IlfMSaikuv. umi i dally exsept Saturday«, Sundays aad Holidays. MMMMMMM PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdntâkl In tipravnilkl pro«tort: MIT South Lawndal« An Off k« of Publication i tWT South Lawndal« A v«. Telephon«, Rochwall 4904 .TIA« XXX Is SMt lWiSt «à M» JMMIT M. IM, •» (S* »• A* * nuil 0t Su CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. DECEMBRA (PEC. 2), 1M7. •ohoarlfttM |S 00 T««rty flTEV.—NUMBER 235 Aeospi for BBailinf st ayoalal r»U of posts«« proddod for hi action not. Act «f Oct. I. HIT. ««thoHs^ on J««o 14. Itlt iponske avtoritete megle ameriški parnik v Šanghaju ivnik japonskega poslaništva ovrgel trditev, da so mornarji vrgji ameriško zastavo v vodo po zasegi parnika. Japonci okupirali ki-Ujske utrdbe. Nanking, glavno kitajsko me-,to, te pripravlja na obrambo gmhaj* dec- — Diploma _ krogi so dobili zagotovilo, bodo Japonci vrnili ameriški ki so ga včeraj zasegli, om. Ameriški konzularni i so takoj vložili protest sasegi parnika. Vest, d« so mornarji vrgli ameri-tastavo v reko Wangpu po parnika, j« bila zanikana, vnik japonskega poslani-je dejsl, da so kitajski mor-odstranili ameriško zatta-io jo odnesli n« kitajsko laki se je nahajala v bližini. Ameriški generalni konzul « E. Gauss je poslal os tet t japonskim avtoritetam, io zasegle parnik. Neko popravi, da so Japonci zaaeg-dva druga parnika, ki sta ime-mobešeno italijansko zasta-nakar so tudi italijanski liki vložili protest pri japon-konzulu v Šanghaju. Japonske čete «o včeraj za-kitajske utrdbe pri Kwang-in Kiagiinu, na severni in točki kitajske obrambne katero so Kitajci okupirali umiku iz Sangheja. 8 tem j« prodiranje japonakih kolon Nankingu, glavnemu kitaj* mestu, olajšano. Zadnja se glasi, da bodo japonske ladje kmaJu prijele bora-ti Nanking. litajaki brambovci «o stalno jo pred japonako vojno Htoo, ki prodira proti Nankin- * Kitajci gradijo barikade in ■prli so osem vhodov ob zidovih ki obdaja glavno m«sto. Medtem, ko s« Nanking pribija na obrambo, mednarodni «ftor pritiska na japonske mili-»foične avtoritete, naj dovo-w> ustanovitev varnostne cone »Nankingu, kjer naj bi dobili J*tje civilni prebivalci, ko se za posest glavnega me- * pričela. Odbor je poslal apel »¡Jritetam ie zadnji teden, toda ««j *e ni prej«! odgovora. JViaJiington, D. C„ 1. dec. — «»vni de par t me nt je sinoči uradno poročilo od ame-generalnega konzula v ■jfnaju, da so japonski mor-S ^ifli ameriški parnik, ki ^idran v bližini francoske i**1^ v Šanghaju. Državni •Jtftment je nato brzojavil rulu- PošUe podrobne in-™cije o incidentu. Sestanek med Lewi som in Greenom I ' ' * 'T Prva konferenca med voditeljema dveh taborov Washington, D. CM l. dec. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in John Lewis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, se bosta prvič po dveh letih, odkar je nastal spor v vrstah organiziranega delavstva, sestala na konferenci, katera naj bi končala konflikt med obema taboroma. Razgovori se bodo pričeli jutri v Washington u. Poleg Greona in Lewisa se bosta konference udeležila tudi George M. Harrison, predsednik bratovščine železniških klerkov in načelnik mirovnega odbora Ameriške delavske federacije, in Philip Murray, na-čelnik organizatoričnega odbora jeklarske unije CIO. Sugestijo, da se sestaneta Green in Lewis, je sprožil Murray na včerajšnji konferenci s kfaniziranj* hotelskih "lovcev v New Yorku Ne» York. — V vseh newyor-2» hotelih so razne unije pri-"J * večjo kampanjo za orga-■J^nje delavcev pod praporom F* v tej kampanji sode-unije restavracijskih de-elektrikov in operativnih Od hotelirske zveze ■*v«jo 40-urni tednik v mehkih lepartmantih, 44-urnlk J"« delavce, plačane počit-"''arostne pravice, enako ^ u *neko delo, plačo in pol ■»«urnik in unijsko delavnico. mornar ji obtoieni révolté -J^'wort, Md., L dec. — fttl-^•t ameriških mornarjev, ki !*»*ali »edečo «tavko v znak rj^ie s priataniščnhni delav-Z* * M njihov parnik naha-Pristaš®* tuje države, jt ' ♦ leporota obtoiila za ^ «a révolte. Obtožnic» bazi ukoou proti pou tu Ako "J"*naal sa krive, jih čaka Wt in Dlsčit^v denar. • tisol dolarjtv. vršiti danes je Green izjavil, da mora iti v New York, da uredi nekatere važne stvari. Ko so se predstavniki obeh grup prvič sestali na mirovni konferenci v Washingtonu, je odbor CIO predlagal, da unije CIO tvorijo samostojno divizijo v okviru Ameriške delavske federacije, toda dslagatje ADF so predlog odklonili. Lewisovs grupa je potem naznanila, da je pripravljena nadaljevati pogajanja v smislu načrta ADF — da se unije, ki so bile suspendirane iz federacije, vrnejo v ADF pod starimi pogoji, pogajalna odseka obeh skupin pa naj rešita Ju-risdikcijske spore med novimi unijami v grupi CIO in starimi organizacijami, ki so bile suspendirane na obtožbo netenja revol-te v vrstah organiziranega delavstva. Član sovjetskega poslaništva v Parizu odpoklican Pariz, I. dec. — Dolgi vrsti imen sovjetskih diplomatov, ki so bili v zadnjih tednik pozvani domov, se Je zdaj pridružil tudi general Nikolaj Semenov, mili-taristični ataše v ruskem poslaništvu v Parizu. Trditve, da so bili nekateri sovjetski poslaniki in diplomatje, ki ao bili odpoklicani, uatreljeni, ko so se vrnili v Rusijo, se še vedno vzdržujejo. Semenov je odšel iz Pariza v Moskvo sinoči. Sovjetski poslanik v Franciji je dal nejaaen odgovor, ko je bil vprašan, koliko čaaa bo Semenov ostal v Rusiji In če ae bo vrnil v Pariz. "Čiščenje" med sovjetskimi diplomati pripisujejo odkritju zarot« proti diktatorja Stalinu, v kateri so baje diplomatje zapleteni. Domače vesti Novice iz Minnesota Na Ely ju je 30. novembra u-mrl Anton Šuštar, star 70 let in rojen v Lokah pri Kamniku na Gorenjskem. Bil je očim br. F. A. Vidra, gl. tajnika SNPJ in član .društva 20 SNPJ. — Frank Prasnik iz Hibbinga, star 28 let in nahajajoč se na dopustu iz kempe CCC v Lanesboru, Minn., se jo zsdnje dni po nesreči ustrelil iz lovske puške, katero je čistil, — V Chisholmu je umri Andrej Modrič, star 67 let. Pred 30 lati se je priselil v Min-nesoto iz CalumetA, Mich., in tu zapušča dva sinova in dve hčeri. — John Banko it Orra, Nett Lake, je sadnje dni ustrelil it-redno velikega srnjaka. — Louie Žitnik, srednješolski dijak iaOti-berta, se je zadnje dni mudil v Chicagu na razstavi živine in Žita. Prišel je na atroške Farmskega biroja v Duluthu, ki j« mladega žitnika t tem nagradil pred tremi tedni v kontestu glede najdebelejšega krompirja. Vesti it U Salla La Salle, lil. — Delavake raz mere to se poslabšale in mnogo slovenskih delavcev je dobilo nezaželjene počitnice na zimo.— [)ne 8. dec. bo Imel Goepodaraki dub sejo in naši lovci eo poskrbeli za okusna zsjčjA bed res po seji. To naj bo opozorilo za člana ln njihove prijatelje, da gotovo pridejo. — Ana Kladnik It kjer js prestala težko operacijo na žolču. — Kakor vsako leto, tako ae tudi letos vrši letna aeja delničarjev 8lov. doma v La Sal-u ob koncu decembra. Clevslandake vesti Cleveland. — T« dni je umrla Mici Grbec, stara 80 let in ro-ena v Kenmoru, O., kjer zapušča dve sattrl, v Buffalu, N. Y., pa brata. — V mastni bolnišnici e tudi umrla Ana Primovič, roj. Plut, stara 27 let In rojena v Cle-velandu. Tu zapušča mater, brata in dve sestri. Roosevelt priporoča redukcijo Sklad za gradnjo cest naj se zniža Washlngton, D. C., l. dec. — Predsednik Roosevelt je včeraj naslovil na kongres novo poslanico, v kateri priporoča drastično redukcijo federalnih izdatkov pri gradnji avtnih cest t nsmenom, ds bo administraciji možno uravnovesiti proračun v prihodnjem fiskalnem letu. Predsednik priporoča kongresu, naj zniža vsoto 214 milijonov dolarjev — dovoljeno ta leto 1939 v svrho posojil posameznim držsvsm za gradnjo avtnih cest — ns 125 milijonov dolsrjev. Mussolin» se smeje polomu velesil v Bruslju Milan, Italija, l. dec. - Mus-«olinijev list Popolo «fltalki js včeraj itratll veliko zadovoljnost nad f laskom konference devetih sil v Bruslju glede Jsponsko-kl-tajskegs konflikta. List piše: "Hinavci bi bili, če nas ne bi ve-«elito, de js konferenca padla v vodo. Malo znanja zgodovine, ge- Svetovna delavska fronta proti fašizmu __i Sporazum med obema strokovnima inter-nacionalama Moskva. — (FP) — Prvič po dolgih letih bratomornega boja je prišlo do zblttanja tvetovnega strokovno orgsnMhuiega delav stvA, ko j« bil v Hoakvi zAdnje dni podpisan sporazum med so-vjetsklmi unijami IS Mednarodno federacijo strokovnih unij. Pri pogajanjih v Moskvi sta slednjo tastopala Lton Jouhaux,' tajnik francoska dravske fede-racije in podpredaadn^c ttrokov ne InternacionAle, * in WaKer Schevenals, njen glavni tajnik. Sovjetske unija js sáatopal Nikolaj M. Shvernlk in drugI. Sporazum ne dolote organskega tdruženja ali tsojitve obeh internacional, toda logično vodi v to smer. Za snkrat,določa le t-notno fronto proti- MŠizmu. Izreka ta "sa kooperaci jo med vse mi nefašlatičnimi delavci v vteh deželah proti vojn) Is fašizmu. Ta sporazum obeh strokovnih ftiternaclons! je odgovor svetovnega delavstva Muwollnlju, Hi tlerju in japonetym Imperial! ttom, ki to nedavnésklenili med narodno fašistično Ironto "proti komunizmu". Ta ShtiftšietiČns fronta šteje okroig 40 milijonov delavcev, od katerih jih t pada 17 milijonov v Mednarodno federacijo strokovnih unij. FRANCOSKA POLICIJA IŠČE SKLA-DlSČA OROŽJA Nadaljnje podrobnosti protivladne zarote odkrite ZVEZA MED ZAROT NIKI IN FAŠISTI Važen odlok delav- Oblačilni delavci zapretili s stavko Montreal, Que., Kanada. — O- ograflje ln dlplomedje M Jih lah-blačilni delavd, orgsnizirsni v ko podučilo, de ne morsjo ničesar uniji International Ladiee Garm- doseči napram Japonski Kaj ent Workers, so zapretili t okli- morejo Združene države. Velika ceni stavke, «s ne bo Maurice Britanija in Francija storiti sku-Dupiessia, premier province Que- paj ali posametno Japonski ? Nič bee. odnehal v gonji proti unijam - kajti Japonska jt nepremag CIO. _ ____________. . —*a Volitve v tovarni poljedelskih strojev Wsshtngton, P. C. — (FP) — Federalno delavtko razsodišča je podalo naj r sine Jšl odlok v svoji zgodovini, ko je odredilo volitve v tovarni Alllt-Chalmert Mfg. Co., Wttt Allit, Wla„ pri katerih bodo člani poklicnih u^ nlj odločili o repretentaclji pri kolektivnih pogajanjih. V to-varni te družbe je upotlenih 10,-delavcev ln med temi jih je 7000 organiziranih v Industrijski u-niji, uniji tdruženih avtflh delavcev. Ottall to člani poklicnih unij, itmed katerih je unija električarjev najmočnejša. Odlok rattodlšča ni bil togla-sen. Edwin B. Smith, član ratto-dišča, jt ugovarjal atališču večine, ker je dovolila, da manjšina lahko odloča o repretentaclji pri kolektivnih pogajanjih In s tem ograža interese večine. To proceduro smatra Smith sa nedemokratično metodo. Ameriška delavska federacija je ie prej tahtevala, da se morajo volitve vršiti separatno, ker je med delevcl v tej tovAmi 11 poklicnih unij. ftest itmed teh ni ugoverjAlo proceduri razsodi-šča, tri druge, ki imAjo neznatno število članov, pa so bile diskvalificirane. ^ Allia-Chalmers Mfg.Oo. izdeluje poljedelske stroje in drggo mašinerijo. Njen čisti Profit lansko leto je mešAl 14,000,006. Bratovščina električar)ev je bila najbolj aktivna v kampanji, ds razsodišče razpiše teperatns volitve. Pariz, 1. dee. Francoska policija išče tajnA skladišča oldop-nih Avtov, strojnih pušk In bodeče ftice. Preiskava, katero vodijo notranji minister Marx Dormoy In njegovi policijtkt pomočniki, jt tdaj odkrila tajen sestav šlfsr revolucionarna organizacije "Comité Secret d'Ae tion Revolutionaire". Pravijo, da je bila ta dobro organlalrans milltarlttična grupa po vtorcu Hitlerjevih rujavoarajčnlkov v Nemčiji. Olani te organitacljt to tt pripravljali na puč, ki naj bi ttr» moglavll republiko In vtpottavll monarhijo. "Les Cagoulardt" (okapucanl fašisti) so dtl rst-geljene revolucionarne organlss-clje. Najmanjša enota te organizacije je bila grupa enajttih mot. Tri grupe to tvorilt enoto, Štiri tnott bataljon, dva bataljona regiment, dva regimente brigado In dve brigadi divizijo 1066 mož. VtskA divizij a je lmtlt tvoj generalni šteb in opravIjAlA je re-gulerne funkcije milltArittlčnt-gA šUbA. V načrtu jt bilo, da člani teh divizij notijo tllèse uniforme kot člsni nerodne gsrde. D. ------U--A_ ro pnnTriiu, WTprjt' Javil komunlatlčni list La Soir, Je bil namen zarotnikov uttve-riti konfutijo med ljudmi, da nt bi vedtll, kateri so legalni branilci zakona in reda in kateri to člani revolucionarne organisée!-Je, kakor hitro bi itbruhnll puč. Vtak član rtvolucionarnt or-ganiteclje bi Imel biti oborožen z revolverjem, puško in ročnimi granatami, vtak bataljon pa naj bi imel tvoj t tajno tkladllče o-rožja in ttreliva. Ta tkladišča, kjtr to nakopičeni tanki, ttroj-nlce ln drugo orožjt, policija tt-daj išče. Policija Je dobila dokaze, da Je revolucionarna organli|ciJa dobivala orožje In ttrellvo Is Italije in Nemčije. Vsi, ki to pottali člani te organitacljt, to morali položiti prissgo, ki st Jt glatla: "Prissgam zvestobo revolucionarni organizaciji kakor tudi absolutno tajnost In pokorščino. Pokoril se bom vsem poveljem in odredbam svojih predstojnikov." Kazen za izdAjstvo Je bile smrt. CUnl revoluclonerns or-ganlzecije ao se poznali med teboj ne po imenih, temveč po številkah, voditelji pe po Umišljenih priimkih. General Edouard Dussigneur, bivši načelnik ar-madnega štaba In Istalskl mini Stavka avtobusnih voznikov efektivna Skebski šoferji ograža-jo življenje potnikov Cltvtland. — (FP) Po izjavi uradnikov bratovščine Railway Trainmen je ttavkn avto-butnlh voznikov pri Grtyhound liniji tftktivna. SUvka je raz širjena na 14 držav centralnega tapada in vthoda. Unija pravi, da je promtt reduciran na 20% od normalt. Družbo J t obtožila, da ograža življenje patažlrjev, ktr nt da tkoraj nobenega počitka akebtklm šoferjem. Stavke je popolnoma paral'ai rala avtobuanl promet v Phila-delphlji, Pittaburghu, Indiana-politu, Bostonu in v več manjših mettih. Skoraj popolnoiyi jt u stavljen promtt v Chtadfrti, Cle-velandu, St. Loulaiyflimi (O.). Stavka tt št ve^ioraiširja. "V rokah imimo dokaze," jt rtktl pomožni prtdttdnik bra tovščint S. R. Harvey, "da druž ba krši tvttnt zakone. Voinikl dtlajo po 24 ur brat tpunja. Mnogo Jih jt ntltkuštnih. Ntka Uri votijo 700 do 1000 milj bret •panja. Ako bo to trajalo, tedaj Jt ntvarnott, da bo prišlo do nt« trtč." Cltvtlandtko časopisje jt hla-ttnllo po družbinl izjavi, da voinikl zaslužijo od (190 do $258 na mtttc. Harvey jt rekel, da j« to "velika lai. Zelo redki so, ki tstlužljo nad |200 na metec. U tvojtga zaslužka pa al morajo nabaviti uniformo ln šoftrtko dovoljenje, ki maraikaterega voir nika ttant Mfi na leto." Unija sahtsva tvišsnje plačt na pet In pol otnta od ttUJs In PROGRAM ADF GLEDE POBUA-NJA DEPRESIJE Izboljianje odnolajev med delavci in delodajalci MAGNATJE GRMA-DIJO PROFITE 'erji tdaj prejemajo S.Sle na miljo bret veske minimalne garancije. Stavka Je bila oklioans po šettlh mttecih bretplodnega pogajanja. Milijon delavcev izgubilo zailužek Kongresnik urgira grad njo stanovanj Washington, I). C. — (FP) — Kongrttnik Maury Mavtrlck progreslvec it Ttzeaa, Je dejal da Je dobil zanealjlvt podatke, k kažejo, da Je čet milijon dtlav ctv izgubilo zaalužtk v zadnjih desstih tednih. Kritiziral Je a4| minittracijo, ker nI podvtela nobene učinkovite akcije, da ublaži krito, tatno pa Jt prtdloži program, da vlada prlčnt Izvaja ti program gradnja stanovanj na široki podlagi. Ta naj uključujt tudi podiranje "tlumskih" prt-delov v velikih industrijskih ms stih. NJsgov načrt Js, ds visds zgrsdi nsjmtnj 500,000 hiš let Washington, D. C. — (FP) — Ameriška delavska federacija je v svojem mesečnem buletinu objavila program, ki bi po njenem mnenju oživel industrijtkt aktivnosti in preprečil novo gotpo> dartko krito. Program vtebuje šeat točk ln batlra iia ugotovit* vi, dA je kupne alla pedle ns atopnjo, ki dAleč iaosUJa za produkcijo v prvih metecih ttgs lete. Kakor hitro bodo tsloge blaga, ki Je nakopičeno v tkladlš-člh, itčrpane, bodo induttrijtke aktivnosti oživele. Program federacije, ki nej bi gA IivaJaIa induatrije in vltds, vtebuje netltdnje točke s Vtdržltev metdnege aUndar« dA In upoaltnostl nt najvišji me* gočl stopnji, Induatrije, ki imajo velika neročlla In delajo profite, nej tvlšajo metde, Potpešlttv produkcije v težkih induttrijsh ln itvsjenjA programa gradnjt aUnovAnJ. Točno itpltčtvAnjt brttpotelnottne podpore v 22 drŽavah, ki to tprejele takone ts« varovanja proti braspotelnottf, da ae tako poveča delavska kup-na sila. Uveljavljanje ukrtpo?, ki naj bi utrdili zaupanje v blato. Izboljšanje odnošajtv med dsn ie- iivlavsl in deMajalci preko W lektivnegA pogajanja. Buletln Ameriške delevtkt fl-dersoije napoveduje, ds bo tS-dsnjl tAttoJ v produkciji kmAlu končan "Več faktorjev je, ki kažejo, da bodo induttrijtkt tk-tlvnoati oživel« v bližnji bodoé-noati," jt rtčtno v buletinu. "Teorija, da to vltokf metdt odgovorne ta tattoj v produkoiji, jt napačna. Prav one induttrijtkd korporacije, ki to tvišale metde. Itkazujejo velike profite. Te lahko plačujtjo višje metde, ker je to le prltiianje načela, da morejo delevcl dobiti večji delež od bogettvA, ki gt (»roduclrajo. Porast kupne tile na aplošno jt biv-stvenega pomena, da bodo delevcl lahko kupovali blago ln pro-dukte ameriških induetrij." _ no v prihodnjih desetih Ittlh ster, je bil ne primer tnen pod Tt naj nadomestijo neaanltama imenom "nedAkof". On je bil, »tenovenje. Vlada naj nudi za dostno oakrbo brfZ|KNielnim, če Protest proti od• slötrHvi delavcev Boston, Mass. — Svet mornar, akih unij in krajevne orgeniza-cfje ledjegrednlških delevcev sta poslale protest proti odpuščen ju delevcev it vladne ladjedelnice v Bostonu kekor tudi it ladjedelnic« Bethiehem Hhlp-Uiilding Co. v Quincyip, C. razkrinkan kot zaveznik načelnike revoluclonerne organizacijs in se sedaj naheje v Ječi. • ........ _ .....n . . i i Filmski igralci pomagajo španskim sirotam Hollywood, Cel. — Filmski i-grški so se odtvsli spelu, nsj priskočijo na pomoč španskim sirotam. Itvolili so odlior, v katerem so Franchot Tone, Florence Eld ridge, Richard Alien, Melvyn Douglas, Edward Ar nold In drusi promlnentni filmski Igrakl Te bo pobiral pri- prav to pomeni tvištnje stroš škov. Dsjtl Je, da vsota $1.500,. 000,000, ki jo je kongres določil v te tvrht v fiskalnem letu, ne bo tadostovele- "Ako se bo edministracija u klonile prsd interssi, ki zehteve-jo devčno olejševo, tedaj bo pospešile polom," js dejsl Mave-rick. _ Mussolinljeva lena je diktator doma Rim, 1. dec, — Mussolini ei je naročil ktalo ta svojo družino, «pevke teeno pe bo itdal milijon včeraj je vzel svojo leno na pr-znamk t geslom: "Darujte žrt- Ko -u nM |eullá- vam fašističnih bomb " V nečrtu u utorle, Je Mussolini hotel le-je več prireditev, ne keterih bo- ^ krstiti po sUrsm običaju s do nastoplls filmske zvetdnlcs In RukUnico šempenca. Una mu je zvezdniki, da ae izbere veliks p* prepovedala razbiti stekleni-Swenaonu. momeriškem^ Ujnl-ivsoU denerje, ki »*# potem po- co In razliti šsmpensc. MusmN-ku. Protest sta dobile t trdi sena- slane v Apañijo. Splošne kam- ni ss je pohlevno ud«! In ae je le tor Devid I. Welsh in kongres-1 penja ss prične S. decembra In t|mbolično dotaknil s steklenico sik R. B. Wigglesworth. trsjsls bo dvs tedas. Voditelji kro jačev urgira jo spravo Eksekutiva unije apelira na ADF in CIO New York. — (FP) — Kkse-kutivs krojsške unije lntsrnetl-onsl Indies (isrment Workers je ne tvoji aeji te dni a pre Jelš resolucijo, s katero apelira na voditelje ADF in CIO, nej se čim prej and i ni jo ca «pravo delavstva. Sprava naj aloni na pritnan-Ju prifM'i|>e Industrijskega unionisms v msanih Industrijah, pravi resolucije. n Kksekutlve U unije pravi, de sovražniki delavstvs izkoriščajo raakoJ ia splošen napad na vse deis*sko gilis n j«. Resolucija svari pred nevarno situacijo, ki nasteje za delavstvo vsled nove depresij« in pravi, ds Js kardl-nalna potrebe, da pride čim prej do aporatuma. "fini prej delsvstvo ustveri e-not#n blok proti koncentriranim napadom nanj, toliko bolje bo sa njegove organizirane sile in tudi za splošni ekonomakl dobrobit taključuje resolucije. Kbsekutive Js podprle pred-aednlks unije Devide Dubineky ki si močno prizadeva v teko- čih p'igajanjih, da prej do »druženja. pride čim PEOSVETA PR08VETA THE ENLIGHTENMENT OLABILO Of UÜTNINA ILOVmU HABODM POÜTOKNK JEDNOTE |i(m4 idSitil kr Um BUtmm Mittiiil I» U.M. m Z4ruft« m Man 41mm C1U—— > to m Wto. M M u pol UU. Il M m toU» Wtoi m rt M m mio uu». m.H m ^ ut*; m mai for «M U»K»4 lui« ("M fana M M POT ITMr. CblCAE* M4 CUW* »M »M». MM POT FOT. M to 10 M M «ntaj*. Eotovi«! Iii«mm WWM (*rtto». EOTMi tu.) M OTMto »MUtotoito to v atototo. prlIMU »aétotM. __rat« Ml *E>OTM—t >M«H—rtpto M i—m—i- «m'mmUcMM MtWIw will Ml M iMrni (MME ». «M* m Muri«, pUr*. i.......... »«I M i ■<*■»< ••I? «IM« mcmmmmIM by MV-Udrm—é mmé atmmemI NM*« m vm. kot im mto • pr08vkta M(7-M k UwmàmU Ar«., CUcMM, E OE TMS rEDKEATED L>.Ui« r ufcU«»*. n« prtmcr «Ort. II. IWT). PoUt mm m nllî'--T em«««!, «U r«m to • tmb toMMI l«MI( im. P—or IM J« M - L1*!* Jf JË**rL Kapitalizem v sedeči stavki Rooseveltova administracija ima zadnje me-«ece vražjega opravka z bolnikom kapitalizmom. Lani in ie zadnjo pomlad ao ae v oficl-elnem Waahingtonu opajali a aladko vero, da je bolnik že toliko okreval, da lahko prevzame svoje stare odgovornosti za ustvarjanje prosperi-tete. Tako močna je že bila vera novodealske vlade v okrevani ameriški kapitalizem, da so se v Waah ing tonu začeli reano ukvarjati z vprašanjem, kdaj bodo opustili relifni program. Saj bodo okrevani kapitalisti čim prej "zaronall" vse industrije s polno paro in uposlili vse brezposelne I r Zdaj pa takšno razočaranje I Kar čez noč je prišla nova panika na trgu delnic in drugih papirjev in kar obolJševalcev" kapitalistov in "zdravnikov" bolnega ameriškega kapitalizma), da je ni večje pod solncem! NIČ čudnegs, da je novodealski kongres v paniki; nič čudnega, da si "zdravniki" ne morejo pojasniti, odkod In kako je mogla sredi okrevanja priti kar čez noč nova depresija (kateri so dsli posebno Ime "recesija", češ da potem ne bo v sorodu z osovraženo besedo "depresija"!). žalostno, ampak resnično. Novi dealerjl so pred petimi leti pravilno zaključili ,da ekonomske depresije Izvirajo iz kapitalizma samega, predpisali |>a so nat>ečno zdravilo, ko so se odločili za "poboljšanje" ali reformiranje kapitalizma s kontroliranjem In reguliranjem. Mi smo že takrat odločno poudarili, da je to nemogoče. Kapitalizem se ne da poboljšati oziroma reformirati do stopnje, na kateri bi bil toliko koristen splošnoati, pred vnem delavstvu, kolikor je po svojem značaju koristen sam sebi. Z drugimi liesedsmi: nemogoče je, da bi bila volk alt In koza cela! Vsako pobotjšavanje kapitalizma v tej smeri mora biti flaako. Flasko je zdaj očiten. \ Roosevelt je sam ugotovil, da nekontrolirani kapitalizem ne more več obstati. Ali bo zdaj ugotovil še to, da tudi kontrolirani kapitalizem Je f laško 7 Dokaz Ima na dlani. Kapitalisti sami pravijo, da pod kontroli ne morejo obratovati in kot pogoj za obratovanje zahtevajo, da mora biti konec vsake kdhtrole in vsakega vtikanja v njihov buainess. Novodeslska vlada Ima zdaj logično samo dve poti. AH mora pričeti s sistematičnim popuščanjem in dovoliti privatnemu kapitalizmu vae koncesije, ki Jih zahteva kot ceno svojegs "okrevanja" (do prihodnje depresije!), ali pa mora odločno ignorirati mrzlico in stavim kapitalistov ter nadaljevat*^ svojimi draatičnimi reformami toliko čaaa, da privatni kapitalizem polagoma zadavi. Vsa tnamenja kažejo, da se R<«)*eveltova administracija odloči za prvo pot In Magoma umakne vea sistem kontrole nad privatnim kapitalom. Velika večina novih dealerjev nima volje, niti moči, da bi ae protivila privatnemu kapitalizmu. Roosevelt sam bi morda imel voljo—ampak moči nima, kar Je vedno bolj oaam-IJen. Glasovi iz naselbin Ztniiiiift beležke Odgovor na pojasnilo - Cleveland, O,—Veliki zlet angleško poslujočih društev Slovenske narodne podporne jedno-te s sodelovanjem slovensko poslujočih društev SNPJ se Je vršil dne IS. junija t. 1. v parku Meyers Lake, Caaton, Ohio. Kot sotroeleženec in opazovalec sem takoj poslal poročilo o vtisih, ki sem jih dobil na tem zletu, Pro-svelf, kjer je bil dopis tudi pri-občen. Sedaj pa so me opomnili, naj Čltam v Glasilu KSKJ z dne 10. novembra pojasnilo Jehna A. Dečmana iz Pittsburgh* na moj takratni dopis. Dečmanu se namreč ni dopadel stavek o "ubogi majki Slavi, dali ima res take sinove." Omenil sem namreč, da je v svojem govoru nagovoril navzoče: "Dragomili mi rojaki!" Ta nagovor sem vzel na znanje in si predstavljal govornika za malomeščanskega starokrajske-ga škrica, ki nadaljuje svoj nacionalistični govor otročajem, ne pa skupini mladine in njihovim staršem trpinom delavcem. Ponavljam in poudarjam še enkrat, da Dečman ne čita delavskih listov Prosvete in Proletarca, sicer bi bil drugače adreairal zbrano množico mladine in starine, ki je 100% delavska. Nadalje zatrjuje ta glavni odbornik KSKJ, da on je še vedno katoličan. To vemo, če bi nam povedal ali ne. Ako bi on zapustil sveto katoliško vero, ne bi bil v Glasilu KSKJ več označen kot odbornik svoje jednote. Vsled tega mu ni bilo treba ponavljati v koliko bogov veruje. Kajti podpisani mu ni trgal vere iz srca, ampak mu je želel in mu še želi, da ohrani dve veri v svojem srcu, zraven pa mu priporoča, da gre vsaj dvakrat na mesec k spovedi in opravi vse ostalo, kar spada zraven. - Nimam pred seboj dotičnega mojega dopisa, vem pa, da ni PoftoMI* In p*JaSn1lo . Sharon, Pa. — Dne 25. nov. tem šel na Moon Run in se Udeležil veselice z igro, ki so jo priredile tamkajšnje žene, ki so povabile tudi mene, naj se pridem zabavat. Sijalo je prijaeno soln-ce, ko me je iz Imperiala pripekal Joe Ule, zvesti naročrflk Pro-ivete in Proletarca. Na Moon Runu sem se takoj sešel z raznimi prijatelji, s katerimi sem «e zabaval in razgovarjal. Kuharice so se pridno sukale in pripravljale gostom razne dobrote. Občinstvo je prihajalo in prišel je tudi moj prijatelj T. Petrov-čič iz Carnegieja z ženo in z mojo mlado plesalko, ki mi je zadnjič enkrat obljubila, da bo plesala z menoj. Muzika je zaigrala In med mladimi pari se je vrtel tudi mladenič Tone Zidanšek. Veste, neka rojakinja iz Mid-wayja je pred par leti rekla, da bi rada videla, kako se vrti "taka starina", dne 26. nov. pa je imela priliko ta prteor videti na »voje oči, In povem vam, da se je pri tem imenitno zabavala. Prejšnji dan, dne 24. nov., sem se ustavil pri Klemenčičevlh v njihovi gostilni. Tone Klemen-čič, delegat enajste konvencije, se je odpravljal na lov za dva tedna. Dobro smo se imeli in se zabavali s Šalami, nato so mi dali prenočišče, tako da sem naslednje jutro ves pomlajen vstal in korajžno odkorakal na plee v Moon Run. Pred par dnevi sem videl v Prosveti dopis rojakinje Mary Priatavec, v katerem odgovarja na moj dopis iz johnstownske o-kolice. Ona pravi, da nisem pisal resnice, da nisem bil pravilno poučen o vsem, kar sem pisal zato bi bilo dobro, da bi vselej stvar prej preiskal in se sam prepričaj. To je seveda v danih razmerah nemogoče. Ako se bi hotel o vsem, kar pišem v Prosveto, prej prepričati, bi vzelo več časa kot bi ga mogel sploh kdo posvetiti takim stvarem. Jaz zapišem - , - ,, - ... le to, kar vidim in pa to, kar fli- r^m.pr a1 zLtsz s* ,to - Torej se morem zanašati le pa resničnost njihovih podatkov, A. Dečmana, kajti nisem eden tistjh, da bi pohujševal katoliško ljudstvo, ki bi po smrti mo- je geveda da ukj ralo z dopisnikom vred romati dfttkj ,n lnformacije vselej niso v pekel. Tudi mi ni znano, če je točn€ ln do pUf!ce reBnucne. Ni-dovolj prostora v peklu za vse kj€r n,gem trdjlf da j€ ali to katolike ali ne. Kakor mi je bilo tako ZapRa] ^m le, da ljudje povedano, je tam "doli" prostor tako govorijo, za takt govorice le za duhovne očete, kam pa gre- pa R0 ^govorni oni sami in nihče do drugi, verujem tudi jaz, da drugi. Držim se pravila, da "ka-"Bog že ve." kor kupim tako prodam". In ako Nadalje naj bo Johnu A. Dečmanu povedano, da jaz nisem bil v pripravljalnem odboru, kakor on napačno misli. Vprašali pa so me naši mladi člani, kaj mislim, to pa zato, ker jim je bilo tako rečeno, in tudi vprašali so za drugega govornika pri CIO. Torej se jim je čudno zdelo, kako je prišel odbornik KSKJ, četudi je bil direktor CIO. zato je bila previdnost na mestu, kajti previdnost Je tudi božja mast. Zlet angleško poalujočih društev SNPJ a sodelovanjem jed- nl kaj prav, je vselej na razpolago v listu prostor, da se popravi, ne da se bi vsled tega bilo treba razburjati. Ako bir bilo vse res, kar sem slišal In poročal, je d11 kljub temu dobršen košček resnice, kar potrjuje dopis omenjene rojakinje, s katerim je dopolnila moje poročilo. Zato upam, da je njeno poročilo točno in resnično, kar daje podlago tudi mojerilu. Par dni pozneje sem Čital v Prosveti dopis rojakinje Uršule Priatavec iz Bon Airja, ki se nanaša na isti moj dopis iz johna-townske okolice. Tudi sanjo naj notine starine In mladine se je velja pravilo: kakor kupim tako priredil zaradi agitacije SNPJ in prodam. Nikjer nlaem trdil, da njeno članstvo oziroma društva i« vse tako, kakor sem slišal. Po-so ga financirala pziroma pre-!vedal sem I«>to, kar so mi rojaki vzela stroške. Kot taki so imeli pravUI^ vsakdo pa Ima pravico, polno moč in pravico vedeti kdo je kdo in kaj bo kdo govoril. Ali naj SNPJ sklicuje shode in prireja zlete zato, da bo prišel tja odbornik kakšne druge organizacije in delal propagando svoji organizaciji7 Menda ne! Ako bi jaz prišel kot govornik na kakšno proslavo ali prireditev KSKJ. bi gotovo tudi ti prireditelji hoteli vedeti moj namen, bom II pobijal vero. agltlral sa Pnosve-to, članstvo SNPJ Itd. O, da. to bi hotel vedeti tudi sam John A. Dečman in nihče mu ne bi tega štel v slo. Veš. mister Dečman. podporne or#misarije so eno In so na tej remiji, unije so tudi organizacije in so problem naa vseh. ki gara mo, vere pa so problem le onih. ki verujejo, ker ne vedo v kaj In jas prefHiščam Dečmanu še nadalje, da kar naprej veruje v svoje katollčanstvn, da ga ne ia-kijučijo is Jednote. kakor so že nekatere. Tudi otmčarije In v ra lahko gredo pod eno črno me-relo. Na vrke amen! da pove kar je slišal, zajresnič-nost podatkov pa so odgovorni tisti, ki tako povedo. Tudi njen dopif potrjuje, da je fcflo na stvari dobršen kos resalte na vsem tem, kar sem slišal in poročal. Ako nI b«0 \Udb pkrtce tako kakor je bilo zapisano, je tudi ona sama izpopolnila podane informacije. Naj dodam, da nisem nikomur jemal poštenega imena v dopisu, ker bi tudi to ne bilo lepo. Nihče ne more zahtevati, da se bi šel pisec sam prepričat o kaki zadevi in jo pre-iskat. To ni mogoče meni ne nji ali komu drugemu, ki se napoti po naselbinah. Tone Zidanšek je človek, ki se drži resničfe. Kadar se kdo čuti, da ni vse tako kakor zapisano, se lahko posluži lista in stvar popravi, pa ne bo nobene zamere. Tako se je delalo v preteklosti in tako se bo de-, lalo v bodoče. Jaz sem na agitaciji v interesu dj&lavekih listov, kar je moja glavna naloga, vse drugo pa je postranskega pomena. Moji dopisi se čitateljem Prosvete dopadejo. V dokaz za to so mi številna priznanja in čestitke. Anton Zidanšek, zastopnik. Z ženitovanja v metropoli La Salle, III. — Delavske razmere so menda povsod enake, o čemer sem se prepričal tudi v Cleveland u, ko sem se tam mudil na obisku oziroma na ženito-vanju Mary Suštaršič, hčere Štefana SuštaršiČa, brata moje žene. Mary ee je poročila e Slovencem Antonom Opalkom. No-voporočencema želita obilo sreče v zakonskem življenju. Ženitova-nje je bilo po pristni starokraj-ski in tudi po ameriški šegi. Na svatbi je bilo nad 300 ljudi. 2al, da ni bila dotična dvorana dovolj prostorna, dvorana SDD na Waterloo road pa je bila že prej oddana za druge prireditve. Na svatbi sem se sestal z mnogimi starimi prijatelji ln znanci ter srečal nove. Sešel sem se tudi z mojo sošolko mrs. Hren, s katero sva hodila v šolo na Travi (0-bergrass) v Kočevju. Prosim vse tiste rojake in prijatelje, katerim sem obljubil, da jih obiščem, predno se vrnem v Illinois, naj mi oprostijo, kajti vsled slabega vremena mi ni bik) mogoče obljube izpolniti. Deževalo in snežilo je ves čas mojega bivanj* v Cleveland u, to je bilo 12., IS., in 16. novembra. Ko sem bil na tem obisku ln ženitovanju v metropoli, sem tudi izkoristil priliko ter se udeležil seje društva "V boj" št. 68 SNPJ v nedeljo 14. nov. dopoldne. Tu sem imel priliko, da eem se spoznal z br. Frankom Barbi-čem, predsednikom tega društva. In videl sem, da je on kot društven» predsednik mož na svojem mestu. Obiskal sem več rojakov, toda doma jih nisem našel. Iskrena hvala krojaču Franku Poje in njegovi ženi ter sinu, ki naa je vozil v svojem lepem, komod-nem novem avtu po Clevelandu k mojim prijateljem. Hvala tudi Stevu Sostariču ml. za voinjo na postajo v njegovem novem avtu, posebna hvala pa družini Stefan Soštarič za uslugo in stanovanje sa časa našega bivanja v Collinwoodu. Najlepša hvaJa vsem skupaj. Kakor sem že v včerajšnjem glaailu SNPJ naznanil Članatvu društva Triglav št. 2, se bo glavna seja vršila v nedeljo, dne 6. za leto bodo razne Jfe dolžnost ^eleži vsaj naznanjam gospodarskega kluba SND, dk se gotovo vsi udeležite klubove seje dne & dec. ob 7^0 zvečer. Upam, da bomo po seji imeli zajčjo pečenko in ječme-novca, kajti vse to bo brezplačno. Na tej seji se bo volfl nov odbor za prihodnje lete} Vsi «iš sejo! Vence! Obid, 2. ČETRTEK, 2. DBTFmpp ^ S pota Dasi je Minnesota znana kot mrzla poin-aifna, pocfcfcne $ibirir ji, je bik) letošnje Jesensko vreme dokaj milo vse do zahvalnega dne, ko sem napisal te vrstice. Le tu pa tam v senčnatih straneh je bilo nekoliko snega. Lovci so se pritoževali, da so v mnogih kfajih streli zgrešili, ker ni bik> vreme posebno ugodno, da se bi divjačina nalovila in aku-paj zgnala. Snega ni bilo, šibov-je in grmovje je zašumelo in urni srnjak ali srna pa sta jo ucvrla v drugo smer. Veak lovec ve povedati o "lov-' skih racah", kako je dobro meril in streljal, srnjak pa jo je veselo odkuril in se smejal, če se smejati zna. V goščavi se lahko smeje, ker ee čuti prostega, svobodnega. Kljub raznim lovskim pravljicam je bilo mnogo srn in srnjakov pripeljanih v naselbine, tako da sem bil tudi jas, ki nisem lovec, deležen obilnih lovskih kolin. Zadnje čase sem mnogo potoval in obiskal več rojakov. Udeležil sem se tudi par pogrebov u-mrlih rojakov. Bilo je par slučajev, da so rojaki umrli sa rakom, za katerega zdravniki ne vedo pomoči, ako je v poznih Šta-dijih. Na Chisholmu sem opazil, da so prejeli zopet precejšnjo zbirko najnovejših slovenskih knjig za ljudsko ali javno čitalnico. Ravno tako je na GiJbertu tudi bogata zbirka slovenskih len jig v javni čitalnici, predt kakfcm letom pa jih je bilo ie par. V odbor ljudske knjižnice so prišli ljudje la so to stvar preskrbeli. Tudi Proeveta je pred časom vzpodbujala k temu. Obiskal sem tudi ljudsko knjižnico na Eveiethu, ki ee nahaja v lepem parku in ima prijazno knjižničarko. Kakor se sliši, bodo na Gilbeirtu uredili lepo in veliko ter moderno poslopje za javno knjižnico. Tako je prav, da se te javne knjižnice ali čitalnice zanimajo v teh naselbinah tudi za slovenske knjige, kajti Slovencev je v teh krajih mnogo. Saj tudi plačujemo davek, zato ni več ko prav, da dobimo svoj del knjig v čitalnicah, ki eo ljudske. V evelethski čitalnici je le kaj slovenskih knjig in le par slovenskih časopisov. Zato pa se bi morali rojaki na Eveiethu brez razlike mišljenja požuriti, da si njihova javna čitalnica nabavi več slovenskih knjig v eno najlepših prostorov javnih knjižnic kar jih je na železnem okrožju Arrowhead. Matija Pogorele. Sovražniki betona Beton smatramo danes za najtrdnejši *raH beni material, ki ga je mogoče razdejJi le^ rovo silo Iz betona zidamo trdnjave. Gradbe mkom, la postavajo poslopja na betonske t^ ^ P«t«m lahki stala za večnost . In vendar ni treba nit stnusv na atisnjeni zrak, niti razstreliv da * razdenejo tudi ti cementni temelji. Na podobe, način, kakor povzročajo neke glivice razpa( leea, delujejo tudi druga najmanjša bitja k betona sicer ne raagmujejo kakor lesni črv bruna, a vendar doprinašajo svoj del, da se tu dl glede betona uresničuje beseda o minljivost vsega človeškega dela. Tem bakterijam niti ne moremo preveč oči, tati razdiralnega dela, saj ne delajo nič dru gega, nego — dihajo. Kakor vdihava človel kisik in iSdihava ogljikov dvokis, tako dela.« tudi bakterije v tleh, samo da je njih izdihava nje ogljikovega dvokisa posebno močno. Ogljikova kislina napolni sčasoma vse luk njfce v tleli in tudi talna voda se je počasi na vzame. Cement, iz katerega mešajo beton, j« bližnji sorodnik apnenega ometa. Kakor grad beno apno, ga pridobivajo iz apnenih kamnolo mov in samo dejstvo, da je pomešan z alumi ni jem, silicijem in nekaj železa in da ga "ige jo" dq bližine tališča, med tem ko žgejo gradbe no apno samo do 1200 stopinj, cement bistveni spreminja. Pri cementu pa se ogljikova kisli na z vročino prav tako wžene kakor pri apni in zato imata oba stalno potrebo, da bi se na srkala ogljikove kisline. Zato pa topi talna vo da, ki je zavoljo delovanja talnih bakterij na polnjena z ogljikovo kislino, apno iz betonske ga temelja in tako uničujejo bakterije na po sreden način trdnost stavbe, ki počiva poten na čedalje bolj trhlih temeljih. So pa tudi talne bakterije, ki stavbam m škodujejo posredno s svojim dihanjem, tem ve« se jih lotevajo naravnost s kislinami. Prav ta ko, kakor so predrobna bitja, ki spreminjaj« sladkor in druge ogljikove hidrate v mlečno kis-lino (in ta kislina nastaja kot posledica utruje nosti tudi po telesnih naporih v človeških mi« šicab), so talne bakterije, ki izločujejo kot od padne snovi svoje prehrane mlečno kislino. Ka ko grdo pa napada mlečna kislina beton, so po kazali nedavni poskusi. Bakterije redimo lahko, kakor znano, v ta ko zvanih "kulturah". Betonsko klado, ki ji prav gotovo še niso razkrajale bakterije, m zmleli v tenek prah in ta prah so natresli v re dilno želatino, da je nastala motna, mlečnatj tekočina. To tekočino so še enkrat segreli, da bi uničili vsa morebitna živa bitja v njej. pJ tem je eksperimentator položil vanjo koše m; betonskega temelja, ki so ga verjetno pokvari] le bakterije. "Kultura" se je sedaj lahko raz^ vijala. Povsod tam, kjer je plaval kakšen koj šček pokvarjenega betona v redivu, so se tvoj rili kmalu "prozorni obstreti" okrog njih, ta se pravi želatina, ki je bila motna za volj no be^ tonske sipe, je postala na teh krajih spet pro^ zorna, in sicer zato, ker se je tu betonska sipa raztopila. Torej so morale vplivati tukaj moč< ne razkrojevalhe sile. In v resnici so pri mikroskopski preiskavi želatine teh obstreti od< krili v njej bakterije, ki so se v redilni želstinl hitro raznoževale in tvorile mlečno kislino. So-vražnike, ki prežijo v tleh na cement, je trebi torej zelo resno vzeti. Po dolgem času ... Mapleton, Utah. — Po dojgem času je prišel dan, ko spet premorem za naročnino temu listu, ki ga zelo pogrešam. Morda bo kdo rekel, da sem nazadnjak, toda temu ni tako, kajti razmere so silnejše od naie volje ln želje. V zadnjih letih Je namreč depre-1 sija povzročila dosti pomanjkanja na vseh koncih in krajih, najbolj pa smo seveda bili prizadeti, ml delavci. V takih razmerah Člo-v«k celo sam nase pozsbi. Sedaj pa obljubljam, da bom postal bolj stalen naročnik našega priljubljenega dnevnika Prosvete, kajti drugje ne dobimo potrebnega poduka ill tolažbe sa naie vsakdanje težave in detsvske intereee. Kadar Je delavec prisiljen pustiti svoj delavski list. Je pač udarec sanj in sa list Prlgibno pošiljam naročnino in listu Selim o-bilo uspeha. Jacfc Medved. Jejte mnogo kislega zelja! V tem času, ko postaja zelenjava že redka, jf kislo selje zavoljo svojih vitaminov vsžno živilo. V njem je posebno mnogo vitamina C, it-redno mnogo bez in nekaj inzulinu podobne sno-vi, ki Je važna za tiste, ki bolujejo za sladkorno boleznijo. Tisti, ki pozimi pospravi mnogo kislega zelja, ne bo občutil pomladne utrujenosti. Tudi vitamine za rast in moč, rudninske soli za kri, zobe in kosti dovaja kisk) zelje telesu. Mlečna kislina, ki je v njem, uničuje črevesne b&kterije, urejuje prebavo, preprečuje vmtje in nastajanje plinov v črovesih. Skratka: ki* zelje je za zdravje zelo pomembno živilo in pravijo, da ljudje, ki ga mnogo pojedo, doseiejo visoko starost. Američani pijejo sok kislegs zeljs zoper pre bavne motnje. Oposoriti je treba na to, ds )< siroto kislo zel je, ki ga pomešamo z olivnim o-IJfem, izbama solata, ki seveds v še večji meri kaže vse dobre lastnosti kislegs zelja nego v o-bičajnem kuhanem stanju. Kozarec molekulov V navadnem kozarcu vode je 10 kvadnii^ nov molekulov. Da ai boste laše predatavljsli i* iemernost tega števila, vam povem tok: Denimo, da bi mogli slehernemu molekuju kozarcu nalepiti etiketo, tako da bi gs pozneje prepoznali; zdaj sUjmo U kosam ^ sredi Tihega oceana ia počakaj mo. da se ooc^ pomeša s vso vodo, kar je premore sver r tem si natočimo pod vodovodno pipo sov « w rec vode. Kaj mislite, koliko taklhs opremljenih molekulov bi našli v njem W vor: okoli dva tisoč.-Dr. F. W. Aston IJ8TNICA UREDNIŠTVA Giltespfe. IB., L. M : Na vašo Je še pojasnil gl iNMfc Dreg© iiHnTsI püüe. je pa rešila zadnja v rencija AVI naj s*sj ie raeprave o stvareh, ki es Pred 50 leti.. • betten častno kosilo. Nemški rabil tisto priliko, da Je franco**«" u Q Im zagotovil mjrovne namene NemfU* čiJo ie Francijo as va Izjsv* |H# «ase Iskljeéesa ittwtkk. 2. decembra ..................... Vesti iz Jugoslavije ........... (Icriraa bisledovanega VLOMIL- ^iRBANCA SO PRIJELI M poldrugim mesecem Je po-^¡¡il a kaznilnice v Srbiji, 2jsüífav Pristavi ob Krki KijeK Dne 18. novembra je orožni- m ie uspelo prijeti vlomilca in Z Jožeta Urbanía, ki je pol-J mesec bil strah in trepet 0] ob Krki. pprocali smo že, da je bil Ur-ttrsdi tatvin in vlomov ob-pred dvema letoma na 10 ¡«bije, da je bil zaprt v niški jnilnici v Srbiji, odkoder pa 2. oktobra pobegnil in se kma-nato pojavil v svojem rodnem u, na krškem polju, kjer je iil več vlomov. Orožniki so « iskali, toda vea trud je bil nad ^aec dni zaman. Morali so rav-¿ti tudi previdno, ker so govo-da je Urbanč oborožen in da Jm bo zlepa udal. Toda ob are-Ufiji se je ta govoriea o Urbanovi oboroženosti spremenila v Lrljico, kakor se je tudi poka-plo, da so bile neresnične govorice, da ima denarja kot peška. Orožniki so ga prijeli popolnoma brez troda, oborožen ni bil, de-urja ni imel. Kako so ga prijeli? Na Martino nedeljo je Urbanč z nekim pijateljem praznoval martino-Cje v Trški gori pri Krškem, toda orožniki so izvohali, da se ihaja iskani vlomilec v gorici, p so mahnili tja. Toda Urbanč jt nevarnost opazil inse pognal t beg. Bil je že im\¿R, orožniki a §o streljali za njim in ga>je krogla — kakor se je zdaj poka-alo — zadela v členek desne noje, Urbanč se je s težavo in kr-meč zavlekel v jarek med gran je in negibno obležal. Orož-liki so ga zasledovali in preieko-nli gozd, toda našli ga niso, veleli pa so, da je bil ranjen. Ko k orožniki odšli, se je Urbanč »itoraj po vseh štirih splazil do fcšeče vasi, kjer je nekaj noči prebil v mrtvašnici, 17. novem-bra pa se je splazil do vasi Pri-Én ob Krki ter se zavlekel v kosolec posestnika Franca Kosa. Naslednji dan popoldne sta dva btanjeviška orožnika prišla v Pristavo in sta pri Kosovi doma-Sji zaduhala ostri vonj po jodo-lormu. Sla sta za vonjem in opa-ila pod kozolcem nekaj nametana Rena. Zazdelo se jima je «mljivo, prinesla sta lestev, plezala po lestvi vsak z ene stra-sna kozolec in našla v senu spe-— Urbanča, ki ga je ropot «budil. Planil je kvišku, orož-»ta namerila puški, Urbanč »je dvignil roke in zaprosil: tospodje, nimam orožja, ni me Uba zaklati!" Mirno se je dal Ikniti, nakar sta ga orožnika »peljala na orožniško postajo Kostanjevici. trbanč sam je izpovedal, da ' tako strašen, kakor so ga »11-"K v listih, in da orožja sploh »¿as ni imel. Mislil pa je, da »ne bodo prijeli, ker se je kljub »i hotel vsak drugi dan seliti to drugam. Pri njem so našli ' »rebrno uro in dve steklenici da si je mazal z njimi ki "e je močno ognojila. V 19. novembra so ga orožji iz Kostanjevice odpeljali v •w mesto, in sicer v avtomo-■» ga je dal na razpolago Jomeškl odvetnik dr. Globev-k¡ je že izjavil, da bo prodno branil Urbanča pri sod-■"Mprsvl, kjer bo odgovarjal zadn jega meseca pa tu-* ** nekatere grehe iz prej- ¡f»" 'asa, ki so j Hi šele zdaj ■rili. 0 ''rlianču se je zadnji mesec »*,r>l po Dolenjskem poseben kakršnega dosežejo ne-, n r"Parjl. Govorili eo nam-je to "razbojnik prikup-"Jte". ki bogatim jemlje In nJirr daje. Tako pripovedujejo tole -lem. Ko so orožniki Zalokarja vodili v Koaje, ga Je rasburjeno ljudstvo hotelo kar linčatl. Zalokar Je Izpovedal, da gs Je alkohol podivjal da ni vedel, kaj počenja. Prepeljali so ga v celjske zapora. Vertovškova je zvečer poškodbam podlegla. Dva njena ainova sta oficirja, ena hči je učiteljica, poročena z učiteljem Kladni-kom v Sevnici, druga hči še študira. Sta ga oče ali »teatra umorila? — Umor 36 letnega posestniko-vega edinega sina Franceta O-, koma v Trnjavi pri KraŠnji (Črni graben) še vedno ni pojasnjen. Orožniki so aretirali o-četa umorjenega in sestro v domnevi, da sta ta dva izvršila ali pripravila umor. Sestra Liza — stara 30 let — ni marala brata, ker bi pač brat prevzel domače posestvo in iz tega pohlepa se Je najbrže rodila misel o zločinu. Kakor kaže, je zasnovala in izvršila zločin skupno z nekim fantom, ki je pogosto zahajal k Okornovim, a je po umoru izginil in ga ne morejb izslediti. To potrjuje sum, dasi oba aretiran-ca tajita ves Čas, da bi imela karkoli opraviti z zločinom. Tudi njune izpovedi same se ne uje-majo. Verjetno torej, da gre za nov najbolj umazan zločin od vseh zločinov: vzeti življenja sinu in bratu zaradi grunta! Albin Prepeluh umrl. — Danes, 20. novembra, je nenadoma umrl predsednik Blasnlkove tiskarne, znani socialni delavec in publicist Albin Prepeluh, star komaj 57 let. Davi ob 5. uri mu je postalo slabo, vstal je iz postelje in se zgrudil; srčna kap. Ime Albina Prepeluha je znano tudi vsem starim socialistom, saj se je Albin Prepeluh zgodaj znašel med prvimi rodovi slovenskih socialistov. V Ljubljani je Študiral gimnazijo, nato pa se izobraževal sam dalje. Pisal je mnogo v prvo napredno, sociali-stično-masarykovsko revijo "Naši zapiski" pod psevdonimom Ab-ditus, objavljal pa je v tej reviji ter drugod tudi leposlovne črtice pod psevdonimom Pavel Mihalek, v Slovenskem narodu pa je objavil in nato ponatisnil roman "Mina" pod psevdonimom a. P. Rušič, njegovo zbirko "Iz nižin življenja" — črtice — pa so izdali socialist Rinaldo in prijatelji v Idriji leta 1908. To njegovo delo je malo znano in malokdo ve, da se je za Mihalkom skrival Prepeluh. Znane pa so njegove knjiga o socialnih problemih : Socialni problemi, Idejni predhodniki socializma in komunizma, dalje brošura o sgrarnih problemih po prevratu, zadnja leta pa je v reviji "Sodobnost" objavljal spomine na prevratno dobo, ko je zavzemal v socialistični stranki pomembno mesto ter je bil tudi v prvi Narodni vladi za Slovenijo. Po vojni je postal delničar najstarejše ljubljanske tiskarne, Blasnikove tiskarne, delniške družbe, katere predsednik je postal in katere lastnik Je bil že več let prav za prav on sam. Zapustil je vdovo in tri otroke. V politično življenje že več let aktivno ni posegal. Socialistično delavstvo ga bo za mnogo let dobrega, poštenega in trdega sodelovanja z govorjeno in pisano besedo ohranilo v lepem spominu. eV Nizki dohodki polje-dehkih delavc i Washington, d. C.—Povprečni letni zaslužek poljedelskih delavcev v okraju Pawnee, Kans., je bil manj ko |S00. Tako poroča ekonomski odsek federalnega poljedelskega departmenta. Poročilo bazira na reprezentativni študiji položaja poljedelskih delavcev v Kansasu. Protinacijski shod v St Louisu Nacijska propaganda ne kaže uspehov St. iJoaia, Mo. — (FP) — Da St. Louis odklanja mahinacjje in. propagando Hitlerjev agentov, je dokazal na protestnem shodu» ki se je vršil v tem mestu. Protestni shod so sklicale unije adf in cio, postojanka Ameriške legije ter liberalne organizacije proti konvenciji Amarika-Deutaohar Volksbunda, Hitlerjeve organizacija v Ameriki, ki se ima vršiti v_St. Louisu. ~ Govorniki, ki so naatopili na ahodu, so pokazali, da demoni stracije niso naperjene proti nemškemu narodu, temveč proti nad jem, ki širijo propagando v Ameriki. Na shod so prišH tudi repreasntantje nemških organizacij, ki ao nasprotniki nacijev Glavni govornik je bil Paul P. Hoagan, predaednik Nemškoame riškega novinarskega kluba, Ideja, da sa skliče protinaeij skl protestni shod, ja sproti! Svet ameriške demokracije, v katerem so včlanjena organizacija, ki imajo čas 200,000 članov. Govorniki ao naglaialit da St. Louis ne mara nacijska konvencija, na kateri bi nastopil Fritz Kuhn, Hitlerjev zaupnik v Ameriki, ki Je bil pred nekaj teti v alužbi avtnega magnata Forda. Apel na d*lavc*, naj podprejo Moo-neyjmvo resolucijo Washington, D. C. — Vse delavske unije so bile pozvane, naj podpirajo v kongresu predloženo resolucijo» ki urgira guvernerja Califurnije, naj Izpusti Toma Mooneyja Iz ječe. Poziv na unije Ameriška delavske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo vsebuje pismo, 1(J ga je naslovil kongresnik Usher Burdick, prograslvac iz Severna Dakote, tem organizacijam. "Sleherni, ki veruje v pravico in ao mu znana podrobnosti Mooney jevega slučaja, ve,'da Mooney trpi v californijski ječi za zločin, ki ga ni izvršil," je rečeno v pismu. "Mooney je Žrtev omreže-nja in v ječo ao ga apraVili oni» ki so se hoteli iznebitl militant-nega delavskega voditelja. Vsa evidenca proti njemu — in direktne evidence splo)h ni bilo — je bila ovržena. Priča, 1U so nastopile proti MooneyJu na obravnavi, so po krivem prisegle." Unija ADF zmagala pri volitvah New York. — Mornarji, upo-« aleni na 14 parnikih, ki Jih operira Eastern Steamahlp Co., so se pri volitvah, ki ao sa vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča, izrekli za mednarodno unijo mornarjev, v A-meriški delavski federaciji včlanjeno organizacijo, da jih ona ra-prezentlra pri kolektivnih pogajanjih. Za to unijo ja bUo od-danih 541 glasov, za National Maritime unijo, organizacijo CIO, pa 432 glasov, ftkoro pri vseh volitvah med mornarji, fca-tere Je doslej odredilo delavako razsodišče, Je zmsgala unija CIO. NaroMU boljši d! no! Koaigreaiilka John T. Bernard (levo) In* J. J. OTonnell, vodilna pragreelvoa v nižji koagrvaai zbornici. mKmtmmammmmmmmmmmmmmemmmmtmmmt-rnimmmmmmmmmmmmmm^mmmmaB W 1 • • -L 1 A-Z statistiki poljedelskega mlniatr- KaKO Z1V1 lapOnSKl stva «naša povprečni iakupiček pridelka na družino 2067 jenov, porabi pa letno najmanj 2261) Jenov, torej več kakor pridala. Padec cen riša ia svile It kolo- "Niponska kmečka krlsa nudi tako Žalostni sliko, ds je Človeka sram popisati Jo!" je dejal pred selo slabo letino 1984 min. predsednik otpškega vzhodnega carstva, Okada. In res nudi pogled v zakulisje življenja na deželi mogočrie prevladujoče sile na «Vfhodu, vi prav sdaj z vso vnemo nadaljuje obkrotovalno politiko okrog Rumenega morja, dokaj trhlo osnovo, na kateri sloni na sonaj tako mogočen podvig niponaka Industrializacije. Kriza nlponskega kmeta aaga daleč nasaj v 1. 1869, ko Je cesar Meji stopil na prestol in sauka-zal državo v vsakem pogledu prilagoditi modernemu razvoju Evropa. Pred Industrijsko krizo ja živelo otoško carstvo prijetno, Uključrvo od dohodkov lastna zemlje, v katar! tvori še danes kmečki stan skoraj 60% prebivalstva. Selitev iz dežela v mesta In tovarne, poseg trgovine v poljedelstva, oboje Jt sadalo smrtni udarae razvoju nlponskega kmeta. 80 do 80% poljedelcev Je bilo malih najemnikov, ki so plačevali svoj delež v natura-lUah. Odkar pa dajejo davke v denarju, morajo pridelek prodati, kar iskorišiajo navijakl een In dajalci poaojtl. Za davka, nabavo orodja, sukna, ki sa na pridsluje več doma, sa šola ln prehrsno proda kmet letev po cenah, ki jih narekujejo drugI. Da se pridela čim več riža, ki jt glavna hrana, čaja in zelenjava, Izrabijo kmetje vaako |h*z po večini korejski In Indijski riš zs prehrano. Revni kakor h rs na ao tudi domovi. Preprosta opre ms, velik kotel sa kuhanja rfea, nekaj odej In oblak v kotu. pš slamnati plašči sopar daž — to ja vas. Pač, po koteh ao navadno prasne vreče ta fosfat, drago u-metno gnojilo, ki dostikrat stane val kakor donese ietev. Skrbno negovan doma/i oltarček kra t/ufe v kota nad vso to ravičlno Niponaka nima deželnih posojilnic. izkoriščevalci ao zasldrs n| po vaseh In u zaide kiftet za radi jmrofce ali smrti v taftave ga Že imajo v svojih rokah. Danes cenijo dolgove nipanskfh kmetov na pet mllljsrd Jenov Sto jenov Je povprečni (Mg nI panskegt družinskega očeta. Po iti j Je krizo še pospešil. Tri petine niponakega prebivalstva tako rekoč stradajo. Samo predlanskim Je morala vlada na svoje Stroška prehranitl 280,000 šolskih otrok% Izmed 12,000 nabornikov j t bilo v kraju Aomori, kljub strogi Izbiri potrjenih le •000 mladeničev, vsi ostali so bili sarsdl prešibkega telesa tavr-njeni, Vaako leto ae odtaka milijon ljudi s kmečkega podeželja v mesta. Množica dninarjev, po» stopačav ln bretposelnlh narašča, kmetija propadajo. Posebno cveta tadnje čase na podeželju kupčija z dekleti. Bolje rečeno, kmečka dekleta "posojajo" proti primernemu plačilu sa tovarne, bogaia družine In javne hMe v Jošivarl. Kajti moralni pojmi na Nlponskem so drugačni ko pri nas, vendar je verjetno, da at mnogo deklet vda v takšno usodo, samo da zadovolji družinakt-ga očeta ln reši prssadolieno kmetijo poguba. Navadno prej me družinski oče ta dekle 1000 jenov takoj na roko, ta pa ostane pri kupci toliko časa, da od služi. Vallk dal teh deklet Izgubi svojo mladoat, preden pri nizkem socialnem stanju prostitu Jočih doslužl. Posebno mnogo nlponsklh deklet ss udinja čez zimo v tekstil nih tovarnah, Družina prejme navadno 20 jenov takoj izplača* nih. dekle jih č«z zimo odsluži in poleg prehrane ter obleka ša kaj prištedi, preden se vrne na pomladna dela domov, Tudi kmečki mladeniči beše z rodna gruda, ki Jih ne more rediti. Delo doma prepuste ženskam ter gredo ta kruhom v tovarne, največ pa v severna ribiška okrožja, kjer al prištedijo vsaj nekaj denarja in za silo prah ranijo. Država se trudi, da bi t ustanavljanjem manjših tovarn in a* lektričnJh naprav na deželi ubla- žila beg z zemlje. Toda uspehi ao majhni In kriia na Nlponskem jt marsičem podobna oni v Ztdl-njenih državah, kjer Ja krntt tudi poatal žrtev prevelika inda-striaiiaacije. V obeh državah nt» si kmet breme zadolžitve. Niponski kmet nudi povrh ša domači industriji možnost cenene proltvodnje, s katero poplavlja svet.. Ot računamo, da ta ulpon-skl narod množi vaako leto ta sa milijon ljudi, čaka vodja otoška-ga caratva v pogledu okrepitve poljedelskega stanu še tetka sa-loga. —Jne. Organiziranje brat- 4 posekih v Akrouu •Mssaaaai» Kampanja unije kavču-karskih delavcev Akron. a — (FP) — Urad-nlkl unij« kavčukartkih delav» ctv to naznanili splošno kampanjo, da potegnejo braapoaelna delavca v organizacijo. Naznanilo ja bilo objavljano po končanju spora med unijo in Gao4> year Tire a Rubber Co. Spor jt naatal, ko ja kompanija sačala odpuščati delavos in a tam Izzvala sedečo stavko. Ta ttavka ja priaflila ktmpa-nijo na rtvlaijo stališča, ki «a jt prvotno navzela, da na mars biti diskusij o odstavitvah delavetv. v spor med unijo In kompanija je posegal James P, Miller, pokrajinski direktor federalnega delavskega raasodišča. Na sestanku med unijskim! vodllsljl in prsdstavnik! kompanija ss slednji obljsbill, da bodo upoštevali starostne pravfct delavcev, ako bo pomanjkanja naročil zahtevalo nadaljnje redukcija. Uradniki unljs so izjavili, da ja bila ssdsčs stavka prtfetst proti odpuščanju delavcev ? mestu, ki ne daja podpore brat sonetnim. It ttgs razloga tt tt iS-tIII nsloge organiziranja brsspc-selnfh delavcev. Sodelovali bodo t drugimi delavskimi orfsslts-cljaml, ki prltlakajo aa državna in federalna avtoriteta, da prt-vzamejo oskrbo brttposalnlh, H ne morajo dobiti tatložka v pfl-vatnlh industrijah. Juina Afrika odpove• dala pogodbo z Italijo London, 1. dec, — Vlada Južnoafriške unija Je uradno nasns-nlla, da ne bo več obnovila petletne pogodba t Italijo glade plovba med Genovo in pristanišči Južne Afrike. Po tej pogodbi Juina a* frika plačuje Italiji letno $7*0,-000 ta dovašanja blaga aa italijanskih parnikih. Vsrok m ker aa italijanski parnlkl prepočasni in imsjo slab ohlajevalni sistem aa aadje. Angleška paroli rod (ki družbe ao veeete tega sklepa Južnoafriške vlada. AgltlraJU sa ProtftUl Prijatelj« Iger In petja, od blizu in daleč, vabimo na DRAMATIČNO PRIREDITEV DRUŠTVA "LILIJA" v Milwaukee, Wis. v nedeljo S. decembra ▼ South Side Turn dvorani Popoldne ob 8. uri otroški program In Igra: "THE WRONG BABY" Zvečer ob 7:80, 4-dejaaaka veaaloigra: "MICKI JE TREBA MOZA" MMfcrat na odru v Hloveaijl v ene« lata. Vstopnina Vk v pradprudaji, pri vratih 4Sc Ofcastia velar ja, plea. Dospela jc iz Ljatyjasa sova lafet* pristaeft "Bikom" PURIMA Ml Notfofcaoljéva aáratS* Ja ta «s| __ . _ M*k. later la ftaiša «m šf*»as|e. I Ia e«r*Je M M» ao roM ša »aoo*— aoeaios pri Ssa»U* Maaaét N " " ao roM ša poootao «e#aéae pri aoa»U* Maaatk ia Uštašek t Aooo sieaot resol Je ler v proS^olš Mik. Naalaha kropi oofe tote la V sao eomoro Sa a»«l* a*A la aaorfljo (Rak* «eo ftoatot« šot Ko v AnHfcl «4 »a pri mm. (W Jé Slep-ao a pa«»toa fias fttoMfa. t It. II St. 9i.es «tama s ia. li se II ABIA-<'KU*«IE ttnxmCHY KANJI« K v outl pa SI», ta vota» po I1IS. HVKDSKK K A PIJ ICR. saltóla tosilta a»p*t ooloMaol. Mala otoki. S«, ■MÉÉtáua^H^H SAMFJJf K. TAVŽr.MHiti* KMíJAM. IIVOS^ la Mi M HnaJp^Si mitihtlk «Srarll kaUto óptela» oporoMJa 4aMte taotel pri mo r patoiia pa Ito to Itr. PMATIKR is Ma Itss im IwM opr»JoR, Sa JaU msS«I»o ter Vati priprnirn/tmm f eas rih«p«o a paMmtmm mmm Ite if to aaS M 4ra«lb vraI •poraMJa oteroM*! a arad. STEVE MOHORKO CO. 7S4 eocrrn 2nd MTRKKT MVtWAimt, WIS F. M. D08T0JBV8XU: Bratje Karamazovi <108T«f« mšmmšrnm^mmmamm "Joj, saj bom povadala, joj, dragi Dmitrij Fjodorovič, takoj povem vse, ničesar ne bom utajila/' se je v smrtnem strahu usulo iz Fe-nje. "Peljala se je v Mokroje k oficirju/' "H kakemu oficirjur je vpil Mitja. "K prejšnjemu oficirju, k tistemu, svojemu prejšnjemu, ki ga je imela pred petimi leti pa jo je zapustil in odšel drugam/' je »blebetala Fenja kakor preje. Dmitrij Fjodorovič je umaknil roke, a katerimi jo je stiskal za grlo. Smrtno bled in brez besede je stal pred njo, toda po njegovih očeh je bilo videti, da je mahoma vse uganil, da je že ob prvi besedi uganil vse do poslednje pičice in da mu je vse jasno. Uboga Fenja seveda v tem trenutku ni utegnila gledati na to, ali jo Je razumel ali ne. Kakor je sedela na akrinji, ko je on planil v kuhinjo, tako je oetala tudi zdaj, vsa tresoča se, z rokami iztegnjenimi predse, kakor bi se hotela braniti; kar odreve-nela je v tem položaju. Preplašene, od etrahu razširjene zrenice njenih oči ao se nepremično upirale vanj — Mitja pa je imel vrhu tega kakor nalašč obe roki okrvavljeni. Spotoma, ko je tekel, se je najbrže z njima dotikal čela, ko si je brisal pot, tako da ao mu ostale na čelu in na desnem licu rdeče maroge razmazane krvi. Bati ae je bilo, da dobi Fenja vsak trenutek histeričen napad; stara kuharica pa je bila skočila pokoncu in je gledala kakor blazna, toliko da se je še zavedala. Dmitrij Fjodorovič je stal nekaj časa na mestu, potlej pa se je mehanično spustil zraven Fenje na atol Sedel je in težko bi bilo reči, da je kaj premišljeval ; nekam prestrašen je bil, prav kakor da ga je nekaj omamilo. A vse je bilo jaano kakor beli dan: ta oficir—Mitja je vedel zanj, dobro je poznal vso istorijo, poznal jo je iz Grušenjkinih lastnih ust ter vedel, da ji je pred mesecem dni poslal pismo. Mesec dni, ves mesec dni se je tedaj pletla ta atvar v najgloblji tajnosti, prav do aedanjega prihoda tega novega človeka, in on ni niti mialil nanj 1 A kako je bilo mogoče, le kako je bilo mogoče, da ni mialil nanj? Kaj je bik» krivo, da je takrat kar tako pozabil na tega oficirja—pozabil akoro še tisti mah, ko je zvedel o njem? To vprašanje je stalo zdaj pred njim kakor nekakšno čudo. In on je s grozo etrmel v to čudo, bogme s grozo, kar mras ga je oblival od nje. A v tem je jel zdajci tiho in krotko govoriti s Fenjo, kakor mirno in prijazno dete, prav kakor da je člato pozabil, kako jo je pravkar prestrašil, rasialil in izmučil. S silno, v njegovem poloiaju kar Čudno natančnoatjo jo je jel izpraševati. In Fenja, dasl prepadeno zrla na njegove okrvavljene roke, mu je jela vendar takisto s čudovito ustretljlvostjo in naglico odgovarjati na vsako vprašanje; zdelo ae je, da ae ji kar mudi, da bi mu "do pičice" razložila vso resnico. Po malem je jela celo s nekako radostjo pojaanjevatl vse podrobnosti, nikakor ne zato, da bi ga mučila, ampak a kačevitim, odkritosrčnim prizadevanjem, da mu ustreže. Do najmanjše podrobnosti mu je opisala tudi ves današnji dan, kako ata ae oglasila Rakltin in AljoAa, kako je ona, Fenja, stala na straži, ko se je goepodlčna odpeljala, in kako je Gru-šenjka skozi okence zaklicala Aljošl, naj pozdravi njega, Mltjenko, in mu sporoči, naj bi se "večno spominjal, kako ga je ljubila v tisti kratki uri." Ko Je Mitja začul o tem pozdravu, se je zdajci nasmehnil in na bledih licih mu je zaiarela rdečica. In tisti trenutek mu je dejala Fenja, ki se ni mahoma prav nič več bala zaradi svoje radovednosti: "Kake roke pa imate, Dmitrij Fjodorovič, vse krvave ao!" "Da," je mehanično odvrnil Mitja; raztreee-no pogledal na svoje roke in obenem že tudi pozabil nanje In na Fenjlno vprašanje. Spet se je pogreanll v molk. Dvajset minut je bilo že prello, odkar je bil pritekel v kuhinjo. £rav-karinji strah ga je bil minil, a za to je bil oči-vidno že vea v oblasti nekakšne nove, neupogljive odločnosti. Iznenada je vetal ter se zamišljeno nasmehnil. "Kaj se je zgodilo z vami, gospod?" je izpre-govorila Fenja in spet pokazala na njegove roke. Njen glas je bil sočuten, kakor da je zdaj ona tista, ki mu je najbližja v njegovem gorju. Mitja se je spet ozrl na svoje roke. 'To je kri, Fenja," je Spregovoril, gledaje jo s čudnim izrazom v očeh, "to je človeška kri in — Bože moj, zakaj je bila prelita! Toda ... Fenja ... tam je nekakšen plot (gledal jo je, kakor bi jI zadajal uganko), visok plot, kar strah ga je pogledati, toda ... jutri ob razevitu, ko 'solnce vzleti', bo Mitjenka preskočil ta plot... Saj vem, da ne razumeš, Fenja, kakšen plot mi je na umu, nu, pa nič ne de . . . in zdaj z Bogom! Ne bom je motil, odstranim ae, umel se bom odstraniti. Živi, radost moja ... eno urico si me ljubila, pomni zdaj Mitjenko Karamazo-va vse svoje žive dni... Saj pomnil, kako me je zmerom imenovala MitJenko, JeliT' *■; S temi besedami je mahoma odšel iz kuhinje. Fenja se je tega odhoda skoro še bolj ustrašila nego preje, ko je bil prihrumel in planil nad-njo. i Natanko deaet minut po tem je prišel Dmitrij Fjodorovič k tistemu mlademu uradniku, Petru Iljiču Perhotinu, kateremu je bil nedavno zastavil pištole. Ura je bila že pol devetih in PJotr Iljič, ki se je doma napil čaja, je bil pravkar iznova oblekel suknjo, da bi odšel v gostilno k "Prestolnici" igrat na biljard. Mitja ga je prestregel, ko je baš odhajaL Ko ga je zagledal s takim okrvavljenim obrazom, je kar zakričal: "Bog nebeški! Kaj pa je z vami V "Oh, kaj," je naglo izpregovoril Mitja, "po evoje pištole sem prišel, prinesel sem vam denar. Z največjo hvaležnoetjo. Mudi se mi, Pjotr Iljič, prosim vaa, brzo." Pjotr Iljič je strmel vse bolj in bolj: v Mitjevih rokah je bil zdajci zagledal šop denarja, in kar je bilo glavno, Mitja je držal ta šop in vstopil z nJim tako, kakor nihče ne drži denarja in ne pride s njim v hišo: vse bankovce je imel v desni roki, prav kakor da jih hoče pokazati, tako naravnost jo je iztezal pred seboj. Deček, urednikov sluga, ki je bil srečal Mitjo v predeobju, je potlej pripovedoval, da je le v predsobje stopil tako z denarjem v rokah in ga je moral po tem takem že po ulici ves čas nesti pred seboj v desnici. Bankovci ao bili »ami mavričasti stotaki, s okrvavljenimi prsti Je stiskal ves lop. Pjotr Iljič je kasneje, na poznejša vprašanja oseb, ki so se zanimale, koliko Je bilo denarja, Izjavljal, da ga je bilo na oko težko preštati, morda eta bila tisočaka, morda trije, toda Šop je bil velik in debel. Dmitrij Fjodorovič sam pa je bil — tako je poane-je tudi on izpovedal — "takisto nekam vee is uma, toda ne pijan, ampak baš nekako v nekakšnem sanosu, salo razmišljen, obenem' pa tudi nekam zbran, prav kakor bi na vso moč nekaj premišljeval, pa se ne bi motal odločiti. Hitel je zelo ter odgovarjal rezko in eila čudno, kak trenutek pa spet ni bil videti žaloeten, ampak zelo vesel." "Kaj pa Je s vami, kaj pa je sdaj s vami?" je spet vzkriknil Pjotr Iljič, prepadeno ogledujoč goeta. "Kako ste se Uko okrvavili, ali ste mar pall ali kaj, poglejte!" Prijel J« za komolec In ga postavil k sr-calu. Ko je Mitja sagledai svoj a krvjo omadeževani obraz, se je zdrsnil in srdito nagr-bančll čelo. "Bh, vraga! de tega je bilo treba," je jesno zagodrnjal, naglo preložil bankovce is deene v levo roko In krčevito potegnil rutico is žepa.. (Dalje prtkodajli.) D. Kavi jen: Vojna v slivah Je pa le bil spet enkrat natak-njen ta naš lončarjev Pepe, ki se Je pretolkel skoel vojno od prvih prask do poslednjih poraaov.' Bili emo v pomenkih na sam mirovni dan, spominjali «mo se te* ga in onegs pripetljaja Is krvave dobe, pa se je lxmčarjev na-srčil: "Neumnost vse skupaj, le ne vem, kaj imajo ljudje zoper vojno. Ali ni bilo tudi veselo?" Nihče izmed nas ni ugovarjal. Zakaj le, kadar ga useks njegova muha! Vedeli smo: zdajle bo Pepe povedal eno izmed svojih naštetih prigod z ruska ali itali-janske fronte. Nismo ga podrezali, ne. Prav naš molk ga je bodril. da je začel: — Koliko ml je pa bilo — dvajset let, ne več! Dobro pomnim: petindvajsetega avgusta 1914. Toatran Pršem?slanov. Kot e-noletni prostovoljec, korporal, sem bil dodeljen celjskemu 87, peš polku, Mesec dni vojne, mesec dal na umiku pred Rusi, Polk Je letal globoko v goedu, pa me pošlje stotnik tisto Jutro na pa- truljo. "Na, enajst mo«. mladenič, pa se splazi na tlstole vrbovje in poglej, če so nam Ruei le za petami!" . . . Pojdimo v božjem imenu! Enajst mol odberem samih h podnje! tajerakih korenjakov. 8lovencev, kako pa. To eo še bili rodovi! . . . Gališka zemlja se Je pred goedom nalahno vtpenjala pa spet padala Na vrhu gričevja Je bila oaamljena kmetija, zapuščena, razpadajoča. Krono grička je pa obraščal gost. velik sllvnlk. Same krasne slive. Zorelo je, dišalo, mamilo z drevja. 8očnl sadež eo pridno obletavale neštete ose. Preden smo se kaj pošteno razgledali — še na pamet nam ni padlo, da utegnejo biti Rusi tam doli v gosdu — so ml fantje le pobegnili v sliv«. Na mojo dušo, ds povem: kakor opice so plani- Naenkrat li vsak v svoje drevo. Nspoeled še jaa prislonim puško ob precej zajetno deblo, že bolj tam sredi sllvnika, In ee povzpnem v veje Sem rekel: pe dajmo malo cesarja in generala goljufati! Fantje v emeh. Kresal^smo do-vtipe. Prijazni sadovnjak nam je «redi vojne naenkrat vrnil I-dilo domače, sloveneke vasi Pa smo obirali in sobaii In se smejali — K malo j« manjkalo, pa bi sapell kakšno smešno prleško all^aavlnjsko. Znali smo jih sa- Naenkrst — dolg zategel žvižg. Kakor kanja. Pa prav v bližini. "Kdo Je zažviigal?" Nobenega odgovora. "Kdo je zažvižgal, vprašam! Strela, nikar ne uganjajte neum-nosil t** "Jaz ne P — "Jaz ne!" — "Jaz tudi ne!" — «o padali odgovori s bližnjih dreves. No, pe emo mirno dalje obira- li slive. Aramov France, rasen mene najmlajši v patrulji in pri četi, je ravno pripovedoval, kako ae je nekoč na božji poti na-šokal tujih sliv In se potem na-1 teli vi poizvedtttr pil vode, ps ksko ga je dajalo, kakor da bi mu čreva žlemali.. .| spet dolg, zategel žvižg. "Na mojo dušo." eem kriknil, bil eem saree hud. "Kdo pa žvtž nekaj zrelih eliv je tleti mah kapnilo na tla in prikazal se mi je nasmehljan obraz ruskega podčastnika. Smejale so ee tiste njegove majhne oči, smejal ee je vea obraz. In prvo, kar Je pove-Učalo to nale nepričakovano svidenje, eo bile Rueove besede: "Ne boj ee!" Ta je bila pa zares lepa! Avstrijska patrulja v slivah, ruska patrulja v slivah, oba voditelja sovražnih si patrulj via-a-vis na drevesu, a vse puške priskmje-ne spodaj ob deblih. "Fantje!" eem pozval svoje. 'Z Rusi smo skupaj." "Tak, tak, Rusi!" je neznansko zadovoljno pritrdil oni moj naHmehljan* eosed na prvi slivi. Prvikrat v sVoJem življenju je menda sagledai Avstrijca prav od blizu, pa ni in ni mogel prav pojmiti, kako je mogoče, da razume naš jezik. Prvo, kar se je zdaj zgodilo, je bHo tole: kakor na eno samo suho povelje smo poekakali z dreves. Nihče izmed nas ni po-padel za puško. Ogledovali smo se in ee šteli. Kakor stari znanci smo se približali drug drugemu, — ruska patrulja je bila v večini! Nas je bilo dvanajst, onih pa petnajst Njihov starši, s katerim sva se bila «pognala v krošnjah, je takoj pristopil k meni, bil je Gol jat nasproti Davidu, pa tudi ostali pripadniki ruske patrulje so bili pravcati orjaki nasproti našim štajerskim moloj-cem. In zdaj ae je pričelo parla-mentiranje: kdo se bo komu dal ujeti! Govorili smo in govorih, klatili z rokami, zavijali vsak po svoje, dokler si nismo toliko razjasnili pojmov, da ao oni večji del Sibirjaki, ki nočejo nikomur nič hudega in da smo m* nekakšni Slovenci, Slavjani — Germani njet! — in so nas gledali kakor sedmo čudo. "Vot!" — je načel starši, vodja potrole, in smo ga vsi prav dobro razumeli. — "Ksko ravnajo v Avstri ji'•z ujetniki? AM je res, da jih koljejo In človeško mesojedo?" "No, tisto Ife ne bo res," smo odgovarjal} v 'en glaa, "jedo jih že ne, čeprav So nekatere praai-ce med nami." Toda določneje pa ree nismo mogli povedati, kaj in kako ravnajo v avstrijskih taboriščih s ujetniki. 'JSaj se je vendar lele pričelo. Videlf smo, da so Sibirjaki sicer voljni oditi s nami v ujetništvo, toda ekrbelo jih je, skrbelo. A mi smo se spogledovali In se sporazumeli, da ne bi bik) napak, Če raj ti gremo mi pogledat v daljno Sibirijo. "Kako pa v Rusiji ravnajo z ujetniki?" No, tudi oni nam nieo moglffl povedati nič določnega. Odkar se je končalo pri Port Arturju, eo rekli, ni imela Ruaija več vojne, pa je težko povedati, kako sdaj ravnajo z ujetniki. Prijazno jih gotovo ne gledajo, ko se pa po vee j Rusiji čujejo strašne reči, kakšne zverine eo Germani In Avstrijci. "Kako torej?" sem silil k odločitvi. Starši pa je bil neodločen. Pra vi dobrodušen Siblrjak. Pomiš-Ijal je sem In tja in naposled rekel: "Nas je več, spodobilo bi se, d# greste vi s nami." "Saj bi", eem odsekal. "Ko pa ne veste hit pametnega povedati, kako Je pri vas P Gledali smo se in se smejali. Naenkrat ps sva s staršim prešla v razgovor, zakaj smo se znašli tu gori v sllvniku. Poizvedovalna patrols pač, kakor ml. Kazal ml je z deenico tja doli na drugo stran, kjer se le v nedo-gledni globeli rasproetiral košat, prostran gozd Itstovcev. 'Tam notri v goedu počiva naša brigada. Dva polka. Brez skrbi smo, tam emo dobro akriti. Samo pri robu gosda .so postavljene straže, morda kdo sdaJls izza debla gleda semkaj. Umak-nlmo se v slivnlkf In kaj ste ho- "Vi greste svojo pot nazaj k brigadi, mi gremo na to stran, k diviziji. Puške z jermeni na laket, cevi k tlom. Tako, razumeli?" "HaraloP Pritrdila je vsa ruska patrulja, pritrdili so tudi moji fantje. Stopili smo vsak do svoje pul-ke in ko eo zabingljale na jermenih, smo si z Rusi segli v roke: "Zdravstvujte!" "ZdravstvujteP Potem smo šli vsak svojo pot. Ne en strel nI padel na nas, saj ni mogel, kajti med našim gozdom in med onim na ruski strani je bila vcboklina, dolg greben, ki je zatiral razgled z obeh strani. Samo tam gori pri osamljeni domačiji, kjer smo bili v slivah, se je videlo razločno na obe strani. Kdor osvoji ono postojanko, bo gospodar pokrajine. Javil sem tako svojemu stotniku. Povedal eem, da bodo Ru si bržčas le do večera zasedli gričevje in da je najbolje, če vsa divisija krene dalje po poti, ki jo je že od prvih dni vojne nastopala zmagoslavna avstrijska vojaka: dalje nazaj v gališko deželo! Ne stotnik ne štab se nista mogla načuditi mojim saneslji vkn podatkom. Umaknili emo ee in kmalu potem mi je stotnik pripel veliko srebrno medaljo za hrabro zadržanje pred sovražnikom ... Fantek je umrl ? Kdo Je tleti norec, vprašem!" dvajset, naš "Ksj ? Kje ete hi Koliko vas Je, Mi ee umikamo prsé'vami, čeprav smo v premoči. Vsa naša divisija je na tej strani, taklato I v goadovju. Seetinpetdeoeta divizija. Neža brigada je Pa smo se spet prič kali In ee zibali v krošnjah. Ta ne. pa oni ne, nihče do poslednjega ae. Ko sem Uko raagrtnjal veje, sem pogled s 1 še dalje po sadovnjaku — in glej. tudi na soeednji slivi, sredi sadovnjaka, eo ee raagrni-* veje v selen! krošnji, deaetl ■■ Sta rži si j« hitel nekaj beležiti. a kolikor eem razbral po številkah. j« beležil vee napak. Ko je zataknil notee v žep sive frontne jopice, je rekel: "Kaj sdaj? Odloči T In sem odloČil: _« V amsterdamski založbi Alberta do Langeja jo pravkar ušla v nemš#ni knjiga "Mladina Boga" izpod peresa madžarskega pisatelja Odona Horvatha: nenavadno napeta kriminalna zgodba, traven pa —- dokat, da jo /e pravi pesnik napisal — polna vere itn upanja v lopšo bodočnost. Povest to odigrava v današnjem ¿asu, šoto ni broo politiko, jo pa brez sovraštva. Glavni junaki oo uMtolj in njegovi ušonei. h knjige povzemamo poglavje **Sogomotni vratar*. Moja gospodinja je bik zelo razburjena. "Neki gospod je prišel," je rekla. "Odvedla sem ga v salon." Stopil sem v salon. Tamkaj jo stal poleg klavirja majhen skromen mož in listat po glasbenem albumu. Nisem ga ko. spoznal. Imel je vnete oči. "Ponočnjak," me je prešinilo. "Ali je morebiti jokal?" "Gospod učitelj," j« dejal "Morate mi pomagati. Zgodilo ae je nekaj hudega! Moj sin bo u mrl!" "Ni mogoče!" "Da. Pred osmimi dnevi se je na nogometni tekmi na stadionu hudo prehladi!. Zdravnik meni, da bi ga lahko rešil samo le čudež, toda čudežev ni, gospod ur čitelj. Mati ne ve le nič. Ne u pam se ji povedati. Sin je le le malokdaj pri saveeti. Skoraj neprestano so mu blede. In kadar je pri zavesti, takrat si vselej ta ko želi nekoga videti .■§§ "Mene?" "Ne vaa, goepod učitelj. Nogometnega vratarja bi rad videl Tistega, ki je sadnjo nedeljo baje tako dobro igral. Ta jo edin njegov vzor! Ali mogoče veste, kje bi ga dobil? Morebiti bi pri žel, če bi ga prosil r ■ "Vem, kje stanuje," sem odgovoril. "Govoril bom s njim. Poj d i te lepo domov, vratarja bom le jas pripeljal." Odšel je. Urno eem ee oblekel In eem tudi sam odšel. K nogometnemu vratarju. Stanoval je v soseščini. Pozns sem njegovo športno trgovino. Vodila mu jo je njegova sestra. Bila je nedelja in zato je bilo zaprto. Vratar je pa stanoval tretjem nadstropju iste hile.jjj Pravkar je sajtrkoval. V njegovi sobi je bilo vse polno trofej. Takoj je bil voljan iti s »enoj. Pustil je eelo zajtrk In je kar sdirjal pred menoj dol po stopnicah. Najel je avtomobil In ni do-volil, da bi jas plačal Pri vratih naju je sprejel oče. Videti ja bU Is manjši. "NI pri saveeti," je Uho rekel "In zdravnik je pri njem. Toda vseeno vstopita, goepoda. Najlepša hvala, goepod vratar P Soba je bila zastrta ta* kotu je stala široka postelja, tamkaj je ležal. Njegova glava je bila saripla in tedaj sem ee spomnil da je bil najmanjši ? razredu. Tudi njegova mati je bila majhna. Vratar >ebM velik. V , e obetal. Tu je torej ležal eden zmed njegovih najvnetejših častilcev. Eden izmed tolikih tiso-fev, ki so mu ploskali, ki so naj->olj kričali, ki so poznali njegov življenjepis, ki so ga prosili za podpis, ki so tako radi sedeli za njegovim golom in ki jih je moral reditelj zmerom znova odganjati. Tiho je sedel poleg pos teje in ga je gledal. ) Mati se je sklonila nad poete-ijo. Heinrich," je rekla, "golman ,m prišel." Dečko je odprl oči in je uzrl vratarja. Kako lepo!" se je nasmehnil. "Prišel sem," je dejal vratar, ker si me hotel videti." "Kdaj boete igrali z Anglijo?" e vprašal fantič. "Sam Bog vedi", je ,menil vratar. "V nogometni zvezi so ei zastran tega navzkriž, pa tudi erminov ni pravih. Mislim, da bomo prej igrali le s Škotsko." \ "S Skoti bo lažje ..." "Oho! Skoti izredno hitro stre-jajo In iz vsakega položaja." "Pripovedujte, pripovedujte!'4 In vratar je pripovedoval. Govoril je o slavno dobljenih zmagah in o nezasluženih porazih, o strogih sodnikih in o nezanesljivih stranskih sodnikih. Vstal je, vzel dva stola, naznačil z njima gol in mu ponazoril, kako je nekoč odbil dve enajetmetrovkf drugo za drugo. Pokazal je brazgotino na čelu, ki jo je bil dobil v Lizboni pri neki vratolomni o-brambi. In govoril je o daljnih deželah, kjer je branil svoje svetišče, o Afriki, kjer sede Bedui-ni s puškami med gledalci, in o lepem otoku Malti, kjer imajo _ četrtek, 2. DECEMBRA igrišče na žaloet na ksmenit» tien .. . In medtem ko je vrstar pripovedoval, je mali Heinrich pal z blaženim nasmehom, tiho in pokojno... m Pogreb so določili za sredo popoldne o poli dveh. Sijalo je mar- !!°J8i>nCe' Veliila no* ^ bila več daleč. Stali smo pri odprtem grobu. Rakev so bili ie položili vanj Pogreba se je udeležil ravnatelj skoraj z vsemi svojimi tovariši, samo profesorja fizike ni bilo. Ta je bil čudak. Duhovnik je opravil pogrebno molitev, starši in nekaj sorodnikov so stali nepremično ob grobu. In v polkrogu nam nasproti so stali pokojnikovi součenci. Ves razred, vseh pet in dvajset. Zraven groba je ležalo cvetje. Na rumenozelenem traku nekega lepega venca si bral: "V poslednji pozdrav. Tvoj vratar." Ali ste naročeni na dnevnik Prosvcto? Podpirajte tvoj list! ov know that 3* million men, women, end children have died at tuberculosis in the United State* during the pest thirty years? 3! HI moer re si i MEYRI IK 1 >ROSV ETO Pe sklepa 11. redas keaveadje ee lahke naroči na list ProsreU in prištele «dea, dva, tri, štiri sli M ileaev is mm druüae k «ni earsé-aiaL Ust Prosveta stane ss vse saske, ss član« sil asilase M M m mm letne aaročaine. Ker pa ileal le pblaje pri eeeeMssita |1M m tednik, ss jha te prišteje k naroéninL Tere] sedaj ai vsreke, roH, ds je Ust predrag ea Oseo BJf.PJ. Ust Preeveta J* vsšs lastaias Ia gotero je v veaU dražiai aekdo, U M red iitel list raak dan. Cms lista Ptoovota let Za Zdrsi, države ta Kaaado.SMS Za Cicero ta CMcafo Je....|7J« 1 tad sik in.............. 4JS 1 tai laik ia........... ... IM 1 ta« siks la............. us S im laike Ia.......... ... 1.1« 1 tad sike to............. 140 t tai Inlke fee.......... e e e Mi d tod Smo Bi.•«•••••••»•». 1JS d t« Mae Is....... •• ... ITI 1 toé nihov la............ ali f tai LM la Buepe Izpolnita spodnji kapen, priložite potrebno vsota denarja sU Moesy Order v pisma ta d aaroiite Preeveta, Uet, ki Je raia lastaias. _ _____-Vselej kakor hitro kateri teh ilanov preneha bi« «an SNPJ, ali ie m preseli proi od dražbe in bo sshhevsl sam «roj lUt tednik, bode moral tisti Osa is dotMtoe družine, ki Je teko «kupno naročena as dnevnik Preeveto, to takoj naananiti upramlitm llata, In obenem doplsisti dotlčno vsoto listu Proeveta. Ako tega m stors, tedaj mora apravaištvo saišati datum ss to vsote naročniku. PBOSVSTA, SNPJ, SflfT Se. Lsvndsle A ve* CMcsge. VL Priložene poiUJsm aareialao ae liet Preeveta veeta $........... I) Ime....................................ČL draštra M........ Naslov Ustavita tedaik ta ga pripišite k moli od eledsilk élsaer t), i). .CL društrs DL. .CL draft's ft. .CL draft Ta ft. .ČL draft's ft No? ............................. Država TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ▼ fokanko obrt ipa Jajoca dj* Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, íssnfte-knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvsuzem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugi VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.NJ\J„ DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI ČLANSTVO Vsa po Jes n lie deje vodstro tiskan« Cene smerne, «oljsko delo pnrt erste Pilita pe informacij« ne ansiar S.N.P.J. PRINTERY SU7-M 90. LAWNDALE AVENUE Telefon Roeksrefl 4f04 CHICAGO, ILL. S Tssi M lebe ss Mje M