stranka, ki ga je bila uložila. Gospoda okrajnega glavarjs na tem mestu nismo želeli omeniti, ker je sicer jako ljubezniv proti vsakemu in najmanjšemu, prijeten in zabaven društve-nik in posebno izvrsten razlagatelj pikantnih anekdot, in ker smo ž njim že na drugem mestu obrav-nali o tem, kar imamo proti njemu; če pa dojdsun v „Tagesi>08ttt-i jadikuje, da je težko nemčurjem v Brežicah, ker tudi gospod okrajni glavar ni njihov prijatelj, to smo vender dolžni sebi in narodu svojemu, da tako insinuacijo odbijemo čvrsto od sebe.
Z velikim naudušenjem in strastno pa dela za nemčursko stranko gospod Kriehuber, kateri menda urad c. kr. okrajnega glavarstva /maha za agenturo nena8itljivega in požrešnega nemškega moloha. S početka, premeščen v Brežice, ni se toliko ukvarjal s politiko, ampak se je bolj zanimal za uaravske lepote okolice Brežiške, posebno pa Čateških gor. Ker pa je doživel pri svojih izletih raznovrstnih in velikih neprijetnostij, posebno, ko je nekoč ob 3. uri zjutraj moral preplavati deročo Savo, vrgel se je rajše na politiko, za život manje uevaruo, ter postal prvi agent velike Germanije. Pri vsakem zborovanji nemčurske stranke, pri sejah nemškega „Šulfereina" in „Stidinarka", je on prvi in najnaudušenejši govornik. CelJBka vahterca nema boljšega in marlji-vejšega dopisnika, kakor njega, sploh on ne opusti nobene prilike, da ne bi vse svoje sposobnosti, duševne in telesne, porabil v korist in prospeh nemčurske stvari. Tako je na predvečer državnozborskib volitev na čelu vinjene in razburjene druhali, katera je v vseh mogočih disonacijah hripavo kričala „Die Wacht aro Rhein", vodil to lepo društvo v krčmo Klaužerjevo, potem v kavarno Grebenčevo, kjer je pri obilnem vinu nauduševal volilce s sijajnimi govori, zatem pa jih razveseljeval z gimna-aticnimi produkcijami in plesnimi evolucijami, kar je
gledalcem tako dopadalo, da je jeden od njih, pri-šedši ob 4. uri domov, prebudil ženo in otroke, da jim pokaže, kako lepo gospod Kriehuber pleše.
Davčni inspektor gospod Hioeiss, senca gosp. Kriehuberja, je vrl sodelavec njegov, ter ga po mogočnosti povsod podpira kot njegov adjutant, če vodi bojne čete iz krčme v krčmo, ter mu najhujše ploska, kadar kak lep govor „spusti". Da je na sprotni k Slovencev, razumemo, ker je trd Nemec, ki ne zna besedice slovenski, pa se jezi, da naši ljudje ne znajo nemški. Ne razumemo, kako more tak uradnik biti nastavljen v čisto slovenskem okraju, kjer v svojem uradu zaradi nezmožnosti splošnega občevalnega jezika mnogo neprijetnega nesporazumljenja zakrivi. Ali je menda s tem glavnemu svojemu zadatku zadostil, da agituje za veliko Germanijo in poje „Die Wacht ara Rhein" ? Bilo bi mnogo bolje, da se izogiblje vsake politične agitacije, da vzame slovensko slovnico v roke, in se priuči vsaj toliko slovenščini, da hode mogel z ljudmi se vsaj razumeti, če že hoče mej Slovenci kruh jesti.
Tretji v društvu in vreden njihov drug, davčni pristav Poterz pa ves gori od želje, da bi v Brežicah skoro zadnji glas slovenske besede utihnil; dela neumorno in strastno za jedino zveličalni rajh, pri vsakem zborovanji, pri vsakem shodu nemčurske Stranke, odločuje on s svojim glasom, ker najmoč-močnejše viče: „Hoch" I Pripovedujejo, da je pri osnovaluem zboru društva „SUdmark" bil za idejo, da bodo v par letih vse Slovence požrli, tako vnet in naudušeu, da se je pred konje voza nemškega proroko postavil le, da bi ga še malo v Brežicah zadržal, iu ni prej odnehal, da so ga konji pod svoja kopita poteptali.
Ali delovanje vseh teh gospodov ni senca proti onemu, kar izvaja oduševljeuje in vztrajnost c. kr. narednika Ahaca, dodeljenega tukajšnjemu okrajuemu glavarstvu. Človek bi mislil, da je postavljen od svojega oblastva samo zato v Brežice, da psuje, grdi in napada tukajšnje mirne Slovence. Razsaja okolu dan in noč, vozi bo po belem dnevu napit s svojim vrednim drugom GabriČem s tako brzino po mestnih ulicah, da je že več oseb v očiti nevarnosti življenja bilo, ter viče, kriči, grdi in psuje Slovence na nezaslišan način.       (Daljo prih.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 8. aprila. (Dalje.)
V glavni razpravi oglasi se podžupan Pe-tričič. Z velikim zadoščenjem priznava izvrstno delovanje mestne hranilnice upraviteljstva. Kar se tiče predloga o premembi obrestovanja, se podžupan ne more povsem ž njim strinjati. Ne ugaja mu, da, ker sta dva jednaka zavoda, da bi morala tudi o tej zadevi oba jednako postopati. Obrestovanje polu-mesečno, mu sploh ni po godu, marveč misli, da se malim ulagateljem v mestno hranilnico še pusti dnevno obrestovanje, kajti napeljavati jih treba, da štedijo. Ti so tudi najbolji ulagatelji, ker svojih ulog dolgo ne umaknejo. Vse kaj druzega bo ulagatelji, ki prinašajo velike vsote le za malo časa, da obrestij ne izgube. Zatorej nasvetuje podžupan, naj bi se uloge po 100 gld., ako ueso vsaj pol leta naložene v hranilnici, obrestovale le po 3l/a°/<r Ako se bodo uloge obrestovale le polumesečno, ne bodo zadostovale dosedanje uradne moči, kajti 16. iu 1. dne vsacega meseca, bode dela preobilo.
Odbornik Hribar opomni, da se je z mestno hranilnico hotel ustanoviti zavod, ki bi imel namen, nekako konkurenco delati že obstoječi hranilnici, zato so je tudi uvedlo dnevno obrestovanje. A že ko so se sestavljala prvotna pravila, mislili so do-tičniki na položaj, da bode treba kmalu v tej točki spremeniti pravila. To namerava tudi nasvet personalnega in pravnega odseka, kateremu govornik pritrjuje. A če se hoče obistiniti želja, katero goji gotovo ves mestni zbor, da se upravni kapital mestne hranilnice vedno pumnožuje, potem mora odločno svariti, da bi se vsprejel predlog podžupana Petričiča, s katerim bi se odganjal ves večji kapital.
Poročevalec Gogala naglasa, da so si, kar se tiče obresti, njih visokosti in časa obrestovanja vse hranilnice jednake. Kakor hitro zniža ali zviša avstro-ogerska banka obresti, takoj jej slede vsi drugi denarni zavodi, isto merilo mora veljati tudi za hranilnice. Će bi obrestovali uloženi kapital, posebno večje uloge, slabeje nego kranjska hranilnica, bili bi slabi gospodarji, kajti takoj bi nam ubežali
večji uložni ki in tacih je 35 po 5000 g!d., vzeli bi denar nazaj in ga naložili v kranjski hranilnici. Poročevalec pravi dalje, da sta obe hranilnici, mestna in kranjska, popolnoma zaupanja vredni, a ne dvomi, da bodo večinoma narodni ulagatelji, ako se bode v prihodnje tudi obrestovalo polumesečno, kakor pri kranjski in vseh druzih hranilnicah, 1-.' ostali zvesti mostni hranilnici. Da bi pa, kakor doslej, trgovcem in obrtnikom, ki ulagajo denar le za kratko dobo, katerim mestna hranilnica takorekoč le denar varno spravlja, še za to denar obrestovali, to ni nikakor umestno. — Konečno izjavi se poročevalec proti podžupana Petričiča nasvetu, ki se pri glasovanji odkloni.
Mej drugimi spremembami pravil je tudi ta, da mesto treh eksekutivnih dražeb, zadostujete v bodoče dve in da se mestna hranilnica pri poslovanji s svojimi strankami poslužuje poštne hranilnice. Pri podrobuem glasovanji obveljajo Vtie na-svetovane premembe.
Odbornik Ravnikar poroča za finančni odsek o račuuskem zaključku mestne hranilnice za prvo upravno dobo. Poročevalec slika jako zaslužno delovanje upravnega odbora in končno, ko je omenil jako mali dobiček računa menic, ki je znašal le 15.000 gIdM izraža željo, da bi se kmalu pri mestni hranilnici ustanovilo kreditno društvo. Predlaga pa:
1. ) Računski zaključek mestne hranilnice od 31. oktobra 1889. 1. do 81. decembra 1890. 1. se odobri.
2. ) Mestnemu magistratu se naroči, du istega predloži v Emislu § 39. mestne hranilnice navodila c kr. vladi. 3.) Upravnemu odboru da se absolu-torij, in izreče se mu za njegovo izvrstno poslovanje prizuanje in najtoplejša zahvala
V glavni razpravi naglasa mestni odbornik Hribar, da bi se morali vrednostni papirji uvrstiti v bilanco po kurzu z dne 31. decembra 1890 1. Temu ugovarja odbornik G o gol a, češ, da se bode to še le tedaj zgodilo, ko se pravila prenarede. — Potem se vsprejmo vsi trije   predlogi jednoglasno.
Poročilo ob izplačilu mestnega prispevka za gradnjo novega deželuega gledališča in o zvišanji tega prispevka, se po predlogu mestnega odbornika Hribarja, dasi je poročilo dogotovljeno, odstavi raz dnevni red, ker pride takoj na vrsto jako važno poročilo.
Odbornik Hribar poroča za finančni odsek o premestitvi vojaške oskrhovalnice in bolnice. V jako obširnem, jako temeljito sestavljenem poročilu slika vso zgodovino poskušenega naku, a vojaške bolu.ee in oskrhovalnice od strani mestne občine Ljubljanske, ki traja že od I. 1873. ko je Štajerska es-komptna banka hotela kupiti to posestvo še pod županom Dežmauom. Sedem let pozneje hotelo je Ljubljansko mesto ua prošnjo velikega števila meščanov, katera se je izročila pod županom Luscha-noin, zopet kupiti to posestvo od vojnega erar j a, a zopet neso obravnave dovele do cilja. Pod županom Gra8sellijem I. 1883. je posebna deputacija o priliki navzočnosti presvetlega cesarja v Ljubljani povodom GOOletnice visokoistemu izročila dobro utemeljeno prošnfo, naj bi se odpravila vojaška bolnica in oskrbova!nica iz toli obljudenega kraja. A zopet ui bilo zaželjenega uspeha, vojni erar odklonil je ponudbo in se sklicaval tudi na to, da je komaj par sto korakov dalje deželna bolnica, da bo Bobe za bolnike vse v zadaj stoječih poslopjih proti vrtu, da jih je le malo proti Dunajski cesti, torej se ni bati pri kontagijoznih boleznih kacega razširjenja, sploh pa, da stoji bolnica in oskrbovaluica na periferiji mestnega ozemlja in je najbolj pripravna za vojaške potrebe Na vse to se vojaški erar sedaj ne bode izgovarjati mogel. Dežela je storila svojo dolžnost in s pripomočjo dru/ih korjioracij iu po blagodušnem činu gosp. Gorupa, odstranjena bode v teku nekaterih let deželna bolnica z Dunajske cesto. Tudi naglašunje, da je sedanji prostor najbolj pripraven, danes ne velja več. Novo vojašnico sezidalo je mesto Ljubljansko na sv. Petra predmestji, kjer je tudi stara vojašnica iti kmalu bode tam doli do-dršena tudi brambovska vojašnica. Tu bi bilo uajpri-pravneje mesto in prostora dovolj, ako se kupita parceli št. 26. in 27. v Kravji dolini od knezoskotijstva Ljubljanskega in če treba, Se od mejašev nekaj aveta, kakor se je že pri prejšnjih obravnavah nameravalo. Pripraven je prostor v Kravji dolini tudi zaradi tega, ker so tla peščena in je blizu južne in bodoče dolenjske železnice. Zatorej se zdi poročevalcu umestno, da se to za razširjenje in za asa-nacijo toli važno vprašanje spravi zopet v tek in ■e prično zopet pogajanja z vojnim erarjem. Za ne-
zazidan svet nij bi se ponudilo za □ seženj jio 12 gld. torej 73.728 gld., za zazidan svet pa po 50 gld. za □ seženj, torej 75.000 gld. skupaj okroglo 150.000 gld. Poročevalec Hribar stavi končno sledeče nasvete: 1.) C. in kr. vojnemu mini-sterstvu izroči se prošnja, da proda prostor vojaške oskrhovalnice in bolnice stolnemu mestu Ljubljanskemu. 2.) Za odkup posestva se ponuja: a) Vsota 150.000 gld. in b) jednako velik prostor v Kravji dolini za stavbišče. 3.) Upraviteljstvo knezoškofij-skega posestva Ljubljanskega se naprosi, da naznani koliko zahteva za 7G44 Q sežnjev parcel št. 20 in 27 v Kravji dolini in naj se stopi z istim v obravnavo ter po določeni ceni za gotovi čas mejsobno zaveže. 4.) S posestniki mejaši imenovanih parcel je isto tako obravnavati, po kateri ceni bi svoja posestva prodali. 5.) Mestnemu magistratu se prepušča, da sestavi utemeljeno prošnjo na c. in kr. vojno ministerstvo.
O  teh nasvetih  pričela se je  obširna razprava. (Konec prilo
Domače stvari.
— („ E d i n o s t" politično društvo za Primorsko) imelo je v nedeljo, dne 5. t in. svoj sedemnajsti redni občni zbor, katerega se je udeležilo okolu Šestdeset članov. Na tem zboru vspre-jela se je soglasno nastopna resolucija: „Glede razvrščenja strank v novi državni zbornici pričakuje politično društvo „Edinost" od gg, poslancev Ivana viteza Nabergoja in profesorja Vekoslava Spin-čiča, da Be potezata za to, da se snuje slovensko-hrvatski klub — ako ui mogoče osnovati slovanskega kluba, — ko|i bi se stavi jal v dogovor s Hohenvvartovim ali kojim drugim klubom, koji bi zmiraj in odločno podpiral slovenske poslance vsaj v toliki meri, kolikor zahtevajo sklopi Ljubljanskega shoda. Iz narodnih in verskih ozirov izreka politično društvo »Edinost* iskreno željo, da imenovana poslanca ne ustopita v katerisibodi klub, kateri bi se v dosego stalne ali začasne večine vezal s klubom prejšnje levice. Sploh pričakujemo od imenovanih dveh poslancev, da dosledno in zložno z drugimi jeduaknmislečimi slovanskimi poslanci delujeta v izvršenje narodne avtonomije iu popolne jezikovne jeilnakopravnosti v šoli in v vsem javnem življenji "
— (K volilni agitaciji.) Kakor se nam poroča, koncentrovala je naša klerikalna stranka vse svoje agitacijsko sile v Krukovem, Trnovem in v Kurji vasi ter priporoča kot, svoje kandidate za tretji volilni razred zuanega peteršilčka v vseh juhah kapelana Kalana, potem upokojenega deželuega sodišča svetnika g. Ludovika Raunicherja in pa g. Dogaua, mizarja na Dunajski cesti. — Da kleri-kalua gospoda v agitacijskih sredstvih ni posebno izbirčna, nam pač ui treba ponavljati. - Tako je šentjakobski kapelan Oblak pred par dnevi v Ćeš-njevarjevi gostilni v Kurji vasi na vsa usta trdil, da gre pri letošujih dopolnilnih volitvah v mestni zastop za to, kje da ima stati kolodvor prihodnje dolenjske železnice in da se bode le tli gradil le tedaj v Kurji vasi, ako bodo volilci iz Kurje vasi glasovali za kandidate, od klerikalne stranke priporočane. — Kapelan Oblak je pa b to farizejsko taktiko slabo naletel, kajti navzočni gostje jeli so mu odločno ugovarjati, na kar jo je kmalu odkuril, ne da bi bil ujel niti jednega volilca na svoje 11-mauice. — Ker smo vse to izvedeli od popolnoma zanesljivih in verodostojnih prič, radovedni smo, ali bode imel kapelan Oblak pogum, tudi ta dogodek utajiti.
— (Politiška brošura.) Predsedstvo politiškega društva ^Ediuost" izdalo je pod naslovom „Proteste geg en die a m 4. Miirz 18 9 1 vollzogene Wahl e i n e b Reichs-rathsabgeordueten in den vvestlichen Landgemeiuden Istriensu jako dobro sestavljeno knjižico, v kateri so po primernem uvodu navedeni prote8ti, ki so jih uložili župnik Josip Veli-kanje in tovariši, volilci iz Motovuna, Poreča iu iz Vižinjaua, in v katerih je temeljito popisano italijansko nasilstvo in podla sredstva, b katerimi se je izpodkopala našega kandidata, dr. M. Laginje, izvolitev, a popoluoma nezakonito in sleparsko Ver-gottini proglasil poslaucem. V protestih se dokazuje, da je izvolitev Vergottinijeva nepravilna, da naj se torej ovrže in dr. M. Laginja pokliče kot poslanec v državni zbor. S to brošuro v roki iu na podlagi v njej nabranega gradiva bodo slovenski poslanci gotovo krepko povzdignili svoj glas in ne
dvomimo, da bi uspeh ne bil na naši strani, ker v Avstriji pravica še ni v kot postavljena.
— (V Ribnici) umrl je včeraj tamošnji dekan in župnik, gosp. Martin Skubic, častni kanonik, konz. svetnik in vitez Fran Josipa reda v 77. 1. svoje dobe. R. I. P.!
— (Umrla) je včeraj gospodična Anica L o/.ar, iz znane tukajšnje rodoljubne obitelji v 16. letu dobe svoje.   Blag jej spomin !
— (S <o venski velikošolci ua Dunaj i) prirede slovenskim gg. državnim poslancem na čast slavnostni večer v sredo dne 15. aprila t. 1. točno ob 8. uri zvečer v prostorih hotela „Zur goldenen Birne" Vil. Mariahilferstrasse štev. 30. K temu večeru vabi vse na Dnuaji bivajoče Slovence naj-uljudneje odsek.
— (Konfiskacija.) „Naše Sloge" včerajšnjo številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi vesti z naslovom: „Tko je početnik brutalnih napadaja na naše u Poreču". Danes došlo nam je drugo izdanje.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Občinski svet Ljubljanski odobril je v svoji seji dne 8. t. m računski zaključek, ki ga je priobčila mestna hranilnica Ljubljanska za prvo upravno dobo, t. j. od 1. oktobra 1881). do 81. decembra 181)0. Valed tega jela je mestna hranilnica razpošiljati svoj računski zaključek danes, ne pa že prej, kakor je to napačno poročala „Laihacher Zeitung."
— (Občni ustanovni zbor pekovske i n kolača rake zadruge) po novih pravilih, vršil se je včeraj v magistratui dvoruui ob 3. uri popoludne o navzočnosti obrtnega komisarja, magi-Btratnega tajnika g. Še seka. Dosedanji načelnik g. Jenko odklonil je novo izvolitev predsednikom, ker pri obilnem obrtnem poslu nema časa za za-družue nameue. Izvoljeni so bili: Načelnikom J. Foderl, namestnikom Alojzij Jenko. V zadružno starešinstvo bili ao izvoljeni kot odborniki gg.: Ivan Schrey, Ivan Žagar, Ivan Pirnat, Josip Čad iu Jakob Matij a n. Kot namestniki gg : Anton Etre ms ar, Jurij Zamejec in Josip Don čar. V rassodiftki odbor gg. : J. Foderl, Alojzij Jenko in Anton Krem žar, kot namestnik gosp. Ivan Žagar. Potem se je zborovanje sklenilo in se prične delovauje zadruge, ko mestni magistrat kot obrtniško oblastvo odobri volitve.
— (K a č i č e v spomenik v Zagrebu.) Kakor smo že poročali, bode se ob letošnji Zagrebški razstavi odkril tudi Kačičev spomenik. Za ua-praVO tega spomenika daroval je Zagrebški župan dr. Amruš 1000 gld., mestua občina pa je dala 2000 gld. Ćetrti tisočak, katerega Se treba, mislijo dobiti po dobrovoljnih doneskih.
— (Odvetnikov) bilo je v vseh deželalh, v državnem zboru zastopanih, začetkom leta 3110. Izmej teh jih je ua Štajerskem 15-1, na Koroškem 31, na Kranjskem 21, v Trstu iu Istri 98, na Goriškem 31.
— (Pred porotnim sodiščem v C e 1 j i) bode dne 18. t. m obravnava proti Frauu Surku, bivšemu okrajnemu sodniku v Sloveuski Bistrici, zaiadi uradnega poueverjenja.
— (Nova postaj i ca.) Vsled prošnje prizadetih občin, ki bo tudi obljubile primerne pri-sjievke za zgradbo, bode južna železnica mej Ponikvo iu St. Jurijem napravila postajico (HalteBtelle)
— (Iz Bohinjske Bistrice:) S prvini aprilom oddalo se je tukajšnje poštno upravitelj-stvu za stalno g. Matevžu Bevcu, ki je s tem postal c. kr. poštar. Precej ob nastopu službe postregel nam je g. poštar z novim poštnim pečatom, kateri ima nemško in BloveiiBko ime, kar bi že sdavnej moralo biti, da ni bilo naspiotstva. Že dlje priljubljeni g Bevc ua vse strani vstreza občinstvu, tako da si boljšega misliti ne moremo. Gotovo bo vstreženo vsem domačim in tujim gostom ko novi poštar še gostiluo odpre v grajskih prostorih krauj. obrtnijske družbo. V njegovi gostilni bode točna postrežba, pristna vina, katerih sedaj ne poznamo, in pa prenočišče z več sobami.
— (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Libeliče iu okolico imela bode v Libe-ličah v gostilni „pri Nemcu" ua drugo nedeljo po Veliki noči dne 12. aprila 1891, ob V>4- ur» P°-poludne svoj prvi občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav načeluikov. — 2.) Petje. — 3. Slavnostni govor. — 4.) Petje. — 5.) Govor o gospodarstvu. — G.) Volitev novega odbora. — 7.) Vpisovanje novih udov. — 8.) Posamezni predlogi. — Pros.'u zabava.  —   Vstop k zborovanji in k
prosti zabavi imajo le udje in tisti, ki se izkažejo i vabilom. — Na to prevažno zborovanje vabi naj-uljudneie odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj !>. aprila. Trgovinska zbornica sklenila je peticijo na vlado, da se avstro-ogerskega Llovda sedež premesti iz Trsta na Dunaj.
Beligrad 9. aprila. Na bolgarske vlade željo bila je zaradi poslednjega atentata pri bolgarskem emigrantu Itisonu hišna preiskava, katera pa je bila brezuspešna.
Pariz 9. aprila. Porotno sodišče obsodilo dva anarhista na dveletno ječo, ker sta širila v Londonu Izhajajoče glasilo anarhistov „Internationale".
Dunaj 10. aprila. Danes dopoludne imeli so katoliško-konservativni poslanci pod predsedstvom Karlona pogovor.
Dunaj 10. aprila. „Wiener-Zeitunga : Konzul Patili premeščen iz Ruščuka v Plovdiv, konzul Oseh iz Vratislave v RuSčuk, generalni konzul K\viatko\vski iz Amsterdama v Jeruzalem, konzul Stautz iz Jeruzalema v Vratislavo. Poslednji dobil je naslov in značaj generalnega konzula.
Dunaj 10. aprila. Pekovskih pomočnikov štrajk se nadaljuje. 1300 jih je delo ustavilo, 1000 pa dela.   Pogajanja doslej brez uspeha.
Razne vesti,
* (Ljudska štetev.) V Pragi našteli so pri letošnji štetvi 14G.000 Čehov iu le 27.178 Nemcev. Pred 10 leti bilo je 136 OOO Oebov in 30.000 Nemcev. Število Čehov se je torej pomnožilo za 10.000, Nemci pa so se skrčili skoro za 3000. Te številke govore pač dosti jasno iu jim ni  treba komentara.
* (R u s i n a J a p o n s k e m.) Pravoslavni ruski misijonar Orvatski poroča zanimive podatke iz Japana. Nedavno blagoslovljena je bila piva pravoslavna cerkev v Japanu in sicer v Tokiju. Cerkev \eljalu je 300 000 rubljev. V mikadovem carstvu je že 17.025 ptavoslavnih, kateri imajo 18 duhovnikov in 143 misiionarjev.
* (Požar v gledališči.) Iz Bruselja se poroča, da je v gledališči v Lesinesu nastal ogeuj mej predstavo. Galerija se je podrla in nastala je grozovita zmešnjava. Več oseb ho stlačili, mnogo je bilo ranjenih. Gledališč*' zgorelo je popolnoma
* (Brat in sestra — zakonska.) V Nevvpoitu v Ameriki živela je mlada zakonska dvo-lica v najMečnejth oduošajih. Po nuklučji zvedela sta ta a srečna zakonska, da sla — brat in sestra. Soproga vzela si je to vest tako k srcu, da je postala kluvoma iu zginila iz hiše. GtfS nekaj dni potegnili so jo mrtvo iz rode. Moža pretreslo je to tako, da se je še isto noč iz obupa obesil.
* (Gospe na potu.) Američanskn glumica Mihs Joe Gayton stavila je z nekim gospodom ca 25.000 dolarjev, da poj de peš iz St. Frančiška v Novi York. Preti nekaterimi dnevi prispela je res po petmesečnem potovanji v Novi York, kjer se pri pravijajo nekatere dano« na jednako potovanje, namreč od Novega Yorka na meksikansko mejo.
* (Postanek robcev.) Napredujoča izobrazba rodila je tudi robec kajti v starih časih si ljudje niso čistili nosov tako dostojno, kakor dandanes, amjiak vse bolj po goriansko. Friderik II. Bobenstaofovec ukazal je prv*, da morajo ljudie na njegovem dvoru rabiti robce in ta navada raz'irilla se je kmalu po vsej Evropi Erazem Rotterdainski pripoveduje, da za časa njegovega dolivanja niso bili robci še v obče v navadi. Morda so si tedaj Nemci čistili nosove z robci samo ob nedeljah. Erazem vsaj v spisu o lepem vedenji uči, da, kadar si čisti kdo nos brez robca, se mora obrniti v stran
* (Električna pojedina.) V Novem Yorku obstoja že več let društvo, katero se zove „Franklin-Ezperimental-Club*,, ter ima namen, i gojiti in podpirati eksaktne znanostij sploh, v prvi vrsti pa razširjati uporabo elektrike. To društvo priredilo je pred kratkim svojim udom velik banket, ki je bil dokaj čuden. Jedi kuhane so bile električno, ostrige odpirale so se tudi električno in jajca zvrela so se iato tako. Napeljana je bila minijaturna električna železnica, po katerej so se dovažale polne sklede, a odvnžale prazne. Orkester nameščen je bi) v drugi hiši ter telefonski zvezan s salonom, kjer so gospodje banketovali in kjer je bil tudi postavljen Franklinov kip, ki je govoril (se ve fono-grafako) napitnico. S kratka, vse je bilo električno in končno menda tudi klubovci sami
Z« viiHiijo porabo. Bolečino udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovlm „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 'M) kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Do naj i, Tucldauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko iti podpisom. 6 (4-4)
¥».....min i .loli đoa*
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
l.olerljiM' mrečke 8. aprila. V Pragi :      GO,     40,     10,     24, Gl.
Meteorologično poročilo.
_ a Stanje
ta Cas opa- ,        J.
«s ; K barometra
q zovania M -'v mm.
•S i 7. zjutraj, j 73T9 o.   2. popol.   732" 1 . I 9. zvečer ! 733"2
731» mm. mm. mm.
Temperatura
Vetrovi
Mo-Neno   krina v iniii.
36° C brezv. 12 2° C   si. svz. 7-8° C   'si. svz.
megla
d. jas. 000 mm. d. jas.
Srednja temperatura 7*9°, za 11° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 7. aprila 18111.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu  4<;o,926.000 gld. (—  1,529.000 gld.)
Zaklad v gofovini    . 946,119.000 , (-f-
Porttelj..... 140,953.000 „ (+
Lombard..... 23,756.000 „ (+
Davka   prosta ban
kovčna reserva .   . 53,049 000 „ f-j-
IDianaJslsa, "borza
dne" 10. aprila t. I.
gld
vtVraj »2 75
9a tso
110 90 Ml «0 989 301 25 110x15 9 25 -•49 57-— 250 ((Id. 100 L
Papirna rent* ....
Srebrna rent* .....
Zlata renta......
5°/0 murona rent* .... Akcije narodne banke
Kreditno aheije.....
London ......
Napo!.........
(j. kr. cekini ....
Neiuskt: mark«.....
4n/0 državno Hročke |j 1. (H54 Državne Hiečke i/. I. !Hf>4 Ogerska zlaru renta 4°/,> • .
Ogerska papirna rente 5U/U......
Donava reg. nreeko 5°/„ . . . 100 gld. Zvrni j. obi. avstr. 4«/t % »leti Met listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
RnđolfbVe srečko..... K)
Akcijo aiif?Io-Hvstr. banke      .    iv.o rramwHy-druSt. vel). 170 gld. a. v.   .    . .
Še »koro popolnoiain nov
angleški Mcikel
mc takoj proda.
Več o tem sn izve pri gospodo Ati;uhIu j»k-it, Hil*er>jeve nlloe nt. a, I. nadstropje. <290—lj
—	datif«
— tjl.l.  92 65	
9	92 65
	IU —
	lol 75
n	9^0 —
	3 >250
n	• 16*30
	9 5ro V,
- fS	S'60
m	r« 15
131 glil. 75 kr.	
IS t	n     2^ -
106	.   «5 „
101	.   30 ,
120	„   75 ,
113	n   «0 ,
187	•     m^m n
20	n    S« „
164	,   80 „
219	n    50 ,
i
! notarski solicitator
kateri je popolnoma vešč slovenskega in nemškega je ika, i**e sIii/Im-. t, r jo tudi lahko takoj nastopi. (291) Več pove upravništvo „SIov. Naroda".
86.000   „ ) 3^3.000  „ ) 1,263.000   „ )
799.000
in u j im i |.š <« sredstvo
(Vinnni digesdivuin Breymesser) iz knezoskofijske  dvorne  lekarne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesserja
je najboljše in najslgurnejie sredstvo,
da se hitro ločijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka.
Cenu velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (198—9)
te ca i> <> l n i >.«> i <><!«• <•!
Tujci:
8. aprila.
Pri Mnlič;: Pomoti, Kh-ohen, H.tiier, Braaner, Sobaio, Preglhot", Hary, Fischor, Toi'cl, Hliischku, Wipplinger z Dunaja. — B*ron Lazarini \t (Iradca. — Knhn iz Budim-pefito. — Saodtner iz Kočevja. Anraeher Iz Monakovega. — Pribil z drailno iz Linca. — Dr, Mussori iz Solnugrada. — Schuld«!H Ii Brna. — Reichen-vrellaer r/. D^g^endm-fa. — Nussbann] i/. Stnrije. — Rux-baiun i/. Au^sburgn.
Pri Slonu: ilollander, Diamant, ple. Schneid. Anler, Gi-iringer | Dunaja. — Krei-nor iz Istn». Spnnger iz
Z >greha. — SchuD. it Kudol-tovega. ftoplert, Wachtl
i/. Plen*. — 1'ifHcb s soprogo iz  Polja llirsehmann iz
Sit^eka. — Spit/.«-r is Karlovca. Iforgensteni i/. Prage. — Sehepper i« Bndiiopoite« -
Mayi*r z Dunaja
Pri  linii rti.iinil  voni :
HerreSI iz Prage. — IlotTmanti Js Prage.
Pri i»v  Irijsi.rrn v«*Nnr|i :
Keroiner it Trsta.
Pri ju^.iii in U<»Io«Ivoni :
Behemite s sinom i/. Opatije.
Št. 2328.
(277-3)
Razglas prostovoljne dražbe.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dovolilo je z odlokom z
dne 29. marca 1891, št. 2328, prostovoljno javno dražbo Jerne U Ferlan-U iz Mlinov hiŠ.Štev. 7 lastnih posestev ulož. števila: 53, 54 in 55 kat. občine Želeče (Schalkendorf), obstoječih i% lliš«» si. "7 na 711 i nemili pri lllcjskcm Jezeru x gospodarskim poslopjem rred« potem i% zeml jiš<%i.
in sicer: velikega vrta pare. št. 851 v Izmerji 459 □sežnjev, njiv pare. st. 572, 1035, 177 in 407 v skupnem i/merji 2 oral 501 □ sežnjev, borštov pare. st. 107.5/17 in 1075/64 davč\ občin; Selo e 1 oralom 355 □ sežnji in pašnika pare. št. 1076/7 iste dave. obe. z 1297 □ sežnji.
Dra/.ba vršila se bode (lile 13. aprila 1N?>1 «lo-pollldnic ol> O. liri v hiši Št. 7 na Mlinom ter se bodo navedena posestva za ceno 2500 gld. i/klicala.
Dražbcni pogoji naznanili in predložili se bodo kupcem na dan dražbe pred začetkom iste.
V Radovljici, dne 2. aprila 1891.
Ivan Plantaa,
e. kr. notar kot sodni komisar.
Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO.
Opozarjamo  vse  potnike,  kateri  nameravajo  peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, ^   da na Dunaji nemarno urada za prodajanje vozovnic.    % sstkflo, ki prodaja na Dimaji vozovnice za brzo-vozne parobrode Blmiiniskr, je sB«*p:ar.   Novi brzovozni parobrodi I« Bremena« v Ameriko vozijo le 8 dni j.   Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu.    Potniki  kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice <lo lii*CMii€kiisir    Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode.
V  IIremenu, marca meseca 1891. (210—7)
Severonemški Lloyd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: JoTTj N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.