SLOV Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplm«an 15 fid., za pol leta 8 (Id., za četrt let« 4 fid., u j «d» Naročnino in oznanila (interate) «prejem» upravnlltvo in ekspedieija v meiec 1 (id.40 kr. i „Katoi. TIskarni", Vodnikove ulice it. V administraciji prejeman velja: Za eel* leto 18 (Id., la pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (ld., ta jeden mesec V LJubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. k |«U«1 [ I 1 (Id. f Poiamne Številke po 7 kr. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo j» v Semeniiklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, isviemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. &tev. SIS. V Ljubljani, v sredo 28. septembra 1896. Letnilt XXIV. P. n. državnozborskim volilcem kmetskih občin v sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Lašče! V svesti si svoje odgovornostipolne dolžnosti in popolno prepričan o umestnosti svojega ukrepa, sklenil je „osrednji volilni odbor katoliško - narodne stranke v svoji seji dne 30. avgusta t. 1. priporočati gg. volilcem za kandidata dr. Ivana Šusteršiča. Zadovoljen zaključil je odbor to važno sejo, ker se je vender le doseglo popolno soglasje, kajti celo dr. Gregorič, ki se je jedini zdržal glasovanja, ter je pred glasovanjem izjavil, da ne bo glasoval z a, pa tudi ne zoper, ni čisto nič oporekal soglasnemu sklepu odborovemu. — Toliko večje pa je bilo iznenadenje, ko je že drugi dan začel dr. Gregorič rušiti disciplino, rekoč, da se je spremislil, ter začel agitacijo zoper sklepe osrednjega volilnega odbora katoliško-narodne stranke. Vsled tega se je začela skrajno-silna pogubonosna agitacija mej somišljeniki naše stranke. Podpisani odbor neče proti nikomur vprizoriti kakih sumničenj, vender to si šteje v dolžnost povdariti, da taka agitacija, kakoršno razvija brezimni, „krščansko-socijalni slovenski odbor," se ne more razviti v stranki, marveč le izven stranke, kar spričuje tudi koketovanje „Narodovo" s to agitacijo. Zato si podpisani odbor šteje v svojo sveto dolžnost, resno dvigniti svoj glas ter klicati vsem somišljenikom v spomin, da sloga jači, nesloga tlači. Najmočnejša stranka brez discipline je mrtva, a stranka, v kateri vlada jedinost, je močna, četudi je majhna. Katoliško-narodna stranka zahvaliti se ima za vse svoje lepe vspehe, kar jih je dosegla, jedinosti; njena smrt pa bi bila nejedinost. Zato ponavlja podpisani odbor v tem resnem času, ko so skoraj pred durmi splošne volitve v državni zbor, vsem volilcem klic : v slogi je moč ! Volite na dan volitve brez izjeme moža, katerega Vam priporoča osrednji volilni odbor, moža, ki je nadarjen in učen, da se more meriti z vsakim tekmecem, moža, čegar javno življenje nam je porok o njegovem pravem verskem prepričanju in odločno narodnem mišljenju, o katerem spričujejo tudi naši liberalni nasprotniki, da je cel mož,; najbolj s tem, da ga tako strastno napadajo in črtijo, volite soglasno dr. Ivana Šustcršiča I S tem klicem in s to prošnjo za slogo v zadnji uri izpolnjuje podpisani odbor svojo vestno dolžnost, ker je prepričan, da vsak, kdor dela drugače, ruši dobro stvar, katero zastopa naša stranka, in jo izpostavlja v posmeh nasprotnikom ter si vzlasti za prihodnje volitve in za bodočo katoliško-narodno organizacijo nakopuje odgovornost, katere bi si podpisani odbor ne upal nositi. Osebnosti pozabimo, druži naj nas vse skupno dobra katoliško-narodna stvar. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. LISTEK Moriturus vos salutat. Z a d o 1 i n a , 22. sept. 1896. Dragi prijatelj! Znano Ti je, kako veren pristaš naše narodno-napredne stranke sem jaz. Dasi imam ravno sedaj mnogo posla, nisem se protivil, ko so me somišljeniki izvolili za volilnega moža. Ni nas bilo izvoljenih mnogo volilnih mož naprednega mišljenja, in ko naša stranka ni imenovala nobenega kandidata, marveč je samo naše glasilo silno zabavljalo nasprotnemu kandidatu, mislil sem, da je parola za naše somišljenike: Vzdržujte Be volitve 1 To je trajalo nekaj časa, in zadovoljen sem bil. Mej tem pa je naše glasilo vedno bolj in bolj govorilo o poštenjakih mej klerikalci. To me je vznemirjalo. Mar glasilo naše preje ni pisalo resnice, ko nas je vedno učilo, da ga nima poštenjaka v svoji sredi tista klerikalna svojat? Mar se je tačas lagalo, ko je pisarilo, da je tem klerikalcem vse jedno: narodnost, poštenje, da, tudi versko prepričanje ? Sedaj pa so jedenkrat poštenjaki mej njimi * Nekaj noči nisem zatisnil očesa, mučili so me grozni dvomi. Se bolj je bila razdvojena duša moja, ko sem čital v našem „Narodu" volil, oklic nekega krščansko-socijalnega volilnega odbora. Razdvojimo torej te klerikalce, sem si dejal, in oddajmo glasove za dr. Gregoriča. S tem sklepom sem se zopet nekoliko pomiril, posebno še, ker je naš „Narod" v nekaterih številkah zaporedoma, rekel bi, priporočal nam tega kandidata. Koliko je bilo v teh številkah govorjenja o poštenih elementih mej klerikalci, o možeh, katerim preseda nadvlada škofova! S temi poštenjaki se je torej združil „Narod," združimo se tudi mi, tako sem si dejal. Sedaj pa so mi doposlali volilni oklic za Lenarčiča. V tem oklicu pa se zopet trdi, da so vsi klerikalci jednaki brezznačajneži, in da nam torej treba voliti liberalca. Jaz sem bil duševno popolnoma strt. Kedaj so naša glasila govorila resnico ? Kedaj ? Jaz iščem danes odgovora na to vprašanje. Od odgovora je odvisno vse. Ali se volitve vzdržim ? Ali volim dr. Gregoriča ? Ali Lenarčiča ? To je grozno, in čutim, da me bodo uničili ti dvomi in te dušne borbe. Sedaj sem moral na svet zdravnikov v posteljo. Iliti prijatelj, ako hočeš še živega videti vedno zvestega Ti, ali sedaj tako nesrečnega prijatelja Zmagoslava Naprednika. Kini - Cetinje. Proticerkveni italijanski listi skušajo zaroko italijanskega prestolonaslednika s črnogorsko princezinjo tako obračati, kakor da bo nevoljni in škodoželjni vatikanski krogi, ker se je sploh našla nevesta, ki hoče svoj čas bivati v Kvirinalu. Pravijo namreč, da je kraljevič našel gluha ušesa v Berolinu in Londonu, na Dunaju in Bruselju pa zaprta vrata, ker je papež tako želel. — Ta je naravnost bosa, a ko bi bila resnična, pričala bi le o velikem vplivu Leona XIII. Liberalna „Roma" piše v svoji zbas-nelosti: „S trpkimi in zaničljivimi pogledi zro iz Vatikana gori v Kvirinal, kjer se pripravljajo na vspra-jem mlade neveste. Vatikan hoče namreč zrušiti italijansko monarhijo, ker je tako mogoče obnoviti svetno papeževo oblast." Imenovani list hoče celo vedeti, da je sv. Oče zaklical, ko se je zvedelo o zaroki: „Kdo bi si bil to mislil, da se podro vsi naši načrti 1" Prav dobro odgovarja tej neslanosti „Osservatore Romano" : „Načrt v Vatikanu seveda bil je ta, da italijanskemu kraljeviču preprečijo sploh vsako ženitev ; ta načrt pa se more težko izvršiti, ker je svet poln deklet, ki nič boljšega ne žele, ko moža." Italijanski iredentovci sploh trpe na živcih; povsod vidijo in vohajo tajne spletke iz Vatikana. Tako je milanski „Oorriere della Sera" nedavno poročal, da je Leon XIII. jako ljubeznjivo čestital knezu Nikiti povodom zaroke njegove hčere ter obljubil nevesti lepo darilo. K temu poročilu pa dostavlja imenovani liberalni list: „Z ozirom na to, da je ženin princeze Helene dedič prestola, katerega sovraži rimska kurija, izne-nadja nas poročilo o papeževi čestitki prihodnjemu tastu italijanskega kraljeviča." In ko sv. Oče ne bi bil čestital, kaj bi potem govorili in pisali ? lstina je, da je knez Nikita naklonjen katoliški cerkvi in sv. Očetu. L. 1887 so bile v dogovoru med Rimom in knezom urejene cerkvene zadeve v Crnigori. V Baru je sedež katoliškega škofa. Med 240.000 prebivalci je le nekaj nad 5.000 katolikov, ki imajo deset župnij s tremi svetnimi in sedmimi redovnimi duhovniki; poleg tega je še pet misijonskih postaj, 17 cerkev, 10 kapel, vseh katoliških duhovnikov okolu 20 in pet katoliških šol. Knez se je nedavno osebno udeležil slovesnosti, ko so polagali temeljni kamen za neko katoliško cerkev. Potem ni čudno, ako je sv. Oče čestital knezu ob tej izredni priliki. „Osservatore Romano," vatikansko glasilo, piše na drugem mestu : „Z veselim zadovoljstvom pozdravljamo dogodek, ko stopi v naročje katoliške cerkve mlada in izvrstna knežja hči. Ona prihaja iz družine, ki sicer ni mogočna po svetni oblasti, toda močna po kreposti ; ona prihaja iz naroda, ki je neznaten po številu, toda priprost, odkritosrčen, junašk. To je gotova, praktična stran tega dogodka, vse drugo je odvisno od razmer. Ko se gre za zakon, ne oziramo se na politično stran. Kdo bi mogel odreči čestitanje ženinu in nevesti ? In zakaj bi ravno princeze Helene z veseljem ne pozdravljali, ko radostno stopa v naročje katoliške cerkve ?" Celo neki nemški liberalni list piše : „To je zmagoslavje, katerega Leon XIII. na večer svojega življenja gotovo ni pričakoval. Po celem vzhodu bode vplival prestop črnogorske knežje hčere ter v očeh pravoslavnih kristijanov rimsko cerkev obdal s sijajem, ki mora pospeševati zjedi-njenje. Mi le želimo, da se uresničijo besede draždan-skega lista, kajti ravno to zjedinjenje je gorka želja Leona XIII. Politični pregled. V Ljubljani, 23. septembra. Proti zahtevam »a versko šolo priobčuje „Slovo Polskie", glasilo demokratskih članov poljskega kluba, obširen članek, v katerem po svoje modruje o zahtevi katoličanov glede preosnove sedanjega šolstva. Clankar je popolnoma prepričan, da se želja konservativcev ne bo tako lahko in kmalu izpolnila, ker ji nasprotujejo — narodni in politični oziri na Poljskem. Avtor teh neslanostij hoče ljudstvo popolno prepričati, da vodijo konservativne življe samo sebični nameni v boj proti sedanji šoli, ter kliče v spomin one „grozne" čase, ko je bila šola v popolni oblasti .klerikalcev".'Mesto da bi bil se- danji „inteligentni" svet hvaležen katoliškim prvo-bojevnikom, ki so z največjo požrtvovalnostjo pričeli pouk it lastne inicijative brez najmanjše nade na kako odškodnino, jih blati. Kje se pa danes dobi mej inteligenco mož, ki bi bil toliko požrtovalen ? S tem' besedami seveda nikakor ne menimo zagovarjati žalostnih razmer v Galiciji, katere so provzročili on-dotni plemiči, marveč le naglašati, da verska šola, kakoršna se zahteva na vseh katoliških shodih, ni nevarna ne narodnosti in ne gospodarstvu. Rusko časopisje in razmerje velemo-čij nasproti Angliji. Do zadnjih dnij je rusko časopisje nekano molčč opazovalo angleško gibanje v turško-armenski zadevi, sedaj pa, ko je car Nikolaj stopil na angleška tla, so se jeli oglašati tudi ruski dnevniki. „Moskovskija Včdomosti" pišejo o tem nastopno : Ako evropske velemoči v resnici želijo miru na vzhodu, tedaj naj se ne ozirajo toliko na postopanje turške vlade, pač pa na netaktne korake Anglije. Perfidui nasveti angleških rogoviležev bodo imeli jako slabe posledice, ako se Armenci ogrejejo zanje in z orožjem v roki zahtevajo preosnov. Ako bodo evropske velevlasti složno in pametno postopale, ne oziraje se na drzne zahteve Angležev, tedaj bedo s tem dosegle veliko večji vspeh, kajti sultan je voljan dovoliti vse preosnove, ki ne izpodkopu-jejo njegove avtoritete. Le na ta način je možno doseči trajni mir in povoljno skrbeti za koristi kršč. prebivalcev. Nasprotno pa počenjanje Anglije pro-vzroča le nove prepire in torej ne na ljubo krščanskim prebivalcem, marveč jedino le iz sebičnih namenov. — V jednakem smislu pišejo „Novosti" ter naglašajo, da bi bil ogenj, ki bi se vnel vsled angleških korakov, zelo nevaren za evropski mir. — Postopanje angleških politikov seveda sedaj ne moremo odobravati, ker je Anglija popolno osamljena, toda popolno umestno bi bilo, ako bi se ji v tem slučaju pridružile vse ostale države. Ker pa to Rusiji zopet ni povolji, zato objavlja ob najugodnejem trenutku take članke, polne svarilnih opominov, seveda sebi na korist. Papežev poslanik Makario ali Maheire je dospel 12. avgusta v prestolnico abesinskega ne-guša Menelika, kakor smo že včeraj poročali mej brzojavkami. Neguš ga je vsprejel v slovesni avdi-jenci. V palačo ga je spremljalo šestdeset abesinskih duhovnikov. Ko je Menelik prebral papeževo pismo, je izgovoril že znane besede, ki navdajajo vsakega s prijetno nado, da bode vspeh papeževega poslanstva gotovo povoljen. Monsignor Makario dostavlja v svojem poročilu na kardinala Rampollo, da se nadeja, v najkrajšem času poročati sv. Očetu o osvo-bojenju vjetnikov. Cerkveni letopis. Misij on v Dragi. Srečni bili so za našo duhovnijo dnevi od 5. do 13. septembra. Obhajali smo sv. misijon. Zelo so bili oveseljeni farani, ki se jim je s prižnice oznanilo, da se bo vršil sv. misijon ; težko so ga pričakovali ; pridno se udeleževali molitev, ki so se očitno opravljale v cerkvi, da bi obrodil obilen sad. Delo na polju bilo je zaradi vednega deževja zaostalo; na vso moč so hiteli, da pospravijo, kar je bilo najnujnejšega. V petek 4. septembra popoludne pripeljali so se gg. misijonarji Macin, Krivec in Navinšek. V soboto bil je misijon za otroke; v nedeljo ob 10. pričel se je za odrasle. V obilnem številu prihajali so verni k misijonskim pridigam; zadnje tri dneve bila je udeležba nepričakovano velika : prostorna cerkev bila je napolnjena do zadnjega kotička. Temu ni se čuditi. Govori gospodov misijonarjev bili so globoko premišljeni, pretresljivi, v srce segajoči; kdor je slišal enega, od druzega ni hotel izostati. Cez vse krasen bil je v petek govor o sv. Reš-njem Telesu in sprava pred Najsvetejšim. Srce trje kakor kamen moral bi imeti, kogar ni to ganilo. Ko je zvečer pel zvon sprave, podajali so si sovražniki roke. Pri spovednicah bila je vse dni velika gnječa; nekateri so čakali celi dan ali še dalj, da so se mogli spovedati pri gospodih misijonarjih; zadnje dneve obhajali smo še na večer; taka ustraj-nost je občudovanja vredna, je v resnici delo božje milosti. V četrtek in v petek je spovedovalo 8 spovednikov ; vseh obhajancev bilo je nad 1400. Gospodom sosedom, ki so tako pridno pomagali v spo-vednici, bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. V nedeljo ob treh bil je slovesen sklep bv. misijona. Pred cerkvijo blagoslovil se je misijonski križ; na to razvrstila se je procesija. Tako lepega, tako veličastnega sprevoda Draga še videla ni in g» kmalu sopet ne bo; udeležilo se ga je nad 2000 ljudi. V najlepšem redu stopali so par za parom, glasno moleč sv. rožni venec in pevajoč litanije M. B. Sklepna pridiga bila je na prostem pred cerkvijo; glasen jok razlegal se je, ko se je g. govornik poslavljal od fare. Misijonski križ postavili Bmo v cerkev nasproti prižnici. V imenu občine zahvalil se je gg. misijonarjem domači g. župan ; ko so pa v ponedeljek v jutro po dovršenem opravilu za duše v vicah odhajali, jih je pred cerkvijo in po vaseh, skozi katere jih je vodila pot, pričakovalo mnogo ljudi, ki so se jim ihteč zahvaljevali za vse dobrote, ki so prejeli od njih, ter se jim priporočali v molitev. Sedaj po končanem misijonu gre po fari le en glas, da je prehitro minul zlati čas sv. misijona, da tako lepih, blaženih dni župnija Draga še ni doživela. Bog potrdi vernike s svojo milostjo v njihovih sklepih ; gg. misijonarjem dodeli plačilo v raju nebeškem. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. septembra. (Prevzvišeni gospod knezoškof) povrnili so se danes popoludne s poštnim vlakom iz Trsta domu. (Bogoslovne šole) v Ljubljani se prično, kakor po navadi, 1. o k to b r a. (Programu kandidata dr. Šusteršiča,) objavljenem v sobotnem našem listu, je posvetil „Narod" cel članek kot odgovor. Toda v tem članku ni najti nič stvarnega, v njem mrgoli samih navadnih zavijanj, sumničenj, neresnic, katere so pri „Narodu" vselej v navadi, kader velja boj kakemu kandidatu naše stranke. — Za danes omenimo, da „Narod" sumniči našega kandidata, da ni dovolj naroden, češ, da niti osrednji volilni odbor katoliške narodne stranke ni upal omenjati, da je njegov kandidat dr. Šusteršič narodnega mišljenja. — Narodne obisti torej tukaj pretresa našemu kandidatu „Narod", tisti „Narod", katerega ni bilo sram zagovarjati koalicije nemških liberalcev s slovenskimi. GospSda „Narodova", dokler je v egiptovski sužnosti eksce-lence barona Schvvegdlna, najhujšega narodnega našega nasprotnika, dotlej sploh nima pravice govoriti o tem vprašanju, kajti gospSda „Narodova" dotlej v narodnem oziru ni vredna, dr. Susteršiču jermenov odvezati od njegovih čevljev. (H kandidatnri dr. Šusteršičevi.) Piše se nam z dežele: Kar vzbuja pri nekaterih volilcih pomisleke zoper kandidaturo g. dr. Susteršiča, je kriva edina okolnost, da je on — advokat, ali kakor pravi ljudstvo — jezični doktor! Ceš: jezični doktor ne more imeti srca za ljudstvo. To mnenje ljudstva pa je najbolje eklatanten dokaz, kako močno so si dosedanji te vrste naši ljudski zastopniki pri narodu zaupanje spodkopali! Ali pa res ne more advokat biti dober ljudski zastopnik ? Kedo je oprostil dunajsko kršč. ljudstvo liberalnega jarma ? Ali ne advokat dr. Lueger ? Kedo se najuspešneje poteguje za pravice kat. duhovnikov ? Ali ne advokat dr. pl. Tuclos ? itd. Ravno to bode naš ponos, da bodemo poslali v državno zbornico poslanca-advokata, ki pa ima srce vneto za potrebe in pravice kat. slovenskega naroda! In njegovo krščansko prepričanje? Je to li morebiti se pri njem pokazalo še-le sedaj, ko je nastopil kot kandidat kat. narodne stranke?! Njemu v čast naj zabeležim naslednje. Bilo je leta 1882, ko se snideva v Ljubljani stara šol. kolega ter se po preteku 3 let srčno pozdraviva. Pogovor se suče o tem in onem, tudi o našem slovstvu. V svoje začudenje pa sem se prepričal, kako zdrave, krščanske nazore si je pridobil mladi jurist. Bil je tedaj g. kandidat v II. letu pravoslovja. Tedaj pač še ni vedel g. kandidat za svojo prihodnjost, se bode li obrnil k sodniji ali na politično polje, ali postane advokat. Ako je bil toraj že kot dijak-jurist takih nazorov in je to tudi pozneje vsikdar kazal, tedaj pač nikdo ne more dvomiti o reelnosti njegovega kršč. prepričanja?! In kakoršnega sem ga tedaj spoznal, takega se je vsepovsodi kazal, ter pri vseh svojih nastopih krepko in neustrašeno zagovarjal načela krščanske narodne stranke, četudi je moral radi tega marsikatero grenko od nasprotnikov pretrpeti. Tak značaj, tak mož gotovo zasluži naše popolno zaupanje. Zatoraj živel naš kandidat gosp. dr. Ivan Š u s t e r š i č! (Hudo obolel) je sloveči naravoslovec g. Simon Robič, župnijski upravitelj na Senturški gori. Včeraj so ga prevideli s sv. zakramenti za umira- f joče. Priporoča se prijateljem in znancem v molitev 1 (Potrjeni deželni zakon.) Presvetli cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega vsprejeti zakon, s katerim se izločita dve davčni občini iz občine Kočevje in tvorita samostojno občino Željne. (Podpora.) Deželni odbor je dovolil društvu za povzdigo blejske okolice na Bledu 100 gld. podpore iz deželnega zaklada. (Darovi.) Za monsign. Jeranovo dijaško mizo: C. g. Fr. Tavčar, kurat pri sv. Joštu 2 gld. — C. gosp. Pr. Sredogorski iz Dražgoš v „pod-slombo Jeranove mize" 3 gld. — Bog plačaj blagima dobrotnikoma ter jima obudi mnogo posnemovalcev, ker je letos Jeranova m za zelo obložena z dijaki, a le slabo s stotaki, katerih bo več treba vsak mesec za troške pri mizi. (Iz Čemšenika) dne 21. sept.: Danes so imeli Cemšeničanje običajno procesijo na sv. Goro v zahvalo, da jih je ljubi Bog obvaroval toče in sploh vremenskih nezgod. Dasi je dež lil tako, da je rekel neki priprost človek : „danes gre pa s korajžo" se je romanja vender udeležilo precej ljudi, ki so vsak svoj tovorček poljskih pridelkov ali kak drug dar nesoč pomikali se mej popevanjem lavretanskih litanij proti cerkvi M. B. — Kako so pa tudi veseli in Bogu hvaležni, ko slišijo in čitajo, kako je po drugih krajih slovenske domovine neusmiljeno gospodarila toča, nevihta in povodenj, ki so toliko ljudij spravilu ob kruh in pripravile skoraj na be-raško palico. — Tukajšno faro pa je ljubi Bog na Marijino priprošnjo obvaroval vsake hujše nesreče in ljudje so imeli precej spraviti v svoje žitnice. Bes, da je vreme nekoliko nagajalo in delo zadrževalo, toda ko so prevzvišeni knez in škof ukazali očitno izpostavljenje sv. R. T. za lepo vreme, se je nebo kmalu zjasnilo in lahko so ljudje postorili zaostalo delo; tudi otavo so lahko posušili, tako da se ni uresničil narodni pregovor: „Kdor mej ma-šema (t. j. mej Vel. in Mal. Šmarnom) ne pokosi, tisti potem na grabljih suši." — Dne 7. t. m. je bil sejm Podšentjurjem pri Izlakah. Mnogo je bilo živine in lepe, a kupca ni bilo, in ubogi kmet je imel zopet le stroške in jeden dan je zgubil za delo. (Nove poštne spremnice) se uvedo v promet s 1. novembrom t. 1. za pošiljatve v tu- in ino-zemlje. Po pretečenem roku se zamenjujejo dosedanje spremnice proti novim, toda le do konca leta. (Na Bled) je te dni za dalje časa prišel dalmatinski cesarski namestnik Emil pl. David z družino ter se nastanil v hotelu Mallnerjevem. (Iz Planine) 22. sept. [Srdit jelen.] Velika nesreča se je zgodila včeraj zjutraj v grajskem zve-rinjaku. Dninar Matevž Malec je zlezel po lestvi noter, posnažit jasli, kjer dobivajo jelenje krmo. — Ukazal mu ni tega nihče, lahko bi bil tudi od vnanje strani korito očedii, a hotel je pokazati, da ne pozna strahu in se je večkrat podal v jelenjak, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. A to pot je bilo drugače. Stari jelen ga zapazi in naravnost plane proti Malcu. Ta sicer skoči v jasli in hoče zbežati, a prepozno je bilo, jelen ga vjame za pas in natakne na rogovje ter zleti ž njim po gozdu. Malec se krepko prime rogov in s tem onemogoči prosto gibanje jelenovo, a vsekako ga je zver grozovitno razme-sarila. Najpoprej ga jelen prinese na rogeh k bukvi in ga ob njo pritiska. Potem ga vrže v lužo in tlači v blato. Za nekoliko trenutkov ga drugam prenese in trešči ob tla. Malec je kričal na pomagaje, da ga je bilo slišati v Planino. A kričanje je jelena le še bolj razjarilo. Šele potem, ko je Malec obnemogel in vpiti nehal, ga je zver pustila. Mimo-idoč posestnik iz Malnov je povedal v gradu, da nekdo v zverinjaku ječi in stoka; šli so gledat in našli Malca, strahovito zdelanega, obleka je kar v cuujah visela na njem. Z blatom je bil tako za-kidan, da ni bilo poznati, jeli to Človek ali kak hlod ali kaj druzega. — Jelen mu je predrl lice pod učesom, stegno na več krajih in stri jedno rebro. Takoj popoldan je bil Malec previden s sv. zakramenti. Zdravniki dvomijo, da bi ozdravel. Danes so ga odpravili v ljubljansko bolnico. Jelenje so ta mesec, ko gredo po plemenu, najbolj srboriti in Malec je bil zelo nepreviden, da se je spustil k njim. Zver ostane zver, saj še domačemu psu ni vselej štupati. (Iz Tržiča) dne 22. sept. Včeraj mno slovesno začeli novo šolsko leto se sveto mašo v župni cerkvi. Po sv. maši smo se zbrali pri novem šolskem poslopji, katero je preč. g. župnik Spendal blagoslovil. K blagoslovljeni sta prišla poleg odličnih domačinov iz Kranja gg. okrajni glavar in šolski nadzornik. Nova šola je bila lepo ozaljšaua. Videl si na njej tudi slovensko, oziroma — kranjsko zastavo. Napisa na deški in dekliški šoli sta pa popolnoma nemška. Predno je g. župnik začel blagoslavljati, se je obrnil do zbrauega ljudstva, ter je v krepki slovenski besedi povedal vzroke, zakaj se mora Tržič veseliti tega dne, ko se mu odpre nova šola. On da se je veliko trudil za novo šolo, ter je moral v tem oziru marsikako grenko požreti. Daues se mu je njegova želja izpolnila in vidi obilno poplačan svoj trud. Nazaduje izrazi še željo, naj bi se v novi šoli otroci vzgajali v katoliškem verskem duhu, da bi iz nje prišli dobri kristijani in dobri državljani! — Po blagoslovljeuju je g. okr. glavar v imenu okrajnega šol. sveta v nemškem jeziku otvoril šolo ter poudarjal, da spada tržiška šola med najbolj izgledue šole na Kranjskem. Izrazil je upanje, da se deška šola kmalu razširi v petrazredno, kakor se bo sedaj trirazredna dekliška šola že prihodnje leto razširila v štirirazredno. G. šolski vodja Kragl je pozdravil zbrano gospodo, potem pa je nagovoril šolsko mladino. K sklepu so otroci zapeli cesarsko himno. — Glasni „živijo" in „hoch"- klici so izrazili udanost presvetlemu cesarju, ki je poseben prijatelj šolske mladine. (Samomor.) V vodo je skočil dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne 37 letni dninar Ožbald Pengov iz Duplice blizu domače vasi ter našel smrt v valovih. Dva fauta sta potegnila mrtvega iz vode. Pengov je zapustil vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. Društva. (Shod slovenskega katol.delav. društva v Pristavi pri Tržiču dne 20. septembra 1896.) Napovedani shod se je vršil vkljub jako neugodnemu vremenu. Dež je curkoma lil cel popoldan. Zato smo morali zapustiti lepo pripravljene prostore pod mogočno in znano Primoškovo lipo in se umakniti v zaduhle sobe. Pa vendar je bil navzlic slabemu vremenu natlačen zadnji kotiček z ukaželjnimi poslušalci, da, še celo okna so bila od zunaj oblegana. Nad sto pa se jih je moralo umakniti nalivu in vsled pomanjkanja prostora zapustiti shod. Shod se je vršil, v kolikor je slabo vreme pripuščalo, sijajno in če izvzamemo par nasprotujočih vsklikov nekega tržiškega soc. demokrata, vseskozi mirno. Poslušalce so navdušile prepričevalne besede gg. govornikov, ki so navkljub slabemu vremenu prihiteli iz bele Ljubljane versko, narodno in gospodarsko probujat naše ljudstvo. Govori so še posebno dobrodejno uplivali na poslušalce zastran tega, ker so poslušalci dobro vedeli, da pri-najajo besede iz src, iz src vernih trpinov, ki se morajo sami boriti od zore do mraka v potu svojega obraza za pičli vsakdanji kruh, in ker so gg. govorniki tako navdušeno, ob jednem tako prepričevalno govorili. Shod je otvoril podpredsednik kat. slov. delavskega društva g. Z i 11 e r in dal besedo domačemu gospodu kapelanu Jožefu Vole, ki je prisrčno pozdravil gg. govornike in poslušalce ter razložil namen in pomen današnjega shoda. Ne zbira se dandanes kršč. ljudstvo na poučnih shodih zastran tega, da bi se samo zabavalo, marveč ima resen namen : navduševati se za svoje najvažnejše svetinje, vnemati ljubezen do vere, doma, roda in cesarja, pri sebi in v druzih. — Poučni shodi niso potrata časa, marveč potreba časa. Pa tudi hujskati nočemo na kršč. poučnih shodih stan zoper stan, rod zoper rod — to bi ne bil ni pošten ni plemenit namen. A za to delamo in bomo delali, dokler bo kaka kaplja krri v naših žilah in kak dih v prsih, da bi zopet ogenj dejanjske kršč. ljubezni zagorel v srcih delodajalcev in delavcev ; da bi delodajalec umel zapoved božjo : „Ljubi bližnjega kot sam sebe" in delavec opomin apostola : „Bodite pokorni vsaki oblasti". Nato so nastopili gg. Ziller, Jakopič in Gostinčar, ki so v navdušenih besedah razložili program kršč. socijalne stranke. Ziller je dokazal nasproti trditvam liberalcev in socijalnih demokratov, da vera ne more in tudi ne sme biti privatna stvar. Potem je pokazal zbranemu občinstvu, kakšne so sedanje šole, kdo jih vodi in zakaj toliko sinov slovenskih statišev, ki gredo v šole, izgube vero, ter mu priporočal, da naj zahtevajo vedno in povsod krščanske slovenske šole. — Prešel je na delavski stan in omeuil dva glavna vzroka njegovih teženj, namreč slabo razmerje med delavci in delodajalci, in nevera, ki se vedno bolj širi; in dokler se ljudstvo ne povrne zopet k veri, h krščanski veri, toliko časa bo ostalo socijalno vprašanje nerešeno. Pokazal je tudi g. govornik, kakšni da so ljudski zastopuiki v zborib, in da so vzrok temu le volilci sami, ki si take izvolijo. Zato jim |e prav gorko priporočal, naj že sedaj pred drž.-zborskimi volitvami dobro prevdarijo, kakšnega zastopnika hočejo poslati v državni zbor. Za tem je govoril odbornik Jakopič, ki je pojasnil namen in važnost kmetskih zadrug, katere naj bi se ustanovile pri nas, ker te jih morejo še rešiti pred propadom, in jih navduševal za geslo : „V zdru-žeuiu je moč". Naštel je sovražnike delavskega stanu, ki so : lakota, bolezen in skrb za starost. Prigovarjal je poslušalcem, da bi se zavarovali za starost, toda ne v takih zavarovalnicah, kjer le kakšen Žid na zvit način odira ubogega trpina, delavca in mu izsesava kri in mozeg, temveč v takih, katere bi sami z združenimi močmi ustauovili in tudi vodili. Bazmotrival je nadalje slabi domovinski zakon in zahteval popolno preosnovo tega zakoua. Dokazal je tudi z jedrnatimi besedami, da štrajkanje popolno nič ne koristi, in stvar pojasnil z vzgledom. Nadalje je razmotrival socijalno vprašanje odbornik Gostinčar. Podal je naipreje kratek zgodovinski pregled soci-jaluega vprašanja : njega začetek, njegovo hitro razširjanj vsled takozvauih spekulautov in sedanje stanje tako perečega vprašanja in njegovo jedino rešilno sredstvo : združiti se iu boj napovedati kapitalizmu ter se zoper niega bojevati z vsemi silami in postavnimi sredstvi. Opozarjal je zraven govornik svareč, ne se dati zapeljati sladkim in prijaznim besedam zapeljivcev, kn prihajajo k nam v ovčjem oblačilu, znotraj so pa zgrabljivi volkovi, in je navedel za svojo trditev dokaj žalostnih dokazov. Po sklepnem govoru gosp. kapelana Volca se je shod zaključil z navdušenimi „živio"-klici na sv. Očeta Leona XIII., na presvetlega vladarja in na prevzvi-šonega knezoškofa Jakoba. — Navdušeni pozdravi in dolgotrajni živio-klici iz ust zborovalcev, ko so se odpeljali gosp. govorniki iz Pristave, bili so jim lahko v dokaz, da so njihove besede govorjene od srca tudi našle pot do src in da tudi ta shod v Pristavi ne bo ostal brez sadu. Res je, na kar je spominjal jeden govornikov, da so še danes resnične proroške besede Vodnikove: Kranj'c, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo bodeš, če nisi — zaspan! BI. R. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico) bode imela na roženvensko nedeljo dne 4. oktobra 1896, ob 3. uri popoludne v gostilni „pri Mežnarju" v Kot-marivesi svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajni govori in nasveti. — Po zborovanju bode prosta zabava in petje s sodelovanjem domačih pevcev. — Prijazno vabi vse ude iu prijatelje te družbe k obilni udeležbi načelništvo. Telegrami. Celje, 23. septembra. V Celju je dobil kandidat Hribar 56, Stallner 375 glasov. Okrajni glavar Attems je volil Stallnerja. V celem volilnem okraju je dobil Hribar 318, Stallner 568 glasov. Žalec, Mozirje, Ljubno iu Gornjigrad so volili soglasno Hribarja. Ptuj, 23. septembra. Dr. Kokoschineg je dobil v Ptuju 228, Rogatcu 45, Ormožu 51, Ljutomeru 40 glasov. — Kočevar pa v Ptuju 20, Rogatcu 3, Ormožu 42, Središču 132 in v Ljutomeru 50 glasov. V Ptuju je dobil eden glas Ornik. Budimpešta, 23. septembra. (Poslanska zbornica.) Trgovinski minister je odgovoril na interpelacijo posl. Palyija glede nekega donavskega prekopa ter izjavil, da je še prezgodaj govoriti o tej zadevi. Madrid, 23. septembra. Uradna brzojavka potrjuje poročilo, da je bilo zavratno umorjenih 13 redovnikov v samostanu, ki so nahaja v pokrajini Cavite. Carigrad, 23. septembra. Topniški nadzornik Grumbchov- paša, ki se je podal na dopust v Nemčijo, je vzel seboj pismo sultanovo na nemškega cesarja. Carigrad, 23. septembra. Turški listi objavljajo izkaz dosedaj zasačenik bomb v armenskih hišah in cerkvah. Skupno jih je baje 183. Vse je razstavljeno v artilerijskem ar-senalu. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda / Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, StefauBplata Nr. 11, Parterr« \ Rim, 23. septembra. General Baldissera je odpotoval včeraj zvečer v Neapolj, kjer se ukrca na parnik in odpelje v Masavo. Ob jednem odpotujeta 2 bataljona lovcev in jedna stotnija drugih pešcev, mesto njih pa pridejo iz Afrike oudotne čete. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepiujoče, slast in Drc-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr. 121 (50-31) 1 Meteorologično poročilo. Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 22] 9. zvečer 734 3 10-1 si. sever oblačno 6-2 23 7. zjutraj 2. popol. 733 6 732-2 87 16-2 si. svzh. sr. zah. oblačno n malom. Srednja včerajšnja temperatura 8 9°, za 5 0° pod nor- Tržne cene v Ljubljani dnó 23. septembra. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svei, „ gl- kr. gl- kr. • • 7 70 Špeh povojen, kgr. . — 70 6 10 Surovo maslo, „ . — 78 • • 5 60 Jajce, jedno . . . — 3 fi 40 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 8 50 — 64 • , 6 — Telečje „ „ . — 64 5 20 Svinjsko „ — 66 9 30 KoStrunovo „ „ . — 36 11 _ Piščanec .... — 45 10 _ — 17 , # 9 _ Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . 2 40 • • — 94 1 70, _ 7« Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ 6 90 • • — 76 5 — Eksekutivne dražbe. Janeza S a j o v i e a iz Ponikve nepremakljivo posestvo v Kostanjevici (1493 gld. 70 kr.), terjatev 200 gld., dne 29. sept. in 29. okt. v Kostanjevici. nepremakljivo posestvo oktobra in 7. novembra Jožefa M a t e s a iz Sostrega (2420 gld.), terjatev 18 gld., dne 5. v Ljubljani. Silvestra Adamiča iz Žlebiča nepremakljivo posestvo (4287 gld), terjatev 228 gld., dne 6. oktobra in 6. novembra v Ribnici. Zahvala. 656 1-1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja za bolezni in o smrti našega ljubljenega sina, odnosno brata, gospoda Frana Velkaverh-a, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pokojnikovem pogrebu in za mnoge pedarjene vence izrekamo vsem prijateljem in znancem tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 23. septembra 1896. Žalujoči ostali. Obdarjena, jako umetna 622 13 lesorezbina dela okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjein, z grbom ali znaki, ploičeke Z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča Fr. Ntaiiipiel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. i & s* it. 7 v Kolodvorskih ulicah z gospodar skimi poslopji vred prodaja se iz proste roke. Neposredne ponudbe sprejema pnsestnica A. Černe. Posredovalci in agenti so izključeni. 650 3-2 Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. >G£3-E3-Q€3G£3» §tičav Sc ač v Sjn&ljatii ZZZZ S t on ove ulice 9 - -pt-i-potocata največjo svojo saicgo nazejene okieke &a cj-o>po3e in dee-ke: ■vzorna icuJLvuj^ me-vtciJlo^e, in i/Coile, rta/Deiofte, -nocme- ¿■uHn-je, ofeieHe ■zco ot-r-oHe, ap-fo-fv vse v 0"i>čaci-fo siuieče pzed vnete, «adatj» 6-2 iüvanze2no vcÁiho öa-C^^o inicui-ft iz&zanifi Mouostij- na-me-njenifi sa jesensko in bims&o sezono Hoia^e^oije xa dame. Dne 10. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne bo podpisana korporacija potom dražbe v gozdu Tovsta gora poleg Kamnika prodala: 440 kosov jelk približno 235 m3 v meri 242 „ smrek „ 118 „ „ „ 145 „ druzega lesovja „ 48 „ „ „ Kupci naj izvolijo omenjeni dan ali sami k dražbi priti, ali pa do dne 9. oktobra t. 1. vposlati pismene ponudbe, opremljene z varščino v znesku 50 gld., podpisani korporaciji. Upravni odbor meščanske korporacije. V Kamniku, dnd 21. septembra 1896. Načelnik: • Josip Potokar. 657 2-1 Özityina-ini -Oezoiins-ki in -patišfii ■medeti. clfustzovaiii ecnifii in vzczei Síaga fzanfio in zastonj. Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorU krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trga št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. J. N. Potočnik, 580 19—5 krojaški mojster. (Semeni, iH^ vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti | in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro- pov, samokolniee, vsakovrstno kovanje za okna železniška sme, j264 46 iraverze, iri vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah JI n dre j Ubrušfiovič, trgovca z žeteznino Glavni trg 9110. Ljubljana. Glavni trg 9110. Dunajska borza. Dn6 23. septembra. Skupni državni dolg t notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ........... NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ 0. kr. cekini........... 101 gld. 45 kr. 60 . 30 , 15 . ¿o 90 ! 85 . 77»/,, 73 . 53 . 25 „ 66 . 101 123 101 122 99 952 366 119 58 11 9 44 b Dni 22. septembra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......139 Dunavske vravnavne srečke b% . . • 128 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4% kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ „ južne železnice 3% . 172 „ , južne železnice 5* . 128 „ , dolenjskih železnic 4% 99 20 „ 50 \ 26 „ n 75 „ 45 „ 25 . Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 nld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld..... 196 gld, 50 ki 142 „ — 18 „ - Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Hontanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100....... . 23 — . 70 — . 70 70 — . 22 75 154 50 r. 3410 — . 426 — . 101 ■ 75 . 85 * 35 . 157 — . 128 n — A lil llllll IIII ST Nakup in prodaja TE06 vsakovrstnih driavnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka K » 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „91 E R C V H" WoliZBili it. 10 Dunaj, lariahilfiritram 74 B. Pojatnlla v vseh gospodarskih in (Inančnih stvareh, potem o ■kursnih vrednostih vseh špekulaoi|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ngE- naloženih grl avn i o.