lil tulita. 'm ■ i£> It 4-4 vik ->/ Vel iSSr cfess 6 UiitM & nedeljo 9. olilo&ro 1321. LIU. IStO Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje la prs&nike. Ins'sraCi: Prostor 1 ml m X 5-* m/m za male oglase do 27 fft/m višine 1 K, od 30 m,-m višine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 m!m K 2 —, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K o*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UjpravniStvO n3!ov- Starala* „srodna tiskarna" Z&naflova ollca it 5, pritlično. — Telefon si. 304. TuT III „Slavenski Narod14 velja v Ljubljani In po posti: V J ur >s tvijll celoletno naprej plačan . K 300*— polletno........ 150*— 3 mesečno....... 75 — 1 ........ 25— V inozemstvu i celoletno......K 480*— polletno....... 240*— 3 mesečno......120*— 1........ 40*- Đre£n'.ii9 0 „Slov. Naroda" E-taflova rilci it 9, I. nadstropje Tele'on stav. 34. Do ..'3B sprejema le podpisane in zF.dcatuo franko rta o« Rokopisov so ne vroča. ""STU Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ©(HT" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarja si ne moremo ozirati. PDSsrn2ZH9 felite slzm 50 por=l Kron! Poštnima pCačana v goioj.nž. Inž. Franjo Fischer: Ako gledaš z Golice po Koro* škili brdih, kjer razločiš vsako vas, skoro da sleherno hišo se oči kar ne morejo napasti te krasote, posebno ko poljubujejo zadnji žarki solnca te dolinice neizrečene miline. Kopa vstaja naslednje jutro iz njih me* £la, odkrivajoč razgledu bele domo* ve, podobne belim cvetom v svežo* 6ti rosne kopelji, se zbudiš tudi ti iz mehkih sanj k resnejšim in tre:-:* nejšim mislim. Oblike postaj aio ostrejše in zdi se. da izginia j o tvoje sanje z meglami, med tem ko je ostala realnost, ti travniki, polja in sela pod teboj, ta ljubka zibelka naše sreče in našega trpljenja — zibelka našega naroda nekje na tu* jem. Postaja ti jasno, da sta srce in fantazija za nje rešitev preslaba, da je treba v to vsega našega hotenja in dejanja. Stoletja že buta germanski D rang cb Karavanske stene in svos jo penečo jezo ie stresal naih**jše na to prijazno dolino, ki je podobna utelešenemu miru. Zato pa skoraj ni čudno, ako njen tisočletja zmrs zujoči cvet mlademu solncu ni ver* jel in da je padel nanj pomladni mraz. In vendar ne najdeš v osvobo* i*} *^*\ tujeeni zemlji kažejo nehote eno pot skozi temo do luči. Oni kažejo, da je želja po bogastvu lastna večis ni ljudi, da bo treba veliko smotre* r.e energije za ustvaritev možnosti boljšega in lažjega zaslužka in vseh mogočih potov do bogastva tudi pri nas. Govori častilcem Manona o narodni požrtvovalnosti, o geslu Svoji k svoiim tudi ure in dneve! — o prvi priliki bo porabil priložnost zopet v svojo korist. Spominjam se besed govornika pri neki veliki ma* nifestaciji na Koroškem, ki se gla* se: Naša najboljša reklama sta pa le moka in špeh! Zgodilo se je pa, da smo delili med našince črn kn \ Nemci pa kruh iz fine bele moke — iz Ljubljane! Ta na sebi malo*-pomembni slučaj na kaže, kako sla« bo smo znali kriti svoje besede z dejanji. Tako smo bolest po 10. okt lanskega leta ugonabljali na različ* ne načine: eni v verižen ju, dragi na plesiščih, največ pa v vinu! Imeli smo velike shode in tam se je rodi* lo Veliko spoznanje! »Sami smo krivi« in zopet smo potožili svojo bolj plesni dvorani in vinu. Neizmerna beda je kot sprem? ijevaika vojne prevrnila zares mar* plamen narodne ijimezni taKO cisco, rekel bi otroški naivno, kakor v va* seh na severnem pobočju planin, ki nam tako otezkoča-jo delo osvo* bojenja in združenja. Čim pa se bli* žaš Dravi in krajem preko nje, po* staj ajo te narodne trdnjavice red* kejše umikejoč se mestom in trgom s tovarniškimi dimniki in poslopji, v katerih se predeljujejo slovenski žulji v nemške rumenjake. Zlato premoli rado, saj je izneverila zla* ta verižica Ljubico lovcu Janezu iz Trente ks1' bi ne bili omamilo kmetica, borečega se s skopo zem* o za !až;im jeni domovini kota, kjer bi gorel i sikateri družabni temelj in mnoga gesla o pravem smislu življenja so utihnila. Pohlep po denarju je žel neverjetne orgije in sladke besede o ljubezni in svobodi so žal v pre* mnogih slučajih služile njegovemu namenu, med tem ko jc veliko po« stenja, čiste ljubezni in zlatih src, po k le v m ra' it in gladu izpostav* Ijenih najhujši preizkušnji. Zgodovina pa ve povedati, da ideje niso zgolj za uteho pohler>a, d o si jih večina človeštva v to zlo? rablja, ampak da so ravnotam, kjer so kiiub silni nasprotni premoči prodrle, večen dokaz za resnico, da je le v čist, ljubezni in v "istem ho* ten i*! zmagovalna moč. Zato je na tudi le v čisti volji in najsi bo danes na mehkih blazinah ali v mračni kleti — zakopan oni kapital naše bodočnosti, ki bo rcš*l domovino socijalne ga zla in jo dvignil iz tei gole materi i a In osti ter ji privzgojil načelo, da ie le v vedno stopnjeval« nem razvoju vseh intelektualnih sil Ijo, ko je prl; dc zaslužkom. Tako je nastal in vzra* sel renegatski duh ob pogledu na razkošnost obleke in mastne nem* ško govoreče gospode, na ponosne bele hiše. primerjajoč uh z grobo kmetsko suknjo in skromnostjo mar lokmetske beračile. In ravno ti mnogoštevilni reue-gatje m ti tovarniški dimniki po no? lastnosti srca in uma najti višjih užitkov, oni višji mir, v katerem le* še edini zmisel življenja. Zapisal sem te besede radi tega k c poznam na Koroškem mnogo in mnogo ljudi, ki prisluškujejo s p ' »žano sapo, z utripajočim srcem vs mu glasu, vsaki novici izpreko ink. Oni čal aio. liki otrok, ki gleda za svojo materjo v ohlapnem krilu, ki ga ziblje veter, na ono mas ter, ki vsebu j e za n; e ž i vi jenje pred? met velike ljubezni. Oškodovani na časti in materijalnih dobrinah kljui bujejo podzavedno vsem viharjem brez izgleda na knkc koristi pač za* to, ker po svoje-. : rcu in svoji vesli ne morejo drugače. Renegata vest ne peče in njih visoko število priča o naši siroma* šnosti, oz. nemoči izkopati se iz njega z lastnimi sredstvi vsled tuje politične nadvlade v prošlosti. Vsako misel, da je Koroška za nas izgubljena, sc mora raditega najoolcčnejše zavrniti, kajti s tem če resigniramo na oni veliki kapital domovinsko ljubezen, ki je ravno še v Koroški zakopan, trpimo na* rodno neizmerno večjo Škodo, ka* kor pa če bi izgubili vse one, ki so postali naši, ker za jim to velevale koristi. Ako hočemo torej obletnico plebiscita res vredno slavti, moramo po=e ■ zbirk in plodov obljubiti sebi dvoje: da bomo delali za ge-s-^odar: ski procvii domovine z vso močio r a z k u žimo o zra č j v katerem bo potem razvoj vseh intelektualk nih sil naroda — predvsem mladine na hojo toliko zidamo, mogoč.Takc nas %o tc:.' časa, kadar razgrne pred nami vprašan j a Korotana iznova našel za zmago najbolj pripravljene Koroškemu ?el"?.ku na. ki prir slu skuje z utripajočim srcem — bo odleglo. Čutil bo. da mislimo tako gradeči • ii nanj, začutil ho v sve* žejšem vetru voni cvet i a in dom o* vrne mia* i, ki prineia. R]C PF! HBtSslI? i sprejela reforma 1 načrt c?. ministra rV^v} Zm%mi% * r> • !- h simpatično, tem* « m mr^s^s—,-?*^ r«~Tr^„^~ ' vcč naravnost navdušeno, ker čuti* S**-*-— ^^F-t -«\-» »a. 9 '•i*."--r«** i mo a ivo p. i" l a o ca sc nas a srcu* FiS-TOŠifO, M SS H^-O^&ll nia šoka reformira koliko Prof. dr. Fran Šturm: V št. 224 »Slovenca« ie g. dr. J. D. pod zgornjim naslovom po* svetil uvodni članci: epizodu ki sc je odigrala na konj resu Jugoslov. profesorjev v Zagrebu. Ker ta čla* nek ni povsem točen In ker je brez* dvemno v interesu širše javnosti, da se čim intenzivneje bavi z važnimi vprašanji srednješolske vzgoje, ho« čem v naslednjih vrsticah pojasniti stališče, ki sem ga zastopal na kon* gresu nc le v svojem imenu, temveč tudi v imenu velikega števila svojih koie.gov in ki sem ga mogel na kom gresu le na kratko skicirati. G. dr. Samsa je nastopil na kongresu kot zagovornik humani* stične vzgoje in obstoječega tipa h uma r. i s '■: i e r. e g i ran a zi j e. Nastop d"]a Samse ima svoju predzgodovino. Tekom lanskega leta je izdal g. minister za prosveto in vero zakon* ski načrt za reformo srednjih šol; ta načrt predvideva za nižje razrede srednjih šol enoten tip brez latin* šeine in grščine: šele v višjih razre* dih naj se srednja šola deli na raz* ne sekcije (humanistično, realistič* ne itd.), tako da dijak, hi je dovršil nižje razrede, lahko stopi na višji stopnji v ono sekcijo, ki najbolj od* govarja njegovim sposobnostim in nagnjenjem. V gotovih krogih srednješolskih profesorjev je zavr* šalo, nastal je hrup in odpor proti te j nameravam reformi, zlasti mec logi, začela so klasičnimi ie agi* tr.ciia za ohranitev sedanjega tipa gimnazije, ki odkazuje latinščini in grščini naj odlične j še presto, nc le v višjih razredih, mveč tudi v nižjih v teh še prav posebno. G. dr. Samsa ie nastopil na kon* gresu kot interpret teh krogov. To pa bi bil maral povedati, mesto da "e nastopil kot zastopnik s• ovan* skih profesorjev in sploh slovenskc; ga javnega mnenja. Resnica je nam reč, da je večina slov. profesorjev nia šoka reformira konicor mogoče enotno za vso državo in da se učni cilj nižjih razredov po možnosti pri* lagodi potrebam in zahtevam svo* bodnega življenja, zakaj velik del našega dijaštva dovrši ie nižje razrede srednjih šol in se natvj pocveti praktičnim poklicem. To je bilo prvo, kar sem hotel povedati na kongresu in anhela. ki jo napoveduje g. dr. j. i), v »Slo« vencu«, utegne pokazati da v tem naziranju nisem osamljen. Drugo, kar sem hotel povedavi. sega nekoliko globje v samo vpra« sanje humanistično vzfi .e. Nihče nc bo tajil idei. lih rredi not humanizma za etično in /!a>cl estetično vzgojo naše mladine. Vprašanje pa j?, ali humanistična gimnazija res goji humanistični ideal, v oni meri, ki bi od \i tnu du in času, ki je potreben, da se mladina prebije preko trdo lupine latinskih in grških oblik do zlatega jedra, do duha pravega humani ama Seveda je tu mnogo, lahko rečemo vse odvisno od osebo profesorja* toda v splošnem mora vsakdo priz« nati, da se v spodnjih razredih gim* nazije goji predvsem mrtva črka, formalistična jezikovna izobrazba ki gotovo rima globoko etične vred« nosti, še manj pa praktične. Selo v višjih razredih se intenzivneje goji čitanje klasikov, vendar pa zahteva formalistika rudi tu še vedno toliko časa in truda, da marsikomu zogreni veselje in smisel za resiučno lepoto antike. O antični kulturi, literaturi in umetnosti izve dijak pri pouku latinščine in grščine navadno zelo malo. Zato bi morali dobiti huma* nistična vzgoja čisto drago smer. Težišče humanizma v najširšem is najčistejšem pomenu bi se moralo pr kjer in večjim uspehom budil v mladih srcih ljubezen do klasičnih idcaiov in do vsega lepega in plemenitega soloh. V mislih imam predvsem PO; uk zgodovine in materinščine, zla* sti poslednje, ki naj bi postala točka okoli katere bi se osredotočaJa ves pouk in vsa vzgoja. Dt:;i humaniz* ma v tem smislu nai prešine v:>c n še srednje šole, nc samo gimnazijo; čimnazija kot taka pa naj to huma* nistično izobrazbo izpopolni v tolU ko. da nudi dijaku v višuh razredih nekoliko tipičnih primerov starih enesti *ca pouk drugih predmetov, er bo učitelj z manjšimi trudom ,*?o~- 5 Anton. (Resnična.) Stari Jakob Zjadplnik ie umrl. Sin Janez, prevzemnik, si j*o izbral nevesto in 60 oženil. Pol leta ie kro.~njftriL pol mop^a računal, dva rini je polrc:o-val pod hruško, tratil dam je poklical svojega starejšega brata Jr.koba v hiso in je dejal: — Jaz grem v Ameriko. — No? — Tebi dam generalno pooblastilo. I Paziti moraš na živino, da bost - za-časa ) so ne Brat Janez ie za<>] v črno, ko ie pooblastil d oh ta rja Žlindro ra gospodarja Le - ta se je silno zazeh L Kako se ne bi, ko je Fmel riuti okoli hiše, i ^ar ;?j sto, da je o^.i dovolj stara in tla ve, kaj in kako ie prav. Vihal si je dlako pod nosom doh- kadar in kolikor jd zamorci! Odvaž-nega obraza se je prigngaJ vsako jntro v lilev, zasafal ie gorjačo v ginimo, — li ni preveč vlažno; zibal se je okoli kozolca, podil jo bravce da ne bi po-• :*i vsega prosa in, prirorjotnl \n na sktedeni, kjer je držal nevesti lestev, kadar ie fezla s polnim košem sena s peter.. . Točno, vedro in rodno je bil tedaj mladi, bratovi ženi na uslugo. Pa tudi vesten je bil- kajli večkrat se jo priplazil na izbo k nevesti, poale->OSpravili krompir in zrnje in da- | gat. če nima morda vasovalcev... Po-bo žena zvodila s kom. Ti si učen i nori seveda. Prisedal je na posteljo in indra, grabil sc jo v bok. po- na dohtajreke bukve, tebi izročam do j zdihoval... Kakopak. Tudi na p.er je spomladi vse; kakor boš ukazal, tako | zlezel za njo. Dohtar Žlindra je bil do- pa bode. . ber vanih. Janez je odšel v Ameriko in zago- | Nenadoma je šla nevesta v pustiv spodaril je v hiši brat Jakob ali — do- j k svojim staršem. Hudih oći se je od- htar Žlindra. : pravi] in takoj dohtar Žlindra v trse Kar preko noči, še pred leti se ie ! in v so-'viiio — tožit. Za par dni je poprijel Jakoba pomembni ozdevek j morala nevesta v sodnijo, kjer se je dohtar Žlindre. Pesnica je. da je Jakob opravičevala, da je šla za to v pustiv, najraiši polegoval na j^cei in posedava] ker jo svak preveč nadzoruje — in je j strigaval je z d°sno nojro za svoio le i vo in je izjavil kratkomalo, da jo vse j skupaj — pomota- In je odkrevsal i:i ' jo je mahnil d mov. O, on se jo zavo- ! dal svojili pravic .. . Za tri tc :^<^ ie Min aevesta T-^pvat j v sodniii. Jokala se jo in povedala: — Govori in engavi se. koi da ne bi prekalil vode. V resnici mi ie ta ti-! ščinasti dedec vedno za. petami. Nagovarja me in se slini oko]i m?no... T"b. srnni m° ie. Nikoli in nik'er nimam n'.iru in ca nimam... Jaz sem poštena ženska in w čem, da bi tako in tako... Prosim pišite možu v Ameriko, naj pride dom« r. za mizo s kazenskim zakonikom v roki (zlomek vedi. kje ga je staknil); kajti sicer ni bil za noben hasek ne na polju, ne na podu in ne v hlevu. Žlindra bi bil nemara lep. Velik človek, če h[ ne stri zel z desno nogo v podobi le-7i-r-^ Trke s za svoio levo nono: — toda le kadar ie hodil! In le s težavo, oprt na gorjačo, se ie pomikal po vasi. Učen pa je bil: vse procese in za vso vas |ih ie dognal. Hud je bil kot pipni tobak, pričal fe na vse strani in vele-svečano; otepal se je z advokati in j'b. neiignan nikdar, presekava!, da jo bilo joj. še ponoči n*e pusti v miru. — Pa kaj vam boče? — Ne vem... To morate vi boljše vedeti, gospod svetnik! se je sramežljivo prestopala mlada žena. Svetnik, moder sodnik, je nekaj zaerkal na namizni koledar. — Ga bomo že podučili. L»e vrnite se na svoj dom in brez skrbi! — Oho! se je za Tud U dohtar Žlindra, ko jo dobil povabilo na sodnijo. O terminu se ie odpravil na pet. Sodnik mu j*e zapreti] s prs om \:i ga varil« naj ne bodi vsepovsodi za neve- — Oho' fe od kašlfaJ d ol • ter Žlindra, ko je tudi on dobil povabilo v. ; i.. .• .-lair k i i * ^ V večernem gorenjsk*dm vlaku smo ?cdeli. V kupero tretjega razreda. v dolci zamazani klopi smo se stjskali na eni strani mladi ljudje, veseli, žj-vahni — saj veste, kako notranja vesel in razpoložen |e človek, r-o prihafa s planjn po dolgi, lepi, četudi naponi turi. Višavi-; nam na klopi so s- delo mlade in stare žene. V kotu ob oknu i -• 5 cd ml-.do. Krhko d« '.ilcU e, nekam sentimentalnega izraza. P> zunanjost?, elegantnem kostumu >goren»-k? dečve< sodeč, bi merah', biti ljubljan- ska gospodična. Len kostumček jo ime- Naš F.ier - Bterlc.. Nastal je molk. Brhka gospodična — notarica je aestrpno vrtela svn]'a žomo očke po kopeju. Pogledi ao par* krat padli na Jožo. ki je znova z.ičcl razgovor v mehkem dolen]akezo na-reiju: »IfladA go<5[>odična, gocovo hodita v licej?« >Ne. Obiskujem gimnazijo! Peti razred !c »Tako! Torej sto klasično naol>ra-žena!< »Menda ia!c >In zanimatn so za gla*l>o?< >Menda ]a!< >Ka:eri skladatcli. muzi!>. Vami jo najbolj simpntičcTi, najbolj pri -i<-u?< >Skla - da - telj? Veste, kateri? lo to dekle! Na glavi seveda — novo svilnato, rdečo ruto. ala S^koljca! Mojega mladega prijatelja pa je nekaj motilo! Gorenjska >deeva - gospodična* na soflnijo. Ejtata, zaradi Neže. s*>j j je imela kostumu neprimerno »kričeče« vem! No, bomo videli, kaj vse je babi- 1,pie r* ^ ivjce na rokah in v roki je držala veliko tržno t^rbo iz platna. V nT- «aj :»"~ii jo je mladi Jože nagovoril: > IV' pa go s p o d i čn a ! K am se pa p e- šče natvezilo sodnijskim. Razhudil se fe svetnik in silno raz-repenčil nad dohtarjem; zmerjal ga je s prešestnikom, krivovereem in mu zagrozil: — Zaprli vas bomo. da boste črnil In vsak drug dan bo post, da se ohladi vaša vroča kri! Kri menite, da sino n<4 Turškem, kali. -ali med divjaki?! Da vas le sram ni! pod ploho si |e o tiral CeTo. lezel, strigel j*e vzrak proti vratom, n-^nosled ko se je ploha se-uln. ie vprašal dohtar žlindra bedastega oV.r^a in ječnjo: Ja. lom rtrat* rofriT^ rn\ Je pa potem dal moj brat, preden ie šel v Ameriko, — generalnu pooblastilu? ljeto *?< >V Ljobljano, mli
  • Po opravkih ?< >Da. Mama mo podjlja domov po — note.c >Kal o to? Tega ne razumem?€ >Na letovišču smo na Bledu. Stanujemo v vili. Tam jo klavir, a not ni nobenih. Mama moja pa. silno ljubj klavir. - >Tako. tako] Hm!< dni že mama ni slišala khv vj |a. I :"d '•".v- ii je, dai t pa me je kar v Ljubljano spodila p j note. .< >Izbomo! Catefa njegova sliladbo pa poznate ?< >Poznam pretspo, 1'arciea po morju plava .. .< Sjlili snx> skoro že vmi v lanen krohot. Joža nas ie suval v k >lko in stegne, na i l*)mo dostojni. >Gospodična, ste meni večino bolj simpatična — ravno zu-adj glasbo. Ali poznate klasičnega Robinzona?. . .< >Ah. da! Krasno, irabešlce so gove skladbe! Mama vedno pri njih zaspj, če jih pozno zvečer igram, lto-b in zon j\3 velik !< > Poznate, gospodična, gotov j tudi Zola?< >Zojia? Ah, tega Primorca, tam od Štanjela? Poznam ga, lep dečko jo...Ne. skladatelja Zola!« >Da, da, tudi tega skladatelja poznam !< Komedija je prjkipela do vrhu/ S težavami saio zadrževali sm«h. Krv .SLOVENSKI NAROD", ane 9. oktoDra 1021. Štev, 227 klasikov v izvirniku in mu "da ono elementarno znanje latinščine in fir. ščine, ki je potrebno za samostojno nadaljevanje tega študija na uni* verzi kakor tudi Za Študij rasnih drugih panog. Glede bistva humanima in njegovega pomena za vzgojo smo si torej v principu precej edini. Ne moremo se pa strinjati s trditvami g. drja Samsa, da je pravo urneva* nje humanizma mogoče le potom gojitve latinščine in grščine v seda* njeni obsegu, da brez humanizma v tem smislu n} nikaka kultura in ida je vsaka nenumanistična vzgo* j a brez prave etične vrednosti in ne mere vcepiti mladini nikakega ide* allzma. To so trditve, ki mejijo že na fanatizem in odrekajo vsem, ki niso dovršili humanistične gimna* zije, vsako kulturnost. To stališče smo, mislim, že zdavnaj preboleli. Pri vsem navdušenju za humanistič ni ideal ne priznavamo humanizma 7v smislu g. drja Samse za edini evangelij, od katerega je odvisna etična in kulturna bodočnost naše* ga naroda! Nasprotno, zdi se nam ■neprimerno važnejše, da vgajamo našo mladino najprej v jugo* siovarisV^m idealizmu, da se sezna* nimo najprej z lastno Jfulrufro in zgodovino. Ideali, za katere navdu* šujejo dijaka stari klasiki so pred vsem patrijotizem, junaštvo* stoici* zem. požrtvovalnost, samoaatejeva nje ln ljubezen do svobode. Za vse te ideale pa lahko navdušujemo mladino na lastnih vzgledih, Heroj* ski podvigi srbskega naroda, ki se od svojega pojavljenja v zgodovin ni pa do danes neprestano bori za svoj obstanek in za svojo in svojih bratov svobodo, so gotovo prav ta* ko klasični vzgledi domoljubja in junaštva kot najkraanejši primeri iz klasične preteklosti. Domača lito* ratura, ki proslavlja te ideale, je bogata in krasna. Odkrijmo samo te zaklade, pokažimo jih naši mla* dini in navdušimo jo zanje! Ko bo tako naša mladina prepojena s sve» žim duhom jugoslovenakega ideaHz-ma, takrat bo tudi bolj dovzetna za kulturna bogastva drugih velikih narodov, tedaj se bo lažje ogrela za lepoto one antike, ki je danes za nas ramo še izgubljeni raj. To je oni »jugoslovenski huma* nizem«, ki sem ga povdarja] in ki ga hoče g, dr, J. D. nekako ironisU rati. RjcsfSBifsfl i?s ?sgo Nekaj dni žo se trudi Vaša ekscelen-ca z vztrajnostjo, v resnici hvalevredno, pa poseben način, da da pojasnila in navodila jugosiovenskemu javnemu mnenju, zagotavljajoč najboljše namene, ki navdajajo Italijo napram kraljestvu SMS, navzlic temu, da so dejanja v nasprotju z realnostjo. Kakor si bodi, dobra volja se mora vedno pohvaliti, in mi, Ekscelenca, Vam Izrekamo svojo srčno zahvalo, da ste ho- I teli nam razsvetliti um in uravnati naše korake. Radi tega pa tudi mi porabljamo ! to ujodno in redko priliko, da povemo i svoje mnenje r stvari trditev V. E. glede reškega vprašanja, ki jih čitamo v beo- j gradski »Politiki«, to so trditve, M nas j Blso sicer prav nič presenetile, »Morem vas zagotovi ti« — zatrjuje V. E. ,— »da je staliSče Italije določeno: Držati se strogo Izvršitve rapaliske pogodbe. Naše skupne ko-jnislje za določitev mej imajo nalogo, priti |Io sporazuma glede baroškega pristanišča, ln ako se stoji že sedaj na mrtvi točki, Je pripisovati to nestalnim razmeram re-$ke države. Po mojem mnenju ne kaže, prenagliti se. Boljše je počakati, da se na mišljuje vodno nova sredstva, samo da neodvisna reška drŽava ne postane »fait accompli« po volji suverenega naroda? Zakaj .. . ali hočete Ek^celenca, da Vam odkritosrčno povemo, zakaj? Ker se je Italija odločila, kakor je naša stranka to že tolikokrat dokazala, uničiti Reko gospodarsko, da resi tako Trst ln reši tudi samo sebe vseh težkih posledic, ki bi mogle priti iz propasti Trsta, katera propast po je sodaj žc neizogibna. In ako b! blo res, Eksceleaea, da se ! hoče Italija držati strogo Izvršitve ra-i paliske pogodbe, kakor zatrjuje V. £: Kdo je, ki bi mogel ovirati Italijo, da ne bi iz-j vršila svoje neobhodne dolžnosti pred j Jugoslavijo in pred vsem svetom? Nasprotno, Italija ni hotela in noče izvršiti rapaliske pogodbe, ker se boji, da i bi se Rečani % ozirorn na »skrb« »Matere i Domovine« za svojo izmučeno »hčerko« ne j sporazumeli z Jugoslavijo in pokazali vrata »Materi«, ki je zabavala svojo hierko z darovi bomb ln revolverjev. Iz prijaznosti povejte«, PksceUncai Kdo je m kak je oni hudobni duh, ki ovira Italijo izročiti Jugoslaviji Sušak z Delto in Barošem v smisla rapaliske pegod- pe-ki ustalijo normalne razmere, da se j be? Iz kakega motiva stavlja Kalija izpred vsem sestavi odgovorna vlada, iz- praznltev prej imenovanih krajev v od-Voljena od ljudstva, ln tedaj skupno ž njo visnost z rešitvijo na Reki, kjer Italija preidemo do določitve meje okoli Baroša. gt0Vi zbog sedanjega strašnega nereda in ■Rečani že sedaj razumejo dobro, da je nezaslišanih nezakonitosti s svojimi arditi pjihova gospodarska moč odvisna zlasti J in fašisti? Zakaj ovira Rečano, da bi se od prometa s kraljestvom SHS. Na tem polju — kadar bodo njihove stvari končno urejene — se pride do sporazuma tekom kakega tedna.« Besede, Ekscelenca, ki ničesar ne pri-Julvajo. Nasprotno! Ni ga, ki bi ne obču-flcval jasne izjave. Za rešitev Reke torej bi bila najprimernejša politika — čakati. In ako pristanišče še leta In leta ne deluje, ako mesto propada in ako se ljudstvo bori z bedo: Kaj za to? Ne kaže. prenagliti se, tako aagotavlja V. E. Ne dvomimo, da se Italija ne misli strogo držati Izvršitve rapaliske pogodbe. Cisto drugače 1 Ob takih razmerah prosimo V. E., da pojasnite jugoslo venskem a sami vladali? Enostavno: Ker Ttail'a noče na Reki ne reda ne zakona, da bi mogla tako vreči vso krivdo na Rečare. in Istočasno dokazati Jugosiavji in vsemn svetu, da ne more — kijub dobri volji — izprazniti Jugoslovanski okupirane teritorije iz strahu, da ne bi Rečani izzvali neredov. Ob takih razmerah se hoče, o čemtn* ni nlkakega dvoma, spraviti J?igoslavljo, ki je že naveličana stalnih izgovorov rimske vlade, do tega, da si vzame Su*ak t Delto in Barošem. in pustiti Reko v svobodni upravi Italijo, da bi se aneksija tako de. facto izpolnila. In ako tu ni vrne« motivov, hvale nevrednih, v resnici: Zakaj Italija, ki se ne nahaja v cvetočih go-snodarskih razmerah, troti in trosi na Javnemu mnenju: zakaj Italija ni hotela j Reki toliko, da )e sedaj ry?tro«lla — vsaj Še do današnjega dne dati registrirati ra- j kakor trdi — nad eno milijardo in pol lir. rallsko pogodbo pri Zvezi narodov, ko V, AH ne morda za to, ker hoče Ita?i*a kot E. dobro ve, da Zveza narodov k neresi- ■ prava Mati (v resnici prava mačeha) na Strlranl pogodbi v slučaju sporov za izvršitev te pogodbe (kakor je v našem slučaju) ne more posredovati? Zakaj se Italija ustavlja Izprazniti teritorije, ki ne pritičejo njej, navzlic temu. da se je slovesno obvezala, da jih Izprazni tekom maja 1 1.? Zakal Italija ne povrne miru našemu izmučenemu mestu, marveč si Iz- ■BBSBBSmBI tični situaciji je napravil konec sprevodnik, ki je gromko zaklical: >Radov-Jjica!« Izstopjli smo ... Drago jutro smo sklenili na vsak način kontrolirati — taln za glasbo Vneto gospodično, ker smo vjdeli, da >o tudi ona izstopila. Prenočili smo in naslednje jutro emb so takoj poetavfli k prvemu jutranjemu vlaku prjti Jesenicam, Na kolodvoru smo zapazili našo >de?vo< nerodno in menosjoiV), i moža kot bi stala na Žerjavici, v rokah dr-•2*»o torbico, v njej dve veliki steklenici mleka. Suvala je žjvahno rrrxirooko gospodično, ki jo je Joža. -spoznal ra svojo znanko. Stopil je k njej. >T)obro jutro, gospodična Stana?« L >Ah, TI, Joia I« Kaj pa se tod po-tikafi?< >čuj besedico! Kdo je ta gospodična poleg Tebe?« >Ta? Ah, to je rmSa sobarica?« >Pa mora biti vrl d muziknlicr.a!« >To pa že! Vsakogar "anžmira!« Stana je pokazala evojd bela zobke ter se iz globine srca smehljala Joiovl storiji o — muziknlieni Fobarjri, ki pozna muziko Robinzona jn Zola, ta način izmučiti Reko ta Jo priprarM? do samomora, kRkor so sedal sodi s Trstom? V resnici, V. E., mora veoVi. kako rimska viada sedaj zahteva od Reke priznanje In plačilo stroikov sa okur>acUn, med njimi tudi onih svojesa irarćta'aria D' AmumziJa. ki ni delal drugega, rezo da je masakriral neoborožent reSkt miicaae, 0 iMesn! in jflKoni. Ljubezen i© iluzija, da ie iz* voljenka najlepša, aH da io izvolje* nec čisto drugačen kot vsi drugi. Noben mož ni prestar, da bi se ne ozrl za žensko, nobena žena ni tako grda, da bi na upala dobiti • * ♦ Samco ie mož, ki žensko čim dalje bolj potrebuje in je vendar čim dalje bolj zadovoljen, da no ni oženj on. s s • Največja sreča v lfuberoi fe, če jo izvoljenko noročil kdo drutfi. * * ♦ Najbridkejše v zakonu ie, da misli žena, da so vsi možje prav tako ali pa še bolj neumni. Nekdaj jo imel en moS eno ženo in šest otrok. Dane« ima lahko sest žen. a nič otrok. • * e Ljubosumne/* si domišMa, dc imajo drugi moški tudi tako slab okus kakor on. đa ft oropal in oplenil vso vladno pala&o tako, ea je D1 Annuneto, ki j« pms - I na Reke i malim kovoegom, mosel odpotovati s 4f velikimi zaboji Io vrha vsesa je bil $e oproščen vsega carinskega plačila. Ne oziraie se r.a to, da Italija nima pravice do take odfkednlne, ker je hotela sistematično in premišljeno obđifah in podaljšati sedanje Manje stvari, kakor tudi popolnoma uničiti mesto, katerega *o je po pravici oprijel naslov Izmučenega In Irtvovanega mesta i pozablja Italija, da Je pod generaloma bi fian Maraano In Ura-zioli odnesla z Reke ogromne zaklada, da Je Izpraznila vse dopozlte bivše monarhije v svobodni luki, presegajoče vrednost dveh milijard kron v zlatu, to je depozite, ki po pravu pritičejo prvi okupacijski armadi, ki Je bila srbska, oziroma sedaj svobodni retkl državi. Kakšne Intencije Ima Italija, dokazuje dejstvo Iz zadnji« dni. Imamo dokaze, Ekseelenea, da je posebe« odposlanec izročil v Vaie roke nov načrt, zadevajoč italijansko - Jugoslovanski »crmdornir'-m«, hoče se tako ustvariti posebnost »condo-minlja«, da se ustavi stvorltev svobodne države, V E. se zavzema za ta načrt ki ga }• sestavil dr. Anton Vio Jim. bi>Ši Hrvat, bivši Madiar, sedaj Italijan, ker doslej *e še niso izkrcali na ReV; Tu-kl. Maca. ki ga Je dr. Vio predložil beogradski vladi, mistificirajoč politično oblast na Sulaku, je btl sestavljen skupno s kc-mondatonem Castoilijem, novim generalnim komisarjem na Reki, načelnik.in kabineta poslanca Teso. podtajnika za notranje zadeve in zaupnika ministrskega predsednika Bonomija ?a reška vprašanja. Načrt ima edino svriio — kar je razvidno mdl Iz pisem dr. Antona Vio in bivšega »vojnoga« ministra siorn'ka Hoct-Vento-r!)a. bivšega Hrvata —, da se ustvari na Reki vraži« kovačnka proti ob«tnju ?Hgo-Slavlje, da bi se tako, s pridružitvijo na-irtn, dal vzgled vsemu izobraženemu svetu, kako s« tudi Jugoslavija ne drži mednarodn.il pogoeteb, kakoršna je ra-paliska, ki jo je z Italijo podpisala svojevoljno, zajamčujoS neodvisnost Peke kot svobodRe države, pa smatra pogodbo sedaj ket navaden kos papirja ra netaitro rabo Noecroo se mrtaviti na toi t<>ČkI. Ampak lo, kar h-^če^^o slavit! pred o^l V. E.. je: da je it«ii!a ric'r-la r.a Reki r>"?i»It;o po-£otoega ir?ropcžčcn>. sarso da bi dosegla svg*o egoistično svrho, zvesta pro-r-a^u svojega >sacro e^zma«. Itail'a je hotela tekom teh treh let podjarmiti Peko, da dosežo njen meiCaaald pogin. ?n sijajno se li je to posrečilo. Kajti oropala je Reko vsega njenega bogastva in si pdilastila vse njeno imetje. Naj govore dehra: 1. Italia se je po'asfHa vseh ind^sMJ-skla podjetij zgnij radi tei?a, ker tT'"-ijo vire me?tJ38za boga«tva. Italija jih sedaj liključno sarr.a vodi in upravlja, h sicer: a) potem pogodab, nezakonito sklenjenih tekom dobe od 2 K aprila t. 1. dalje Jn sebtio rckom peiijode »visokega komisari-j*^a«. V to svrho je bil imenovan poveljnik A Fofickir.i za visokega komisarja na ReJd in ž r:im. torej s svoiim bstnim funl cijonarjem, je sklepala pogodbe, ki odstopajo upravo mesta Izključno njeni cblasti; h) potom pog^deb. ne2sJna-r'iitičnl* mo*;*j na Rek!, na čelu iim dr. Vlo) v sporazrtmti t&r so se vse natančno detrovcr>"li. r1« bi It^Jlfa drfpla v svojih rokah vso upravo *"vfra. Ker so ^\ volitve prevrnile ta načrt in kor koce Zanella po-?o>o nerdvisnost J?eke. rfidl tfga so po-daližvfe ta nezakcr'ta d'^a. 2. Ur.Mia Ima v svoji Te?Ijf ? lastnimi uradniki pomorvko vlado (načelnik le pnrveljnlk Pulili) 1» pomorsko zdravstvo z2*=*^?'tvo, sestavljeno Iz itullaniisfmo v >'oka ln »Ii :e rail Malt* in v seji 5. mala 1^16 5C ■* uradna ngs» tovilo: »Prlstaiisče Heoi h lz»c:i z'ćar-ja našega reške«j mosta«. Z ttruginsl : *se-daml: do bi "ta prista j\ča r»e me? Imeti Pera ; tka .• •_■ pravice in zato to ri-T>tanii.'^. ! i • _n reike^a zidov^t, pri- pade Jogo* m, Da RaČaai it raz;:meio, da je cjikova gosprnJarska sila Ivfsai aa ; 11 >a način od prorac i • kraljestvoa S i 15. Ir-a^or pravi V. E., totn piznava s strzad avtoritativne m osli: pramca ?a sve*ozt ncio^j baia ta Baše. stvari, s tssa so uj:^-tavSja, da p* i R a sasao od Jnarislavtia pričakovati . .-.d Iti- liic pa sa«30 svojo smrt. .'asno je ter^j, ako hoče iMlija pospešiu rc.Itev Kcke ',z dolatl v prospeh Pečanov, da nima storiti drugega, nego Izprsr"i.i r . ; Suisi. !> -to ln Baros kat; r t.iJi '"cio rt.o. Pustiti svobodni reški d-;;avi, da r'.- konstituira, da bo sarra KOSIM iarHa s t> . lastnim bogastvom in s svojo lastnino In da ba mocfct sklapati pogodbo, i koumr |ei nu boUe prijalo. Nasprotno, do današnjega dne se za v \" »o v. '•• i-. r.-t-.» «v Janje razmere, kajti Italiji r! nerrana resnica gov.:i;e. ki j? r.a ■! :. ' '* ga ljudstva: vltialja In smrt afl " • 'a in žlv«cr:ic?« S spoštovanje.-.t Zagrub, 2". septembra \ Vodstvo rsJkt jucoslivo: . Odprto pi nso na Italrjanskaga poslanika conte Mai -onija ie ftatavljei a v italijanskem jeziku ln priobčana v listu ječki (ilnsnik-. ki je glasijo -e v togo- slovanska stranka Tu smo r -i^ii pismo v prevodu. Kal *cA$k\ s\>tt je aklenil, ka- kor K> p ročali časniki, na svoji zadnji seji, da so naj poučuj* srbofarvaidna tudi v nižjih razredih srednjih 5ol po 1 uro na teden na ra^t slovenščine, t. i. za pouk srbohrvaSSino se naj po-rabi ena izmed slovenščini odmerjenih i?r. Naši Usti so naznanili Javnosti ta f.k!er> brez vsake opazko kot nekaj, kar ne zadeva globlje naveza duševnega ihrllonja, dasi ?eKa globoko vanj. S prr-radom Avstrijo je dobila slo-tmSfina v naših šolah in v našem javnem Sv :: "u tisto mes+o, ki JI jrre kot narodovemu jeziku. Srbi so nam dali vaeučillSČc z našim r.črv.m jezikom in tako omogočili naSemn duševnemu stremljenju prost razmah. V sreilnji 2oi: je postala s'ovcnščina središče vserra pouka, s Čimer se je končalo Dri nas aH bi ro vsaj moralo končati ono ::rrr'.-:r> ir,~,bra*r-v.Tve, katerega vzrok je bil tuj, več a!i mani nepoznan ntni jezik. Zdaj smo pa pri^eh* ubij r. ti sami tisto, kar so nam dali Srbi. Kajti s tem. da odvzamemo slovenščini po 1 uro na teden, smo Jo potisnili na tisto itali.^e, katero je zavzemala v rejni Avstriji, deloma celo na slabšo. To je na stališče, ki nas je vedno bolelo ii j a oviralo pravi razmah nase izobrazbo. Pod Avstrijo se ?e uČHa slove-r-Iclna na tsden v I. razredu ro 3. v II. po 2, v III. po 3, v IV. po 2 nrl. Ako bi obveljal sklep višjega ?o!s7ce>ra sve^n. ra bi uSla v naši Jugoslaviji v T. razr. po 5, v II. po 3, v III. na realnih gimnazijah po 2 m v IV. po 2, kar to n glavni predmet vse«ra pouka odločno premalo, ako nočemo, da bode tudi v na.ši kraljevini profesor slovenščine samo avtomat, ki ne bo prišel nikdar do toga. da bi podal učencem to. k~r ima najboljega. Pot do »tettčrdh in •ploh naj J aČ jih d:išc\m!h In kulturnih vrednot vodi skozi materinJčino, ne skogi latiiftčino, nemščino ali francoS-čbo. Brez trdnerca znanja jezikovnih elementov, ki ti jih da samo dober pouk matorbrStHne, ie vsako jezikovno in posredno vsako duševno poglobUenio nemoeoče. nemogoča i3 r>a tudi Uubeien do materinega jezika. Ljubim namreč lahko samo tisti jezik, ki #a poznam in ob vir. dni em. Vc..!:'o smo s? čudi'i croreči UubOJC-ni Nemcev do niJhovcra jezika, do-mish'Ii pa nismo, da so prihajali nirhovd sinovi v Šole vse drugače jezikovno pripravljeni, kot prihajajo naii, ker so so zbirali i* kulturno visoko stoječih ta srednjih stimov. V šoli a so bili iz materinščine naibolše proieeoiie, ker so vedeli, da zavisi vts duievtn razvoj od pouka materinščine. Dosledno jim je hlla zrelostmi naiosra iz nen ^i-nc edino merodaien dokaz sreloatL Kam pridemo valed t:ik;h sklepov v^šjesra iolskeo sveta, kot je orneme-ni, Vn daje slovenščini r.:an: pravic kol nemščini, ki se po-.ič'^e v u\t\\\\ razredih povsod po tri ure. mi ni treba nadalje razmotflvatL Vsak vi 1 i v okolici, » slabo obviadujelo nr.si ljudje svoj jazik, in vsak doživlja e. S čiste !Z.rov^r;ave 1 rr i a> ' 'r diia-ki v skT-airo naturalistično Izgovarja* vo. s katero moramo tudi obračunati. Cas je, da pričnemo i pr vilno Izgo* varjavo Se v ljudski Ii. Četudi izguba naše učiteljice s tem eno svojih zns 1. Pričakujemo, da no Izvrši vilH Šolski svet teza .svo:ejra prenagljenega in ne dobro premišljenega ski pa In no krati pravic slovenskega jrz:ka. katerega bodo učite'ji slorenŠ^ne ^'v•dno braniH. Ne ^ametujmo pogače, ki so nam jo dali Srbi! Rsffiu konsotnonn. Predctav!;r,7 vlade. — Reka, 7. okt. (Izvir.) Otvo* ritvonA »cia konstitttcrttc? je pustila sa seboj dober ittis. Prebivalstvo se je oddahnilo. Zanosov govor se sološno z odobravanjem komentira Dan jo potekel mirno. Jutri bo dru* £a seja. Pretlsednik roda program vlade, kateremu utežno slediti de* bata. Po končani debati bo zalite* vala vlada zaupnico s poimenskim glasovanjem. Cnni vlade nastopijo nato svoje funkcije. Neto so izvo* Ii jo o(;3wki: lcsalno*av!ministrativni. finančni. tr£ovsko*prom.etni, hud* tjotni, petici i tki, Inninitetni, naucni in socijalni. Sestav« ktVineta na!e>s tavR ra tezkočo zbo«^ te^a, ker v večini, i* ketero izide vlada, ni za* cozti ve!;avne|Sl!i zaatopnilcov tr* kovino in in','v-3tr:ie, ker so £« ti ka« kor drugi odlični stare i Ii Rečani ob volit/ran r«^i takratnih rszmer od* tegnlii političnemu živiier.iu. Veri* dar pa ie pričakovat!, da bo nova vino** glede na aeđaniJ oololal za* dovol'ila javno mnenje. Člani kani* nota se imenujejo državni tajniki. Za ksbinet so določeni dr. Blasich za cotrpnit zaJ^ve, dr, Jechel za sodstvo, finance se izroča splošno priznani osebnosti, za trgovino in javni nauk so določita osebnosti da« nes. Zanella hoč3 imeti v svojem Vr.binetu tudi delavskega zastopnic ka, da tal_o pokaže av**,r a stranka svoj O skrh za delavstvo. Uoati je, da bo delo kon^tituante 3:- — Kiankinijcv »alllfrj Id Čthi. Č*- Škoaloraajto enaopisie p» ja spominjale s prirnernimi miDjctrski ^vet tklociil, so nove hise iav#** r>d msksin»;rrmja stara-rina v latsioou gradbene po'lj^tnottj. O tam h^ sklepal deflnltime zskono-nojni odbor, ko be rezi raTl|aj e rovi-r * ji uredbe o stani rlaali — O o-— ' invidl^ov. V nj^^^ad j« prlSli deputacija Invalidov iz Hrvatske, Bosni in Dalmacijo v svriio posredovanja« da so izvede edlnstvc ia organizacija lMs:o^!nvrn«;kih Invalidov ! • di *e ck'Pe kongres invalidov !z vse države ter izvoli o rednJl odb 227. štev. .^luVcNjm NAKUu*, an^ 9 oktobra is^i, slran 3 Haršisf Farill??sg2sS Fscls -sedemdesetlsfniSg Maršal Podi (izgovori >Fo5!c) mo-ra biti znan vsakemu omikancu. Foch eden največjih vojnih poveljnikov, :ar jih p^zna svetovna zgodovina — :'odi je premagal Nemoe in njih zavez-roke ter je odločil zmago antante v svetovni vojni — Foch je v največji *neri osvoboditelj sveta germansko-madžarsko - bolgarsko . turškega terorja — torej soustanovitelj svobodne Ju oslavijo. Rojen jo bil 2. okt 1851. v malem mestu Turbee na juž. Franeos- j Je poslal svoje častnike z velikjmi kem blizu Pirenci. Njegov oče je bjl | tami tudi na la£ko in solunsko irc Napoleonov častnik. Ferdinand Foch io vojak od 1. 1870; po stroki je tooni-čar, a je kmalu postal profesor na Vojni &olj ter jo postal končna ravnatelj te šole. Obenem je bil poveljnik raznih armadnih zborov. L. 1914 je poveljeval IX. armadnemu zboru ter zadržal N* -ce pred Meurthem in Nancvjem; nato je bil prj St Goudu vrgel Nemce od Marno nazaj ter preprečil nem. naklepe za vselej. In 1. 1016 je bila Fochova zmaga na S^mmi zopet sijajna. Na seji 26. marca 1918., ki so so je udeležili Poincare, Cicmenoeau, Primiri, lorvl Milner, maršal Haig in Foch,. je bil Foch fK>oblaž;*en, končno zedjniti vse vojske Francije, Anglije in Belgije ter Amerike i>od enotno vodstva. To se je Foehu posrečilo in nato je> bjl imenovan za general issima. Od te dobe dalje so se morali Nemci z zavezal kj stalno in brc- odmora umikati Foch je dosezal uspeh za uspehom, dokler niso Nemci 11. listopada 1918 kapitulirali. Foch pa če-onto ter je pomagal Italijanom j:i Jugoslo-venom do zmaga Dne 21. list | ida ii>l8 že j? Francoska Akademija imenovala Focha za svojega člana, in slavnostni govor je imel bivši franc. predsednik Poincare. Maršal Foch je p>setil po prevratu Beograd in Kosovo ter je užil največja odlikovanja na našem dvoru. Sedemdesetletnice Focha, teza Napoleona 20. veka. se torej z največjj hvaležnostjo spominjamo tudi Slovenci. Brez njegovega genija in nai-ora — kaj bi bjlo danes z nami? SPREMEMBA OBC. VOL. REDA ZA NASA MESTA. — P&nsrermansko gibanje v Jugoslaviji. Dobili sm? ta-lo zanimiv do-pjs: Po vseh nemškniarskih gnezdih po Sloveniji sp zadnji čas opaža*, da dvicajo po:-nani Nemci in nemekutarjj čimdalje bolj samozavestno svojo glavo; zlasti kadar so kak izletujk iz Nemške Avstrije povrne, stikajo ti ljudje glave, se samozavestno smehljajo in zahtevajo via factj od vsakega našega inteligenta, vštevši predstojnike oblasta; j, da se ž njimi občuje v nemškem jeziku. Seveda jim naše blage dušice tropoma nasedejo! Slutilo se je žo dMje časa. da tiči Za temi sicer sporadičnim!, zato pa toliko bolj doslednimi pojavi, sistem, načrt, za ka- =r Tajne hrb^Uurške - monarhf-stične konferenco. »Prager Presse< poroča, da se vršijo v bližini Norimberka zaupne konference avstrijskjh, bavarskih in madžarskih monarhistov. Biva-nie bivšega bavarskega kralja v Sza-> aru je najbrž v ozkj zv^::i s temi konferencami. Konference se udeležujeta tudi zastopnik bivšega cesarja Karla dr. Schager in bivši poslanik dr. Wiemer. — Nova češkoslovaška vlada in Nemci. Iz Prage poročajo: Nemška krščansko - sedmina ljudska stranka se bo v plenarni skupščini nemške pjirla-mentarne zvezo, ki se bo vršila v kratkem, zavzela za to. da neha noli- terim stoji dirigent Molčali smo, i tika abstinence, ker je nastal vsled da vid}mo, kako daleč se naši panger- j imenovanja novo vlade, kakor tudi ra-mančki po treh letih srčnih krčev sploh j di cele vrste važnih zakonskih načr-upnjo. No. nagradili s3 bogato naš } tov, o katerih se bo razpravljalo, po-molk; smatrali so ga za nevednost j sebno vsled zakonsko ureditve vpra-jn s 1 a b o ? t. V tej svoji veri so se ti j sanja vojnega posojila, povsem drug janičarji. ki jih ljudsko štetje niti i položaj. 40.000 ni naštelo, nodvzelj junaško ini- ] = Avstrijski socialni demokrati cifatiro: ustanovitev lastne politične j in vlada, Z Dunaja poročajo, da je dr. stranke poJugoslavische j Adler dementiral vesti o vstopu soci-Deutsche Volkaspartej«: v zvezi s sva- i jalnih demokratov v vlado. Socijalni bi v Vojvodini, Sremu itd. Švabi so se j demokrati so po prevratu vstopili v povabilu odzvali jn na sestanku v Ze- j vlado iz revolucionarnih razlogov, munu je bilo pred kratkim BklanjeuD, j seda-; pa. ko je odstranjena neposredna da se ta stranka ustanovi rer zbere j nevernost protirevolucije, nikakor ne pod njenim okriljem v?e Nemce >fiir i nameravajo sodelovati v vladi, clie kommenden Zeiten*. Centralno vod- j = Vprašanje pristanišča v Ge-stvo naj ima svoi sedež v Zemunu, kjer j novi italijansko narodno vprašanje, se ustanovi posebna strankina pisarna, ; Pred par dnevi se je vršil v Genovi stroške so prDračunili na 250.000 K. V \ velik sestanek komiteja za pristaniško pokritie naj plača vsak Nemec letno 4 j agitacijo. Navzoči so bili nekateri pokrene prjspevka. Istočasno se je skle- j slanci, zastopniki raznih pristaniških nilo podpirati vse one, ki na en ali ; organizacij, podjetnikov in delavstva, drug način služijo ciljem nemštva. Vsa - fašisti itd. Na sestanku se ;e obširno država nai ea prepr^že z zauoniki, ki i razpravljalo, kaj treba ukreniti, da se dobe posebna navadila. Kot gladilo bo ; ugodno reši vprašanje pristanišča v veljalo >Deutsche Volksztg.«: v Novem i Genovi, ki je vzbudilo toliko razeovo-Sadu, čjgar uredništvo je prevzel za- S rov in komentarja zadnje dni Gre za erizeni ' Kočevar Nemec dr. Franz spore in odredbe, ki težro — d Zagreb, 7. okt. »Riječ« po« roča iz £eo£r~ d a, da je imel danes drugi odsek zakonodaj nega odbora (za notranje stvari) sejo, na kaiori je bila spre j < Jba o občinskih volitvah v Sloveniji Naredba je v toliko izpremenjena, da bo stranka z največjim števiom glasov dobila v mestih z nad 10.000 prebivalci po* lovico mandatov, medtem ko se bo d;-t:.;.i polovica andatov -azielila po proporcu me vse stranke, t adi on -.i je dobil 1 relativno večino. — d Beo^i , 7. okt. Na dana* šnji seji drugega pododseka zako« nodajnega odseka je bil ^orejet ob* čini>::i volilni zakon za Slovenijo z nek a te rimi izprem _ mbami. Od sek je ukinil dosedan'i način ra 'elitve mandatov (prop< c) za ona mesta, ki imajo lastni statut (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj) in za vse ob* čine, ki imaio več kakor 10.000 pre* bivalo e v. Od sedaj bo v omenienib mestih in občinah stranka, kstere lista bo pri volitvah dobila relativno večino, dobila polovico mandatov, med tem ko se bo druga polovica mandatov razdelila med vse stran* ke, ki so predložile liste, vštevši tus di ono stranko, ki je debila relativ* no večino. Odsek je spreiel rudi sr* bijanski princip naknadnih volitev, to je, da se bo vršila volitev, ako bo kaka lista izčrpana, za toliko man> datov, kolikor jih bo izpraznjenih. Za vaške občine, ki imajo mani kot 10.000 prebivalcev, ostane v veliavi dosedanji način volitev na podlaei čirte^a proporca. Izvršene so tu in obseženo v iskaniu "re'';tvc in živllenja za Genovo. Trža- j škemu vprašanju so Italijani že skopali grob . . . z= Mala QT\iar.ii>. in Madžarska, Kar ; kor poročajo iz T.or-rlona, je dospel tja j romunski zunanji minister Trke Jone-; seu ter imel razsrovoro z lordom Cur-I zonom in Lloyd Greorgem. Take Jone- • -cu je izjavil uredniku Reuterjevega ; dopisnega nreda, da bo mala ententa I na vsak način vztrajala pri tem, da s"o \ mora izvršiti trianonska mirovna po-| godba. Take Jonescu je odpotoval 6. ■ L m. v Pariz, od koder se vrne v Bukarešto. = Francija in Nemelfa. Tz Ber^li-na poročajo: Ministra Rathenau in j Lou^heur sta danes v Wiesbadnu, po-[ oblaŠčena po svofih vladafi, pklenila ! pogodbo o stvarnih dajatvah Nemčije : Franciji. Stranski dogovori se p"»dpi-; 5-e'o najbrže v petek. V slavnih doiro- ■ vorih kažeta obe vladi voljo, izvesti j obnovo razdejataih pokrajin severno i Francije z dobava potrebnih stvari v _ Bfasarvk o črško - jugosloven- I kar največjem obsegu, namreč z doba- ski zvezi. Ob priliki predaje akreditne ' vo ladij, premoga premogovnih pro-listine našega poslanika v Pragi dr. I duktov. obratnih stvari, barvil in far-Vošnjaka je predsednik Masarvk v J macevtskih produktov. Vsa vrednost svojem odgovoru izjavil, da sta jugn- j dajatev in dobav v zmislu pogodbe do slovenski in češkoslovaški narod jme- j 1. maja leta ne bo presegala se- ia v prošlosti iQto usodo, kar naj bi bi- I dem milijard zlatih mark lo tudj v bodočnosti. V svrho zavaro- • vanja svoje svobode sta se obe državi j zedinilj z Romunijo v dogovtor, ki ga e odobrila entanta kateri ie znan deti- j na norveških kron kredita za zivija. Perz, doslej urednik >Cillier Ztg.c. To prevzame v njegovem duhu vzgojeni Koce var Franz Sehauer. — Kot se vi-dj, je t3 delo predvsem zasluga n^?;h zagrizenih Koeevarjev. Po širnih pla-niavah Jugoslavije bo torej zavel naskoro svež germanski vetrič. Da pa ne ostane le prj načrtih, so šli ti Gerrn.-ri tudi takoj na delo; Kočevarji, Celje, Maribor, Ljubljana S3 zaeno z večino nemškutarskih gu'dzdov že nrepreženi 7. zaupniki, na "Kočevskem, kjer je krog 10.000 Koeevarjev, večinoma kmetov in kro-niarjev. so pa že začeli s prirejanjem javnih ljudskih shodov pod krinko >Ban^mbundn<. Organizatorji veliki knv-ti so: bjvši da veni asistent Robert Ganslmayr. advokat dr. Arko, zdravnik dr. R6thl, praktikant dr. Rom. Kočevski zadružni list gospodarske ca značaja >Gonossensehafterc je postal vja facti njih puirični Leibjour-nal. ne da bi se oblasti zganile ali poslale na shod, kjer se precej dvoumno govori, žandarmerijo. Privito, da so Svabi silno navdušeni — Beogradski radjkalci naj vzpričo svoje radodarno-sti banatskim Švabom pazijo, da si v času. ko moramo črtnti v budžeta važne in nuine postojanke za lastne učno zavode, ne zrede pred beogradskimj ^ati gada na prsih! = Paš'ć se vrne iz Parfza s kraljem. »Jutarnji List« poroča iz Beograda: Vsled odhoda ministrskega predsednika Pašića v inozemstvo je odseodena rešitev političnega položaja do njesrove^a povratka. Pašić ostane V Franciji, dokler bo bival tamkaj kralj Aleksander, s katerim se bo skupaj povrnil v Beograd. Po prihoda kralia v domovino se pričakuje živahnejše politično delovanje. = Nov? poslovnik. »Jutarnji List« poroča iz Beograda, da po novem poslovniku ne bo otvoril zasedanja parlamenta starostni predsednik, ampak predsednik, ki bo začasno izvoljen ati ~—-----BI— -— ——— — ——— ^ šila konferenca o načrtu vojnih ocL redb za slučaj aibar- i napade. —d Kim, 7. okt Parlamentarna k -misija 00 je danes poa\ .^Ja o koncentraciji jugosiovenakih čet na alban-^kj meji. ' REPRESALIJE PRC^l MADŽARi SKI. — d Zagreb, 7. okt »Riječ« po« roča i. :* ada: X. - ^nečnji s;ii minif>'rskeiM sveta »e bil spreiet proračun ministrstva za poŠto in brzojav. Na sei je bil sprejet tu; i sklep, da se obvesti madžarska vi.u da, da bo I« [oslovenska vlada pri* čela izvajati represalije jjlde mad« žarskih šol, ako re bo madžarska vlada ukinila odredi- . -.i kateri m.h rajo naši državljani v Madžarski poi haj a ti v madžarske : ■ Le. Ministrski svet se ie bavil tudi z voiitvijo uprave Rdečega križa, PGSIV > O VAN JE ITALIJE RA* DI BU? :1E. — d Dunaj, 7. okt. »Politische rvores.i . ene« javlja: Tukajšnji zastopniki Anglije, i-i\.ncije in Ita* Ii je so danes popoldne oficielne spor,;. i!i avstrijski vladi, da je ta* !ijan_.-:ki minister za zunanje stvari Della Torretta predlagal veleposl u niski konferenci, na i se po en p * oblasčenec Avstrije in Madžarske sestaneta v kakem m->tu Itallie in dnevu, ki se imata še določiti, da bi se pogajala pod njegovim pred« sedstvom v burskern vprašanju. Te« mu predlogu ie veleposlaniška ker.: ferenca pritrdila. Avstrijska vlada je odgovorila ententnim poslanikom da spre ime pov tbi Kot zastopnik Avstrije sc udeleži konference zvez; ni kancelar in vodia ministrstva za zunanie posle dr. Schober. DENARNI ZAVODI SE SELE IZ AVSTRIJE. — d Dunaj, 7. ckt. Na r:."ešn;i seji narodnega sveta sta bila odobrena zakonska načrta o preložitvi sedeža avstrijske Landerbanke in sedeža Anglobanke v inozemstvo. NAPAD NERVOZNE DAME NA ZDRAVNIKA, — Zagreb. 7. oktobra. Snoči ob 6 revolverski napad na znanega ps:^ hiatra dr. H e r z o a a. Dama je pri* šla vsa živčno razburjena v orc!:^ nacijsko sobo omen,:enc^a zdravni* ka. Začela se je vsa tresti. Zdrav« ukazal, nai stari za ffzv.) je izvrši*a mlada dama ie kratko špansko steno in se sleče. Dama ie stopila za steno, toda naenkrat e prifela za revolver in ustrelila na ^ravnika, ki ie se^c! ra dno Alijagiča, rai izvrši atentat ki ca je storil iz lastnega nagiba. Obtoke* nec ie na vsa vprašanja odgovarjal popolnoma se ie opol d n hlaa rrvno. V;. Razprava i svcie do'o, je odgovoril, ca se ie s svojimi tovariši beril nroti obznani, ki je nrotiustavna. Ds1;e pravi da ri nnSče nagovoril Ali:o mizo. Oa.7a!a ie dva strela in ga težko ram'1 a. v vrat. Z okna sta no s vp.nja so r»oklic?li na .Teiačičevem trf!u stoječe stražnike. Stražniki so prihiteli v sobo in razburjeno da^ mo udarili z guiniievimi palicami po rokah. Zagrebška policija ie nem reč sedaj o1-otežena s tak« m naliče:.'i no angleškem sistemu, /.'ivčno bo-no damo so odpeljali najpreje na polcijo, kicr sploh ni znala povedati svojega imena, niti rojstnih podatkov. Napisali so ii potem na listek in ona je s težavo napisala, da se zove Ružica Pa kič iz Rume. Stara ie okoli 20 let. Od* dali so io v Stenievac. prekinila. KONFLIKT Z ALBANIJO. — d Beograd, 7. okt. V zuna* njem ministrstvu se ie vršila sinoči konferenca, katere so se udeležili načelnik političnega oddelka Janko* vič ter razni strokovnjaki. Razorav* Ijali so o diplomatskih ukrepih, ki nai hi se p odvzeli v slučaju, ako izvrše Albanci nameravan napad. r~,»"■ "t v rfcncrc!'ri^m* s^o 1*^*7 se jc vr* ~ NorveŠld kredit za sovjetsko Rusijo. Iz Moskve poročajo, da je norveška vlada dovolila Rusiji pol milijo- ni! ivni značaj te zveze. Končno JO fzja- \ •\\ predsednik Masaivk, da bo fndi on 'r1 val za okrepitev gosnodarske in — Delavski konrres v Ženevi se vrši 25. t. m. Češkoslovaško delavstvo b^sta zastopala delesrata Trvcrle in L) 2. ) 3. ) kulturne "zveze med Jugoslavijo in Ce- • Lauhe, industrijce dr. L«»da\ vlado pa žkoslovaško. L stern ^ te Eral^et- Otrdelo tisti it. ki niso podpisal] državnega posojila, Mitrbvjšfca >Srbija< priobčuje tole: Stopili smo pred ogledalo. To ogledalo je bilo: državno roojilo. Evo, kaj govori to ogledalo: Nič nj=o podpisali: Rada Nikolajević, veletrgovec in t;- '■ I: jonar; J. Adamovič, še predvojni milijonar; T. Vučković, izvoznik, ki je ?; pi-moč:o drŽave, kakor se je cnm hvalil, zasln/jl 5 milijonov kron: S. Krstonoši6. mož, čonr bogastvo se ie še pred vojno računalo na milijone, a sedaj najbržo sam no ve koliko ima jtd.: Tisti, ki se s podpisom posojila ro-f^njo drža\d- 1. ) i^icsarović & Resler, ena največjih tvrdlc v naši državi. Samo v en^m izvozniškem episu stoji, da so dobili izvoznice za 79 vagonov žjta in za 12 vagonov m isti. Njihovo premoženi^ se računa na stotjne milijonov Usluge države so tvrdki vsak trenutek potrebno. Brez pomoči države bi oni bili sjromaki. In državi, ki jih je naprnvjla za Ureze, so prezrljivo vrgli 25.000 dinarjev. Užasno! 2. ) Herman Pesjng, fnodnisal je 90.000 av3tr. voj. posolila), ki ima tovarno in hoče v Novem Sadu zgraditi še drugo, ie podpisal samo 1000 dinarjev, itd. V tem tona nadaljuje >Srhija<:. Kakor 9mo že te dn? naovedali, bomo tema vzgleda sledili tudi mi ter priobčili vse one, k j pri držav/v m r> ■ i:':1 ne poznajo države. Bojkot proti ou}m, ki niso -»odpisali državnega posojila. Kakor javljate, se je v Beogradu scapočela akcija, da ^e sestavi seznam vseh onih bogatih državljanov, ki so nj80 hoteli odzvati pozivu za državno nosojilo. Ta seznam se bo objavil v javnosti in nalepil na javnih trgih |n ulicah. Nad temi ljudmi bo potem javnost proglasila bojkot in sicer ne samo trgovski, marveč tudi dmžbenj. Nihče izmed n;ib ne br» smel biti izvoljen v nobeno javno korporacijo. — Vpis državnega po tojfla. Državno nosojilo so med drugim podpisali: baron Born v Tržiču 100.000 K, Antm Pogačnik v Podnartu 10O000 K, baronjca Lichtenberg v Ljubljani 120 Itsoč kron. Herman Bere:, usnjar, Maribor, 200.000 K, tvrdka >Indus€ v Ljub-linni 400.000 K. ^iestnn hranilnica v Črnomlju 50^ 000 K, Fran Domieeli, trgovce nn Rakeku, 50.000 K, 'Karel knez Auersperg 1 milfjon, >Jugoslavi-ja<, splošna zavarovalnice, 500.000 K. — Najboljši vzgled našim trgovcem in drugim imovitejšim p-ojem gled? dr-za^meg.i posojila so gotovo delavci ar-tiljeriiskega arsenala v Ljubljani. Na inicijativo upravnika g. potpukovnika Zivojina Brzakoviea so podpisali skimno 64.400 kron državnega posojila. Ce se pomjsli, da je delavstvo navezano semo na svOj dnevni zaslužek in si bo moralo to za njih vsekakor veliko svoto, pritrgatj od ust, so s tem činom dokazali veliko državljanskega razumevanja, k.ar se pri večjni naših trgovcev n bogat^ih slojev žalibozo pogreša. Vsa čast zavednim delavcem, ki s tem prvači-*,» marsikaterim premožnim in dr; i. ' »velikim Ju-g 06 lo venom! Neodrešena domovina. — Na^a in tuja kr.itura. Dvije riječi odgovora na »Prjmorkinc čianak. Frdfell amo in priobeujemo, držeč so svojega svobodomiselnega stališča: Hai ovih dana ejUo s'.m u Val m U tu, tU st-* Vi uvijek pripravni da Ol ji I laaite i pisna makar Valili protivnu . .-nao da tu ot\ reno potpisana. J.v račuaasi i a ovu Vašu U .sTalnoot, to se nadam ui čete mi i . "em listu podj« liti mali prostora sa jednu izjavu. — Pišem i^r-\. i-ki, jer :.. okog venskog jezika žalibože ne p »znam dobro. U članku »Naša in tuja kulturac, objel lanjenom n Vasem lit. od 29. rsšlog septembra, imado msiogo •tvari, K kojjma b\ ae moglo rA:.......1 j r:. 11. :v i t;uvovih stvari, ko je bjh a ii ae^Mfiatnme| I kreaosti n> •:• • /..v isati i reči: —• Na žalost, to je i^iina! Ali konao doti* čnog čl::'.':.-, ne mogu aikak » potpisati, ni mukom mimoići; ae /a te, it i fe ni 0 men] govora, nege j diao ca ke, *>to p ■ odgovara ni najmanje istinj. Pisao 1 li redaka 1 :o je afgumo na oko oba-viješeen. Ja nljesam i ae mogu biH »hrvatsk] renegate naprosto za to, jer sam rodjen Talijana . iz i- ►pr*. — MoJ |e materinski j^zik talijanski, a do nx>-je jecanatv,.> Kodjiie nljesam pozna vse niti joti ne e hrvatsko rijeci, <'«^di- ne 1899 počeo asi.i pohagjat! i.^".t sam d;!<*o godina u ĐaJmacijl, općjo sam avijekl si Hrvatim... bio am u tijesnom prija-t-ilJ5t\-u j sa < dličnim hrvatskim p i sci-ma; s uskima, kao sa ]>ro". Ni ijelkom -';•.'->*•! čem, i radailc m >Proevjete< i >Ejijiževnog J tga< mm i dandanas u piuuieujui l pob stil ikom • .^i'raća-ju. Nifdsam 3 n;t!- iznevjerio s^jim talijanskim osjećajima, i ot&vao sam u\ijek Štovanje hrvatskih prijatelja i r c7!i^>oravni a " »lega, jer ml i I * u" I jek . držao Preradovjčeve zlatne r;i''ć*: ' >Tudje ! '. svojim L"> d:\ ciodi-ne 1013 izdao sam zbirku talijanskih pjesama »Ani rantic i hrvatske n h i novine israzile "su so povoljno o mofjm prvijeacima, I toj jo zbirci odnlja Djes-ma, posvečena mom liubjmcu, velikom hrvat, •p\cro-pagandom i d 2ao sara hrvatske govo-re p 3 Istrj, ali no u slavu fašizma, kojemu ja no pripadam. Sa svojom propx-eandom ja sam i-kr-a> koristi > : rvat-akom pučanstvu, jer sam naai . da ga poučim o novoj situacij}, da np^znam njegove potrebo i da ih tumačim kod svoje vlade. Da js. nljesam fašist o tomu dokazujo med ju drugima moja izričita izjava u >Pepolj di Tr-eftev <-h! S. augusta ovo godine. U vrijeme politi-Ck-ii izbora, na S. maja o. g. drž o sam u "svom rođfenom građu ktmtraditorij proti fašistivskom govorniku, a naše nesuglaafe izviralo je (z razlike itanON višta prema jugoslavenskom pitrjiju* TrsČanska >Cmanclnazione< <\*>\ tšala io moje članke, o kojima se k> tršćanska >Cdjnost< više puta povoljno Izrazila. 8a sirane talijanske štampo bi > H.on mnogo puta na adnut. Neki zanesenjaci bili su o meni karal}., da sam >srl>ofil<:, đa sam >u službj Karagiorgievića< i k15-Snjh stvari. Dandanas b!o i^iii in. »araan žirao požare vaših Škola i kniižnica?< Ostro sam uvi|ek vjeran svojim tab;-fsnskhn ofjeeajiins i osjećajima Iskre« rog prjfateljstvsj i zadtvljenfa slavenskog svijeta, što eam ga pobliže apo- :'n°o; tomu ću ostati vJcrin i u boduČ- t osti, makar im< napadali i s ' dne i druge strane. Pošten} SU ta mnbtB, Si to me tješi, itina je sa mnom, a t> mo bodri! Bilježim s> sa Itovanjem L'rtucrto I'rbani-T'rbanz. Postotna, 3. oktobra 1021. — ftola za 15 itsJijanBk|n otrf)k. Rimski ministrski svet Je [zdol delcret, da se ima v >odrešenih< orovjncah u* t.*»-noviti italijanska lola, kier so Iskaže za >olo zsa] 15 [talijanskih otrok. Obe* ta se poplava v. italijanskimi šolami, Jugoslavenskih otrok je brez &olo na tisoče! — Občinski odbor v ToOmlnu. Oe-nernlni civjlni komisar je imenoval v svrho, da spravi o>)činrko upravo k">-likor mogoče« v sklad z veljavnim oin činskim redom, za tolminsko občino odbor 13 članov. Ti so- &vinozdravnik dr. Antonio FattOr, notar Fabris, jnž. Artur Marenzzi in [van Mrak, Albin Prezl, Ivan Sorli, T. ■ " elj Fran Sovdat, Tvan Ilinčjč. Josip Murovec i1! Andrej Kavčič. Izredni komisar za tolminsko občino ostane Martinaeej. Za, r. fegjvega namestnika le imenovan dr, F,"ttor. Veliki tolminski občini nače-liuie tako izredni komisar Italijan in njegov namestnik je tndi Italijan iz kraljestva. Noben domačin, niti notar Fabris, ni zadosti kvnlifjciran ga ko-rcisarjevera namestnika. — Za ce to med Idrijo in Postojno s^ je potegoval poslanec Lavrenčič Listi porečejo, da ie dolnčon;h 400.000 lir kot prvi obr)k za zgradbo to cesto. Idri« ja ie premalo laška! — Za zgradbo jn-stične palačo v Trstu je določenih 8 milijone lir, za vojaške postaje ob meji 1,600.000 lir. Za regal acijo Soče in pritokov je dobčenih 300.000 Ifr, za uredi i'-v hudournikov no Soški dolini r.OO.OOO lir. — Shod v Vi pa 7\. Poslanca dr. Wilfan in Lavrenčič l>osta jmola v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri pop. sh->d v Vi. T>evi v Hrovatinovj dvorani. Poročala bosta o političnem in gol 11 k\ m po« bžaju. stran. 4. ,ŠILoVfSjS*fl MlKOLP, oke 'S, oktobra tv2l : 27. In Preko Zagreba smo dobili predvčerajšnjem vest. da je ministrski svet sklenil iz financijalnih razlogov ukiniti medicinsko fakulteto v Ljubljani in da je razpravljal tudi o odpravi ljubljanske tehnike. Kakor vse kaže Jo bila ta vest ten-flencijozna mhtJfikaclja. Beogradska »Pravda« z dne 6. oktobra poroča namreč o ministrskem svetu dne 5. t. m. na uvodnem mestu med 'drugim tole: »Nato se je prešlo na razpravo preračuna ministrstva prosvete. Pri jej priliki se je razvila debata o Vprašanju narodnih gledališč. Sklenilo se je, da naj beogradsko, zagrebško in ljubljansko ostanejo kot narodna gledal'šča, katerih dohodki in stroški padajo v breme državnega proračuna, dočim je za ostala gledališča reducirana podpora, ki jo bila določena s proračunskim načrtom ministrstva prosvete. Kcsr se tiče medicinskih fakultet, ostanejo, kakor je določil za-korr, tri in sicer v Beograda. Zagrebu in Ljubljani. Vlada v tem vprašanju ni mogla učiniti nobene spremembe, ker je ta zakon snrejelo začasno narodno predstavništvo in se samo z novim zakonom more izvesti kaka sprememba. V vprašanju gent posebe za vsako študijsko stroko. Za ureditev tega vprašanja je bil določen odbor, v katerega sta vstopila ministra Pribičevič in dr. Jovanovič, ker minister Trifkovlć ni mogel sprejeti te naloge, ker je prezaposlen v skupščini. Isti odbor izvede tudi reduciranje g'mnazlj, vsled česar se osnuje več ljudskih šol, kjer bo pouk trajal osem let, kakor to določa novi načrt zakona o osnovnih šolah.« . . . Nimamo povoda, da bi ftvornfli o točnosti ieica poročila, to tem manj, ker je tudi nam znano, da je bita medicinska fakulteta v Ljubljani osnovana na podlasi r^ona začasnega narodnega pred:ta\rni$tva. Ta zatzon je torej v veljavi in tega zakona ne nore spremenil noben sklep ministrrkfga sveta. Ljubljansko medicinsko fakulteto in tehniko more torej odpraviti edino narodna skupščina z novim zakonom. Zdi se torej, da so bile vesti o odpravi naše medicinske fakultete in tehnike lansirane v svet z gotovim zlobnim namenom, da b? se razbu-štipendij se je sklenilo, da se izvrši koncentracija v ministrstvu prosvete in da se določi v to svrho kontin-rilo slovensko javnost. Pral Danes S. i. m, dopoldne se je vršila V Soornlci tuknj&njecra vseučilišča protestna skup Sejna celokupne akademike omladino radi vesti o odpravi tehniške %ix mediejnsko fakulteto. Zbornica je iiia polna akademikov. Po izvolitvi predsedstva fn 10 zaupnikov z vseh fakultet j d prvi poročal o situaciji aka-ncinik M a r o 1 t, povdarjajoč, da čakate lo se uradnega obvestila o ukinjenju jBedfeinsk© in tehniške fakultete. To sedaj, ko sa ni mogočo več vpisati na kako drugo vseučilišče. Leto je torej se skoro izgubljeno. Krivci za uktnje-nfo niso v Beo__rrftdti, krivci so doma, Prjzadotih je 400 akademikov. Med tena, je 00 odstotkov takih, ki so navezani na Ljubljano. Mcrodajni krogi so apbsorilj akademike, da je v&e odvisno od celokupnega nastopa. Zadeva je vprasan.o vsega sC o venske ga naroda. Danes podelijo protest in resolucijo, *lcrivco si poiščejo ob drugi priliki. Drugi govornik, mediririco, jd naglasal potrebo medicinske fakulteto v Ljubljani in ostro obsojal strankarstvo. Ko f|e omenil, da je kraljevi namestnik Hrj- bar prijatelj in zaečirn'k ak&deoiako emladfne ter vset za popolno v»*u£i-litče, se j« rc-svilo burno ploskani©. Drugi govorniki so izvaiali. ua treba s etvnrjo rred nerod. f jlozof Čebokli jo zahteval, naj po i*reček> naži poslanci, ali so aa por^o-no vsenčiliščo v Ljubljani &\\ so proti. Govori *o bili mestoma z^l^ ostri, pp.dla so huda očitan te. Sledili eo tudi burni prjaori. Končno je bila sprejeta sorlasno resolucija s prcteitom prwi rar-era-VRacnin nkinvenh? tehniške in m*dl*in-ske f?vkaUete, ki pomeni ot»aJovazevanje slovenskoga poroda in kulturen škandal nspr&sa inozemstvu. Zato se zahteva od ministrskega sve4st. da revidira svof 6l?>p in iedA novo naredj-e-nje v prilog Ljubljani. Skler* jo protiustaven in n ^-r. Akademiki so pri pravdni, hraniti svoje zahtevo do skrajnosti. Nato je sledil pohod akademske omladine do vladne p.-lnč-e, kjer so izročili irnomerJco, naslovljeno na sknnno mLni^tratvo^ krsijevcuiu namestniku. Štiri leta že spi v grobu dr. Janez Ev. iTjrek veliki učitelj svojega naroda in njegov vodnik na poti k združitvi z brati. Njegovo delo ja dvignilo slovenski narod tako ro-koč na vseh poljih du?evne in tvarne kul-jture in 5e pozni rodovi bodo uživali sadove njegovega ve'ikega duha, pleirisnitega •srca in neupogljive volje. V njegovi rojstni vasi se ie sestavil odbor, ki hoče kot izraz hvaležnosti do zvestega prijatelja vseh trpečih vzidal spominsko pSščo na njegovi rojstni hiši, šoli pri Sv. O-ejror.u. Odbor prosi vse, ki jim je KreVov spomin drag. naj pošljejo svoje prispevke za spominsko plo?Č~> na r.a*lov: OdboT sa Krekovo spominsko plo.lčo pri Sv. Gregorja, pošta Ortnek. — Odbor za vzidavo spominske ploSče na Krikov! roj-trii htfl. Predsednik: franc Krurrpestar ra. p. Blagajnik: Frar.c Oblak m. p. — ng Ustavitev plačil v Združenih državah. Po poročilu lista »Duns R*vlew« »naša število insolvenc v Združenih državah meseca avgusta 1562 z obveznostmi v viSini 42.904 000 dolarjev: to je najvišje število od februarja sem. Od teh ustavitev plačil jih odpada 373 na industrijska, ostaje na trgovska podjetja. — ng Finančna vest iz Italije. V uradnem listu objavljeni dekret razveljavlja za časa Giolittija izdan dekret, po katerem so se morali rltri obllgatorično glasiti na ime. — ng Likvidacija britanskega vojnega blaga. ^Daflr Chronicle* javlja, da je urad aa likvidacijo za:og sklenil z nekim sindikatom v Gla5go\vu pogodbo v svrho likvidacije še obstoječih zalog tekstilnega blaga. Zaloga obsega srajce in hlače v velikem Številu, na tisoče edel, milijone roka- vic, milijone metrov volnenega blaga itd. v vrednosti 4 mi'ljoršov Istr. Blago sa be razpečevalo ro celem kontinentu. — ng Zr\''c*ij3 bolgarske izvozrv* et»-r?rc. V Bolgarih se nahajajo ra'oge. trba-ka in usnra v vrednosti nad loo.oon.000 levov. Preostanek na žitu ie tako velik, da je skoro 2 0O0 0O0 ton pripravljenih za izvoz. Ker je vzrok težkega flnar"-'«** položaja Bolgarije pasivna trgorineka bilanca, so se ne le odpravile skoro vse doslej obstoječe izvozne prepovedi, temveč so se tudi zniža'e postavke izvozne carino na desetinko dosedanjega zneska. — ng Krožeči bankovci ua Ogrskem. Po izkazu ogrske državne ba^ke se je v prvem tednu Kenfemhra obtok bankovcev zviSal za 114.CO0.000 kron. Obtok bankovcev na Odrskem le s tem doaegel vsoto 13 milijard 300 milijonov kron. 9?> Kaftor čujemo, se snuje na ljubljanski tmiv*rzi agrarni klub »Gruda«, ki namerava zbirati v svoj krog vse one, ki imajo vcljo baviti se s proučevanjem sodobnih ekonomskih, socijalnih in političnih pokrc-tov, zlasti pokretov poljedelskih vrst Klub bo napreden, ter bo stal na stališču narodnega in državnega edinstva. Pozdravljamo že v naprej ustanovitev tega kluba, ker uvidevamo, da je v sedanji dobi potreben in želimo z njim prijateljskih odnolajev. kot nositelji in naraščaj naprednih idej. Vendar pa si dovoljujemo ob njegovi ustanovitvi opozoriti na sledeča dejstva: Klub je izdal proglas na abiturfjente, v katerem pa ne razvija svojega programa, ampak skuša z nestvarno kritiko potvarjati program že obstoječega naprednega akad. društva »Jadran«. Proglas naglasa, da pogreša pri društvu »Jadran« vsako socijalno pojmovanje in razumevanje neobhodnih potreb malega človeka kmetskih in delavskih slojev. Ta trditev nasprotuje točkam B. in 6. društvenega programa, ki se glase: »5. Društvo smatra razlike med posamezniki, izvirajoče iz kvartete dela. ki bodi regulativ tudi imetku, za nutne In vidi pravi družabni red v vsestranski harmoniji doseženi evolucljonarnim potom, med ysam| činitelji socijalnoga življenja — 99 6. Društvo nasprotuje torej razmahu t»o-edinca na Jkodo drugih, pač pa nalaga močno'šemu večje socijalne dolžnosti.* Razen tega moramo po\'dariu\ da ie bilo delovanje društvene, kultu m o-znanstvene sekcije osredotočeno v prvi vriti v razmotrivanju sodobnih socijalnih vpra-3anj, dravskih in agrarnih pokretov. Proglas trdi, da pridobiva društvo svoje član-sivo večinoma iz meščanskih krogov, kar nikakor ne odgovarja resnici, ker so v društvu orgmizirani aVademiki vseh slojev, ki so naiuednega mlšhenja. Tudi trdi: da se društvo bolj kot s praktičnimi VpraŠftBJli bavi z gojitvijo družabnosti, ravnotako ne odgovarja dejstvom. Glede gojitve družabnosti p« opozarjamo na Masarvkov spis: »Prehod s srednje na visoko šolo«, ki je priobčen v brošuri ».Mladim akademikom«:, katero je Izdala družba »Polet*. Ker so proti društvu naoerjenl očitki neosnovani in brez vsake podlage, smo bili primorani v obrambo društva pribiti aa-vedena dejstva. Torej ne le druStve* program, ampafi rudi življenje ln de'o društva ne daje povoda nikomur, da bi ajegov program po-rvarjil, Jeaos&ov. aapr. akad. društvo »Jadria«. ŠUM m ¥m^ 39, Ji, J"" *1 L- prfililsS iiistefiiicc * sž3S no. oktobra 11 V Ljub*j&tu, S. oktobra li J/. *£lčY&r£- ra« ves t. Z ojeirom na "vest, ki jo j s rriobiU »Sioveiiec < v avoji 23P. štev. z dne 8. t. nv, iieli g. pokrajinaki namestnik Hribar ugotoviti, da je «kad«makl cleputa« eiji, ki se je Oftlaail* pri n)*oi ra^li v»»ti o oputtitri ijubljanake roedi^ cinake iu tehnične fakultete. 1? de* i al, »da je Šaliboe; tudi Slovencev, ki »o ga onusticvv m«dicinike fc,--kultare«. \Tsc kar je v »Slovencu« še ittor r^idu©^, je na Mfatn Imil« ijano-. — Novi lopeai v Ljubljani bo v kratkem po. Pi\tti bsvditvi ni hii pt>'ian v s Jconitein roku 8 dni iaobe-,ien ^vor. Pokrajinska Uprava je fMMlalii voUkJ a.kt ve mi» »kirs-tvn v -A in ta i'v. m nit', c'a bo p otrdi t «v xup«M sledila to v r^jkraji-3m aaa •. — Ljubi- :. ka posebrost. »K.wtijski lista riše: V Ljubljani •o madri ijudjo« To t& io vi nri |jup«naki volit vi. Oa H ne postal demokrat ž-* so »e ^vcrs.li »o? eijeisJ desssoirratjsi narodni aocisv iisti :n klerika-vi rw izv^hli ia sv t ie srede lupana in podŠupa&a. Ker biio \o\% nvi. že 42 tsr ^9 bf! zaVofl i! sisnfesi n^ipr^i nA Itibjeta trgu, ka-j-nejo nn Nbvem (Turjaškem; srgo in fe sedan|ei tlopjv, Od 1864—1891 fe imelo mHi Ifliii vedno le po dva ht-iijka, ka*nejo veo fetlri. Znano j«, da rr, s* moralo prva učiteljice boriti proti mim predeodkon Ifadetrm jn mar si-kJ© tudi ewkve. Toda f>rom«*G:a!o BO VSi tovrsvinoeti ter so dar.dano« u it^ljlco p rev si— ku! turni faktor n* de*«lt. a tuli po meat U. Kferkolt jo agilna, za jfivr;> j^-o^vPt.) In SSefJsliSjO delo vnr»u> nttteljiea, al vpliva s tvojim vzgl.?d-n|m, laerniiMl Kftvo r , :<ž in pro!.'Ui«n. \'«tif»n»e jr.l-'i-din*>, r.jono siiktaiijoai ia wxtM&*L na;is]a jn lika dobra nfitteljleai tako da jo po-xm<-& iv.^i .r.* avekdsuiia airovo.^t in as> rioio« ricn'.?*:t. Ju'jilej po na »aredu v pvteli proslavili z lepo &ol«ko elav-DOStlO. Govoril je g. ravnatelj Anton J keine mehr HOtwendi}t *ber :i-J j Ziutimrnun^ zur EiiireiseU ^ T.^l^i j se nas bojijo, da morajo taks kos ; medije u anjati! Znaiiicric, d3 imajo glc. Koroške sr^no ko* i jvaiato v — Mestni občinski svet v Maribo-I ru ima svojo prihodnjo sojo v to reki 11. t. m. ob 11 — Občinsko socTŠle v Maratona Za soboto. & t n.. l ! ia\ ae razprave so preloienc oa si do, i-. sa ob 17. To pot pridejo zopet na vrste navijalci cen. — Usf 1 Ssj .0 ni |VViti vr. oVee l]od>ku *o-e ir. i-,* latama ei>e pr?4 državno ssssnaevalmo komisije v Mark boru (na državnem maketa ui'it^jr* sču) se priciio v eatries «'« 0 ft. nove«^ bra t. 1. Iraviln) opran sme prošn|| naj 30 vposJleje i ran 01 \o pot 1 < tsa tok cvetov, < . 1 » ' - * ' »*U L L v rokah lapnaiai sins lf — Prt*mrt 'z v.):it* ,* , < ni. Včeraj |e ;;>^el posio\nti rii Karodnl banki v L^abijanJ odboc »a kontrola dc^izn^srn in valutnoga ,: 1 povej, ki želo kupiti uori : • obračati do i*ga odbora. Yccrnl popol« dan f9 odbor poaval na konforotioo za-»topnike plollai^onih bank v Ljubljant v ta nan:^n. d t jo . - • ■ t.-,.-sčo r načelnih vpree*nj]h in iz ved«? i ^ \ potrebe d« • .- ' • :'. v • '.• ■ '. is bilo Soaial. d namreč 5, po sir bili ftupana: r*s nih soaialifitov |s 1<3 8, torei Hm tire podaHipssi: kio^'.>lcov ie pa najVssl namreč 10, ti pa n.o debe ničsi tr. brzovlakl. V Donedeliek, Dokler; nak> so »o vrMlo pnm>mo j dne 1Q t m %Q upeije na prog.1 I naj deklasaaelK P^ie kvwt-U ro^tkr :j k.—Tr.t sda Oradec—Ma- ufiteljisoa in pevska zbora rod vod- : r i bor--Ljubljana nov par OO^oih I' • stvora sr. shledstelja E. Adam 1 a r. vlakov. Prvio se r 'i-e.ic novi vlak Z — Primorcem, vobirm oSk^oran- i Dunaja j. k. ob 19J0 10. ok ra cf3ml ItaĐjantki oblasti Driznavaio od- j in đotos v Trst ob 9..r- n v tren ob Škodni no io o^m, ki so ro'eni iti pri- i 3.39 dr.e li. okt 'br^. Prvlfl rc od stolni v ozemMe, pripr;daioče danes | vlak iz Trsta ob 19.42 dne 11. oktobra, oiratov n*tman!. Italiji iti tam st-dno bivalo ter ranim, ki •i o nimajo vseh teh posolev, ki na s-> si pridobili državi i an«tvo !tali:e v 7ad-: riem Caan potom oncilo. Primorcem, vojnim oškodovancem, ki so z opcijo i za iu^oslovenfiko državljanstvo iztru-j bili domovno pravico v zasedenem ; oze»nl;n. Italiia pravice do vrjne od-I Ikodnina rs orima. Na *o orozarjamf) rsjn?r-»«.-i. Ufj^rVa so namreč rngre* 1 T9Q prissdete kater-m svetujemo, da 5e takole: 5oc:?vi?-» d/*m'-J^otfrv j dobro premislil) vse posledica optira-ie n?»!rp?».ni in tare dob* največ* Čs* i nia. zlasti izjrtibo pravice do vojne odati in najmfjii nsool, m«ni či* J Skodnine napram Italiji. Vr.rn5ar.ij j vojne r-*Vodn;n^ za osebe, ki s'x naši j d rž avl'ari nai si bo vs>d onciio ali dru-frača, do danes Se ni urejeno, in 00O- »To ie vendar narobs*« po dota;i j lj«di"o. Ko pn ro v?^>:if kako v^-selo ' Sttisjsjs k1'0' ' "i, so pr^ Ijudjs SLS psi nič »ti in rifilo veš rac :i. čas-ti in vso m.oc. — ?pOZS1t»T > '.:f> 3p |n Tro.f^rjrll g- bomo! Dr. Kopino*- kvartet dovraii ev>io r-oiTieio t>o Sr>.iji ter ^ sadai v l^OFni. t a kor sn"-^o. spremlja dr. k>> Einov kvartet vsevfT. prof. dr. Tr. U*-?AbeoiviraH bttk> Srbijb. Kb\ ra as to pravi, ee no d>. kar na kratko povedat;. Nlhce od nas ri pril -koral tcvfft, b^r rrr-o dolivali. Vtisi sn Bcisbrisai. K a k. Sne kr-vice delalo irve-v^tne&i .^rbcTT'' Krko v.r.r. ''o — r.a5. Bcbogi^no dTt-3 — Sloveaee! \ o'-f^Bar diusega nrl-^io od nsa, kakor da "bi vrsoo.14 vaai ne-kaj one ljuboani, ti !o so [S tko nas. V o«'il^ra pa mi rr-etE&o svojo nslofcro. Drurl pravici, da iz--►«rivo. Kevedaseo ee t 5 oobrs, d» vsa ta vtlikeaska peaaraoat no n*a sam, r.^.sro v s o m 8"1 ov^r^arr \z larjarno vse prizadete, da 5i ne delajo . nepotrebnih iluzij in potov, da ne bodo i razočsra-v>. rTdina motnost, priboriti : ! si vsaj nek?i odškodnine jo, da se VSi ti ; vojni oškodovanci ia Primoria orjranl- ztrajo Izi potom organizacije izvrta po- ! j trebie koraka nri oblastih in si na ta j calo, rr^ric v poai ■ način pribori pomoč držsvc. Pri tem ; moremo pripomniti, da opcijski rok r.a, \ iusX>sloVOnskO državljanstvo Se ni po-; taksi, in da so sprejemajo tudi opcii-.. >■ -n :*r-r> državljanstvo : še vedno. Vojno oškodovance, ki niso I opttrali, opozarjamo, da zahtevajo pro-1 žnie in rora za cenitev, za dosego I predujma in dr. nrecei čn.^a in dn J=e da vse to tc?ko izvesti ro*om ooobia-iČsncev, vsled če.car ie najbolje, da prizadeti osshro izvrši vse te korake. Ako £e kosra pooblastilo, morajo d"ri j svoja od sodišč poverjena pooblastila odnos:' 3 5 po*r?dovanjoro okro^ncera s^d Ka^iaar'6lejia. eudao« v Mdeljb * iodlKa nađrjovefiti od vi ie sasaeatrjsii korr n na krasni ) ^cdcrcncjra sodišč« v Ljubljani m o s.lavnosti v Radovljici ob otvoritvi So- j Itanjanskegra konzulata v Zagrebu, ka Iz Zagreba pa ob O.i 2 č::t K>. 01 in dospe na Dunaj j. k. prvid ob 10 5J5 dne 12. oktobra. Podrobni vozni redi vsljajo kakor jih je objavili :■•• 0 i loznica dne 1. um:;n 1921. Ta O-vlal bo Imel vse tri razred3 in mednarodne spaine vozove na v^ch procah* Vlsusj za potovanje skozi Jneoslavijo bodo dajale jutoslovsnsks cbiasti v vlaku proti plačila 10 dinrrjev. — UstsvOsfl brzovlak. Obratno ravnateljstvo lujne {eieznics obfsvila. da vsled nastalih zaprek BslstOS D-vlak It 803 v soboto 8, oktobra nc bo dospel na Dunaj in da bo do nadsJjno-j:a ustavljen tudi promet b-vlaki Hev« 301. — Trgovska akademij ti v L.ub« Ijani. Pouk v II. letnflcu Trgovske r.kademije in no v J. letniku, kskoc se nam jo včeraj pomotoma potxv IJct 10. okU* bra. V L letrdku je pouk 20 pri-CeL —" AutomobiTna pr*>ir,etnu d. v Ljubljani ko»e vabilo ss sabakrtpeije njen;h delnic priobčujomo mod Ineeraa^ b.-> dobila so tekom tt^a sassssi poprf noma nove autobuse • • • > re»r. n.i kar se bo začelo pravzaprav čo ic ro na pi-oro.tu inicrr-sirar ia «»b v-t*t,..ri ("■■•llo-Ljubl^ana s;a^ ;la jo Sruzba v pr waat btare v>zoyo, ki pa — žal — nikakor ne odgovarjajo zahtevam to dolge pss-ge. Ni tedaj čudno, ako pu tupatt-.m ~ -ljubi defekti, ki pa bodo izosi^li, vioa pridejo novi voz »i v or~«: ie>s, Kav promet z autobus{ dokaj doblokanoeen^ ar i nudi nakup dclnio dobro ln BigaruO siavaosti v r»svuovt)iri 00 n^vr,. v vi r;/- = f, ' , 7 T.— . "-----. . » ■ „a ^i«;-* r^a kortkeea #m«» zeraril prav t^, ka- j ^ nofbol?e, ds storijo rotom osebnega obratovanfe, vsled eesar se * s icej I ■ * ~____ — i posredovanja, ker sicsf predolgo trs j a * mtareseni rv | • kor ru sr. Savreaa pise. Aaroa-nov pr">- 1 . vor z dne 2. i. m. je oolo v bese\*h Isti. ,f? »"''^ r^ M vlofitSV orl^kodnln-kakor Eavrsanova ftopimlea z dne 8. ! ske Pro^nie, ki poteče v Italiji z 31, jen hpjo, t. ss.! Vcakdo. kdor r.nel.-.^n pr.oTiT, Prb- j skd naroi, p 5 vr**'*^ v c'om »vi m o i" a- ' ran. poln Vjube^ni in r tovar ja do svatov RrVov-. a veeki>jrar fo obatista k'sra, aa inicte*^ mtti eel^oj v^odarle r,*k»j kbetvenikov — noiešuiežav — rlVbiiTrsv. Ti }z]^H aavrn ljudi m'd 5'rbe so tor^i ciino 'r'T «a-r^KHBroliii kmetle, n«h*. r ' ! in nrofe-sorii, £>rte it st1'-! rt*i povai to 8rbe rr*;nali očt v ©čl trm doma >b Sari, Vardarju. Drini in F.osni: ^d.^i naj povedo tsalcoiaau, ki hujaka proti rVbora, da je lanalj"--*^ ir l^pov! -n f-.n v.9 saleio \^o««^a^ se^eajla scea ali klefi'to. — K?rofJts ©b!. da se pripravila zgubs nadalj-rtTa czem1]* 1 ensk'mi sredstvi. Pri •lovanskik zbornih sod:?v";h n. pr. ie aenatrlk predsednikov je skoro več Nemcev kot Sl-ver^ev. Vpliv te'1 Je * 1 dne do dne vecii. Pritožbe prinalaio ŽS ?asopiti. Zoner L. ps. ki ie v Vaiem 11- I oktobrom t. L — Pozor Prtmorc*! V vs?b ^bči-BSh 2nr^.?cne«ra o7cmTi'-< se vr^i pppi-sovsnji drfavljinov. Vsled teca pozivamo vsp v JncoslavIM bivajoča Primorce, Id niso in tudi no bodo op'irali za Jugoslovansko državljanstvo, pfI se v lastnem interesu takoj pismeno prii.^v'ln domovnim občinam, da jih vpišejo v imenik novih državljanov Ita-1'ic Prijavi je priložiti od rakajšnjfh ob^sskik uradov potrj::;e drufinaks liste. — Kr^o Nemci zns.jo. si na *c r.-r?* ? P'Jci . ^n: / * o >. na ie Votcla v zfčstku septembra, rb obletnici smrti očeta, na Koro* ako, ra bi poaetila j:rob staršev. Prosk'-Ncl p "m i i pri glavarstvu notri list. Tudi sem prei po sorod* nikib dal v Colovctl poizvrdeti. če js treba od koroških oblasti kakega dovoljenja, da vri avstriiskcui za* stopstvu v Ljubljani no bo zadržkov. Dobil sem obvestilo, da so se stu opoztrial na aevtrnost inflaciis | te formalnosti odpravile juliia me* justlce po.nemških sodnikia, Is uveds- ; ^..^ in dft nsii Io Cren, v Lfubliana na d:scip1inorr,a prsiskaVa, ki ?e ni krmč^ra. Trdi on pride pred nemško sodnike. Zato pa ob oblstnici: Proč z vodilnih mast s prvimi, zadr ?ixen.fe drugemu. Primnm a suis reznari. — M^~**ert*cJ.*a okđdtfhlkof Qb priliki obletnice krr. plebiscita — v nedeljo 9. /. m. ob to. dopoldne v Mestnem domu. — Pridite/ — Pogreb Iv?;n3 Bruscets so ie vrMl na Hoviem 4. t. m. poo. TfkeOla pogreba Hov!© Pa ni do*!# velo. Od veeb stkani so nriMrel* množico iis vlek io prlPSHsl tudi rnsto^etvo vo^r?^*'^. r*si1nt^ dni* Stev in rK^n,tv. P0.7-f_.ba to Ss udsisaHlI Sokoli, ^l«7-'ft mladi* na in Orli. Ka kolodvoru in na po* kopališču fo peli p^v^ Žalostinke, ob grobu ps *'e Govoril t. duhovni svetnik Jakob Alisž. — Drsev^j© ^r«V*» slftsrjllso v T^el/?ani — 50 let. V pKek je poteklo ftO let, odkar se je stvori] prvi lnmik našega aeoekega aeiUljisea. Gojen k je kjer takoj dobim nemško avstri'sU vizuro. A glej ga. Miblna! — »Ha* ben Slo eine EinreisebevillidiTn^ von Klaj2snfurt?e me ie takoj vpra* lal. Na rrioT^ ^o;asniln, de tstfs do« vol;er*:a vendar ni več treb»at ker je od meseca julija odpravljeno, mi fe povedal, da (sredi avgusta) iz Celovca se nima tozadevnega ob* vff?t'lf! ^isal sem tore? Se enkrat sorodnikom, da naj pre^VrbiJo v Cslovcu potrcbr.o dovolisojs, in dobil sem druiKifi obvestilo, da teea lil več treba. PrHem soost k nem* Iko avstrilskernu zastopstvu v Ljubljani, in komediia se začne na novo: xHaben Sis ein^ Finrelccbc* | v.r;!b;«r5TTr.^ von KJatfenfurtr1« — Po* vem. da nei se ne norČule s strankami, ko j?lssom ponovnih poročil teb »Einreissbewilb'C"nci#: ni več rreba. In sedai posluiajtS Miblns, t:ako i o ie to pot rsvH: »Pinreise* bewilli^i:ng — frcilich — ist zwar I Ivana Puh ar (Potu£ok), v Ljubljani Na naslov gledalsko oprave. PlJe-Jo nam. Pri^ctek gledaliških rredstav io letos določen na nol S. uro. Za to «nre-1 men-bo narprotl lanski sezori. ko so se : predstave pričeniae ob S. uri, Jo in't'a ■ gledališka uprava brez dvorna tehtna razlage. Vendar bi občinstvo želslo, da bi so pričenjale predstavo t n li v tej sezoni ob ; 8. uri, ker ie mars;!-:onai. /listi tistim, ki . ne stanu'cio v MiJ.ini gledišča, teriko do-I končati dnevne posle in povečerjatl tako zgodaj, da M mosel biti prav;sčasno V slc-i diiču. Pos'edica lenra Je. da nekateri abo-' nenti morajo prihajati prenorr,^ li ^'ed-I stavam, neabonentl pa opnšCa|o rredstave, I ki se pričenjalo prer^odaj. Bilo bi tofsj V Interesa bo i.-eza obiska, čo se r^estavi { pričatak predstav na S. uro. w\ez tetra ra , bi se ustreglo potrebi gledališkesa občia-I stva. — Svi akad^mifa."^ 3^>:i ovo godište volo da studiraju p Zaorobu moiru dobiti bosplatno inJoi-me. i * xa evo aa-*rrebA(.ke visoke 5kole. kod Jusotla-von?l:ojr ak-iilcm«k">Jurislav Jatraside, 2ss*reb. Univerza. oni pojedinei, ko;? iele da sndi^'nui n naprednem Pm>ru oko pro.*r;oie u^rcl-no^ i pooijnlnoor rnda. neka Si UPJSa (^im stidnu U Z?c:r«»b n klub, k^ji jo VSd deeeniji djv»>3vno na fUjeej i okoliš] dok ;o p" !.■■» pretiasao svo)a djelovaste i na ofttnlu Jusoalavijn. — Odstrani'«*v boflbTast'* 7'eo ob bivši deroarVarPski ?rtl. V pojasnilo k rascrlneu pokrajinslrs nnrare. oddalak ss notranje zadevo z dne 14. ssptembra t. 1, plede P'"Jtr-.":tve ličnih ovir na nrei&nji iv.fr^s-ovenko - Italljsnsltl 1 ii. pr*ob5**rTTrssSisssS T-istu e postnim uradom St. Ilj v Slovanskih goricah. Okoliž poStnoga urada Marij« Snežno tvorijo tisti kraji, ki so projo tvorili okoliš postnega urada Zgornji Cmurek. — Otrok med svinjami. Posestnik Mnitnra. Reperteir Narodnega gU-d.»tiJB&» Ljubljani. Drama: * r>o1>dtai S. okt*: Ljubezen, A. , Nedelja, 9. okt: Obletnica ifoiSflsga plebiscita: l.j A- Askero: Knežji Mi-men; 2.) Požar strasti. Izven. Ponedeljek, 10. okt.: Ljubezen. 0. Torek, It oki: Zaprto. Sreda. 12. Okt: Požar strasti. B. Četrtek, 1& okt.: Proslava 70Letniee če&kegs^ pisatelja Jiraaka^ Oža. Isvdn, n - ■ Opera: ^ . • Sobota, S. oBfc.: Toaoa. B. Nedelja. 9. okt.: Vaška. šola. Šeherezada. Izven. Pon^doljek. 10. oktj Zaprto. Torek, 11. okt: Dalibor. E. Sredo. 12. okt.: Borjs Godnnov. D. — Sedemdesetletnica Frana Belica. Eden največjih svetovnih arheologov, mož svetovnega urleda. Fran Bulic je slavil prod kratkim svoio 75Istnico. Zagrebški novi llustrovani »Dom i Svijet« le pravkar prinesel posebno itev, posvečeno temu v kulturnem sveta nsjbo'1 znanem« Hrvatu. Fran Bulic s« i« ntrodll 4. listopada 18-tfi. v VranUcu pri Splitu: 1. 1860 Je poatal duhovnik, 1. 1873 ja absolviral vseučlllške Studije na Dunaj« tar pottal profesor klasične filo'oiije v Splitu in kasneje v Dubrovnika. L. 1S78. ie polofll izpite tudi tz eplgraflje ter bil kmalu nato Imenovan za nadzornika ljudskih šol za okraja Zader in Denkovac. L. 1SS3. ie bi! imenovan ravnatelja na vliji aimnaziil v Splitu, leta 1SS7. je bil drž. poslanec dalmatinski, a ie ostal le do 1880., ker ni našel dovolj opore v tovariSih. Kot arheolo? }8 razkril In popisal ogromno starorfmskln fn starohrvatskih spomenrkov, palač (med njimi Dioklecijanovo), kopeli, sverlSC, eerkev, sarkofagov itd. v SoMnu, Bihaću. KaStHn. Kninn in Splitu, število nieaovOi spisov v hrva-Hfali, latlničini. laSčinl m nemščini je ogromno. Kot učenjak, ki tovori mnoto Jezikov, uživa slavo ln prvo i^o^o na vseh arheoloških kongresih. Kot dr?, poslanec se Je boril za zedkijenje Dalmacije s Hrvatsko, kot profesor, nadzornik in ravnatelj je storil neizmerno mnogo za odstranitev lašcine iz dalmatinskih *ol ter ia uvellivlieenje hrvaukeza jezika. Od L 1S>0. jt konsorvator starta v Tadru m uživa kot kapacite-ta med najslavnejšim! znanstveniki najviSU nglad. Po sve>tovrri vojni je pohitel v Pariz, da bi pri sklepanja mirn de'oval Jug^slovcnom v prilog. Prvim svetovnim državnikom je dokazoval nesporno našo pravico na vso obilo Jadranskega moria od Soče do Albanije, a ruskemu diplomatu Sasanovu Je odkrito Franc Gerlič v Lajtersbersru ie našel j očital, da ie Pr.sija s podpisom Londonske- nalmm^šu DoroEIl ene 13. p. m. na vrtu za svinjakom malega zavitega otroka, katerega so preobračale svinje. Tozadevne poizvedbe so kmalu dognale, da je otroka tja izpostavila neka kana Poš. V petek se ie zagovarjala pred kazenskim senatom. Izpovedala ie, da je otrokov sa pakta izi^ra'a Jujoslovene, Sasonov pa mu je odgovoril cinično: »Pri!:rdr*'a vojna popravi to pofrelko«. Bulic je dopisujoči Član eele vrate arheoloških. an?rooo!o?kih in muzejskih društev in zavodov ter akademij: v Berlinu, Zagrebu. Atenah. Rima, Odesi, Petrosradn, Ponajn, Parteu, Lra- OCe sm bivšejra gostilničarja pri *Cr- j b°n» » Bruslja I. dr. Sredi »ettnskik raše-jiem Orlue v Mariboru, mesarski po- vin si le zgradil svoj laskal iz samih močnik Avjrust Čare- Ker je nezakon- i zgodovinskih kamenev, lr}er delnie svež in ski materi odrekel vsako podporo in j zdrav aeumorao dalje. Živel le mnogo oua sama iz svojesra zaslužka kot de- i leti lavka ni mogla skrbeti za otroka, je v j _ .Tnsrosl oreški veffati aeneSarič ism cbupu sklenila otroka izpostaviti j zia&e Balokovie ie znova dosegel na vrtu Gerliča, prepričana, da se bo Oerlič otroka usmilil. Ker ie zagovor ce!orna vero j et en. je bila obsojena samo na 6 tednov zapora. — Divjo in domseo koze. Poročajo nam: P letniku Plesniku v Logarski aoiini je spomladi isginlla domača ko-aa, ki se ie ka-sneje pojavljala v družbi d ;ih koz pod Ojstrica Pretekli tekovi!* je deres zrel umetnik. On sna prodroti v globino glasbenega dela in do skrajnestj izčrpati njegovo vsebine. Naoin sviranja je pbal^l moiet. ton njegovih g^eli rro-r.j širok") in polno, on osvaja posluša 1-ea. In ravno tn prodira«5s v glsi.*ver!0 drlo, ta veliki ton, te mirpopt v interpretaciji so nove v umetnost? Zla tka P>alokovića. Poleg te zrelost' pa imA na razp")]?.go svojo tehniko, ki mu je KOr.fr RENCA NASLPDSTVEs NIH DRŽAV V RIMU. — Dunaj, S. oktobra. (Izvirno.) »Neues \Viener Ta^blatt« javlja, da se bo koncem oktobra v Riinu nadaljevala konferenca nasledit ve« nih držav z Avstrijo. Na tej kon* farenci se bodo konflnoveljavno re« Šila vsa vprašanja, o katerih se na zadnji konferenci 3č ni razprav^ Ijalo. NASE ČETE SE UMIKAJO S TARABOSA? —d Zagreb, 7. oktobra. ;>J;j« tami i list« poroča iz Beograda, da je bilo v Skadru izročeno vsemu moškemu prebivalstvu orožje in da se tamkaj eovori, cla se bodo naša čete umaknile s Tarnhoša na demarkacijsko Črto od 1. 1913. INTERVENCIJA JUGOSLOV. NOVINARJEV. —d Beograd, 7. okt Juposlov. novinarsko udraJenje je poslalo Zvezi nrfjrodov nastopno brzojavko; Hutlvv-jev re2ira jo obeodil na smrt ureAe Ket< Pavla Kerija. Ta obsodba je v nasprotju z za<-l«3rti, ker je bila obsojencu onemogočena praviea apelacije. Zatorej zalitera->o Jugosloven-skj novinarji od Zvezo narodov zabito svobode tiska, kar goto V5 ni v nasprotju z velikimi načdli avero narodov. Jugosloveufikj novinarji protestirajo proti reakcionarnemu rolimu Madt.^jrske in ne morejo pozabi t[. da je bila izročena za imenovanega novinarja smrtna bbsodba. ker se ja EavEonuU aa tiste idole, ki de nos vladajo svet dugoslovonski novinurjj ne z^btevajo nlo drugega kakor trv, da sc "Pavel K eri ponovno in javni f>odi pod r.ndicorstvom vseg"a ci vj lizi ram *ga sveta. Podpis: Predeednlk jugoslov. novinarskega udruženja Dusnn S. Nikolaje-Hi, tajnik Momir Nlkolič. ITAJJ.TANSKA 2ELEZNIOA REKA . ZAGREB? — Reka, 7. oktobra. Italijan* sita vlada hoče talcoi, ko se določi* io končno meje okoli Reke in Bo* ro?a, nnnrnviti pri beogradski vla* di potrebne korake «a zgradbo di^ rektne železniške črte med Reko in Zagrebom. Italijani pravijo, da bo taka železnica v veliko gosno* darsko korist Reke. ker ie vsled pomanjkania trgovskih rvoz nrista* niš če zapuščeno in za Jugoslavijo, ki bi imela tako direktno zvezo z A dri i o. Poročila o tef stvari v ne* Vr.terih italijanskih Hstih poodar« i a; o potrebo otvoritve prometa za Roko, opusti pa naj se prerekanje za fie izčrpano vprašanje baro5ke2a pristanišča, — Italija hoče ostati gospodarica na Reki in skrbeti tudi za promet v reškem zaledju, gotovo ne iz namenov, ki bi v postni meri koristili Reki, pač pa italijanskim posebnim svrham. MORNARIŠKA SLU2BA. —d Beograd, 7. oktobra. Mini« strstvo za vojno, oddelek za mor« narico. ie organiziralo službo na naii obali. Vsa obala bo razdeli ena v tri obrežna poveljstva, katerih sedeži bodo na Sušaku, v Šibeniku in v Kotom. Poveljstvo sušaško bo oradovalo dotlei, dokler se Sušak ne izprazni, v Kraljevici. Admiral Kocb, ki bo prevzel poveljstvo ' obrežja, je odpotoval te dni v Kraljevioo, da pripravi tara \-*e po« trebno za funkciociiranje ohreiruh ob las te v. NEMŠKI Ž1XEZNTSXI MATERI, JAL ZA JUGOSLAVIJO. — Pariz, 7. oktobra. »Informa= Hon« poroča! Za dan 9. oktobra pričakujejo v Beoaradu 25 nemških lokomotiv in 3000 vagonov, ki jih izroči Nemčija na račun vojne od: škodnine. DR. ILESIČ V DUBROVNIKU. —d Dubrovnik, 7. oktobra. Da» nes je priredila Jugoelovenska Ma* tica v Dubrovniku predavanje. Pro,-davai je prof. Ilešić. Po predava^ nju so priredih" navzoči velike mani^ fe6tacijo za narodno eclinstvo in popolno uedinjeaje e^okupriaiiii naroda. CEa^OgLOVAš^S ČETE NA BAVARFKExM. .— Dunaj, 8. oktobra. (Izvirno.) Ceekociovažke e^«te eo prokoračU-e bevarsko mejo in ee nastanile v Landehutu ln riieaistailhi Češko* 6lova£ki voj^k! so v-r-.raii za na« stanite v tudi privatne kiSs. NOVI AVSTRIJSKI MINISTRI. ^d Dunaj, 7. oktobra. Ob 5ti^ rinajstlh se je pričela se i a narodne* £a sveta, na kateri (e bii s 84 proti 53 glasovom sprejet preabg £iav« nega ocsska, po katerem naj se imenujejo: za finančnega ministra prof. dr. GUrticr, za zvo^neca mini« stra za vojsko poil^rrvnik Waehtfjr, za zvezne^ft ministra za trgovino in obrt, tnicustrlio in javna čela dr. Grimmbergcr, kater«m.u je bilo po» ver j eno tudi nedelj no vodstvo ljudskega prehran j ovalnega urada. Zvorni kancelar je naznanil, da so bili novoizvoljeni člani kabineta voljni nastopiti svoj?, mesta, nakar so je se;n končala. Prilxxkija seja bo v četrtek. REVOLUCIJA PROTI GRŠKE. MU KRALJU KONSTANTINU. — R:n, 7. okto!:ra, Iz Aten po« ročaj o, da so odkriJi proti kralju na široko razpredeno zaroto. Ljudi stvo je zaradi poraza v Mali Aziji in političnih neuspehov skrajno oaoreeno ter vali krivdo in od^Os vornost na kraija. Venizeloaov! pri/ staši pridobivalo zopet vpliv in ba* je se jo bati, da izbruhne vstaja- — Psriz, 7. .oktobra. Ministrski predsednik Gunaris je odloži] svo je odpotovanje v London. Parla* ment sc skliče za 13. t. m. V Kan; difo so odpkiie voine ladje. Opora* cijo na turško=s|TŠkem hojtfVJhj so ustavljene. J/J>ONCT NA RUSCEM OZEMLJU. — ?arir, 7. oktobra. Z Dali* ne^a vzhoda prihajajo vesti, da ho* če Japonska poklicati svoje čete iz vzhodne Sibirije, ako i i daljno« vzhodna sovjetska republika odi stopi severni del Sahalina in dovoli velike preopravice :ra ribolov ob Anurrju in KamcatkL Japonska ie vzela dobo 30 let v najem obreza ne cele rutkefia ocemlia). stnri rV)0—^00 K* 7 mesecev slan 8flB uo 901 K, 1 leto stari 1500-i* 0 K. 115 leta stari 40)0— 0t»0 K, praiičl za za, kol kz iivo teze 3i--3o K. ple:ne» svinjo kz ilvc 'eie 2&—30 K. —g Nove takae in pritrioJbi ■ n}JL {iredpiji. 1 viegacija je d^l«" aariflii^ pod iia*lo~oin ^Zaoaaiii z«U*.on o U s.r* ni trosax[ni, taivsaa in prierojbLasu t dna 27. liuuja 1911 lil Tra^unlk m-vrievanje 6NjI<č.1 o taks»li ia prUkpf binab z dne 30. fulija lL2l< rohaj turo. ki vseboje novo likale ia piv-fU^jbinske predpise, Bz ^u*'> ime v r^-logi >Goapodar«ki on : f-Ugani je niairetva iinanc v Ljabl|as|<. Proem^i cena (brea požtzune; antia b dinarjev* 8 to Jidafo bode gotovo \i«»rf»žen'> ae pojmi uradom, ampak tudi Siaibuf—q ki imajo potui s rak^nn i ia priatojkF nami. T kratkem i žile \r.6[ ponebSi! brošura •« tr.'»arinftk'rai pc#u — t Čei'i05!ovi51v, ia sicer ia 41.000 moii-Akti) s^iov već, kakor v prLJ^nji ki i. «—g Zviianj* ion ie^Jicmn ^r*iad«. pn. Iz Ps*4C* lavljeio: >'Heeko fUovo<$; iiRpovedujo zAfct»io rvlamjo oen ?e pran^f k*r a? marajo LivoMfe) fctp% U rkodo rodi ^mgnji^uiegd t^;o liiark e. — g KruJi na ij!:amicv> v Pirs^i. V Tradnjam ^n*u s« pr.. 5.Aja v Pro^i ;inlll lo na izkaznic a Pri pc^d^ii s*> vrši '.-'»roga ko:tn l — K deva ii^d^Iarrtllta tovnrtis za ajiimvtla, v Bratislavi uita«o ;^ podjeijn >2ki«<}icair.cnra»:, ki bo izdil^« valj xdrariL\ ia trgovalo x ziravilalzuj^ ra*tli nami. Ahoifftiia. ^»fev-iio^. zoaža 2, miiiiona, — g L€wci fcmtt na Slova-lian. K Kosic poročajo, da se vršijo me^l ntJ«1 večjimi lesnimi tvrdVanii pog^ifAr.jn M ustanovitev trusta, pri katerem ns^ si sodelovale tudi incierasko reamo liru^*-bo. n. pr. roniuaj&ka leaoa intUuiiL,! >ForeeUc. —sr Pobrka rađustrUa. Pnijskft ministrstvo xa promet je narotflo Pt| domačih tvornlcah 2910 lokomotiv ter 7800 osebnih in 70.000 tovornih nov. Do konca leta 19il ir»ora;o tvrt{* niče dobaviti 150 osebnih in 2625 tovornih voz. do konca leta 1522 pa 3i0 osebnih in 4375 tovornih vaaonov. I T _ Govor o sv. pismu se \T§i v nede- j ostala od najralajifĐ dni sijrurrt'* na llo ob treh popoldne v evanjeljski cer- j razpoloženju. Vrhunee z^rra^ak^ffa. kvi na Oosposvetski cesti. — T - rv* je včeraj v ^kofiiloki Viljan Zipser, trgovec iz Kranja, z gospodično Niko Sadarjevo iz Skofje-loke Čestitamo! — Koakurz. Deželno sodišče v Ljubljani je razglasilo konknrz o imo-vini Danila Kordana. bivšega ravnali :>Avtomcbilne prometne d. d.« v L:u:;':n:-:. Mestna zastavljalnica ima to- konc^rta je bil komad sonata Johna I Irelanda. Zanimivo delo. Tr>r>:](*rno, a j vendar no pretirano. V d^v po *nva ; ptrosra forme., otzi se na l«pi k^nt^leno I in zvok. TeSJ*čo 6onate leži v klavir-j .«kom deln, knt^repra bo ii?rral Ciril Li-I čer a temperamentom in raa.inaeiva-rjem. V ljubljanak^m koneartn. 13. 'ok'-tohra, bodn na proredu Je eklad^>e: Vo-aartov nallepsl kotiv^rt v D - dnru, jn dela Dv3faka. vVieniavske^as Kr«?is-lerja, Manojlovića. Tmladejra f?rb*ke$ra pkladntella) in drarib. Lfabljameaat| naj ne pozabijo posetiti koaeerta Bale- mesečno dražbo februarja 1921 zastavljenih predmetov 13 t. m. popoldne. - Primarii dr Pogačnik ordinira j kovieevega zerat redno za očesne, ušesne, nosne i 4 -i vratne bolezni. - Kvartet Kkat fe pretil M^-e _ , . . ,____^.\u ,™ I oeelsnfce kot ro«t velenege^tuka - Zrton o arom ta hTMntt «■ , ^ 1 T ig „/p.,^ L*t>^. t Hl-rtab, velja ven Izza 2 oktobra ,e ob- ... Njntttuik* n« r««t«m. To ial«fi»-.avli« v .1 radnom listu. it. 122. , , e]aTneea f,„:sga kTRrt*t* (Bott- zave 7. odcIJo| In Pitalo i« razsdaSena , mJ i,mml kri)ik, , fa^^ w v »Uradnem listu« ...^ d)< ter ja pr^inaUl dra kbraoms kvar- - Uredbo o postnem hran'Inem. ; ,;t cJtl],^ .trokomlaki »o bili HI-čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev objavlja »Uradni Hst^št. 12L_ — Zdravstveno stanje v LitfbfJant Glasom tedenskega zdravstvenega Izkaza za dobo od 25. septembra do 1. oktobra je bilo zdravstveno stanje v LjmVjani sledeče: Novorojenih 31, mr vnro:ena 2. umrlih 38. Od teh doma č::inV 13. tnicev 15, v zavodih 20. Smrtni vzroki: živlienska slabost 4, jc-tiT:a 1. obučnica 3, dušljivi kameli 1, ^::/:a 3, srčna hiba 1, rak 2, drnsri vzroki 12. smrtne poSkodb« 2. Nalezljive bolezni so bile naznaniene: da vica 2, škrlatinka 2, trebušni Icjrar 2, ž:ri^a 21. dušljivi kaielj 1. r.i v tem, da ima kvartet Z}ka odlitoe kvalitete in da mu ie rag^toTliar.a. lepa bodor-nost. V dokaz prianaaja ara j p poklonila Umčlenks beseda prvi tj-pkani i7.rr>d Dvorakovih peaani. rrire-ipntb no Sekti z<* srodrlni kvartet. Vsi ceiki listi nrinp^cio o tvnn dfbnjn la-pkave oeene. — Kvnrtet Zlk* se b^ od-slef posvet'! izkl'n^ne ff®3'tvi keznorae glsabe. Vrnil se *i v Jnro^lavlio in te v zatlžiu na Vrbnik; prlr>r«>"b* za koncertno himefo po vfh ve.x^b »e-stih GehoelovaJSke, r€,«t,»-'i ra htđl na Dunaju. Nsil pl.^»l»eni Vrori ro z veseljem «nreje!i ve«tl e ontetnllVen usne-lin 7ikove»r^ Vvprte** v T*rn^ |n odkritosrčno fceibv, m--^ - ! L' vrlib ume!-" iavorik! Borze. — Ma^reb, 7. \>lrt. Devize t Dunaj 8—8.30. TiudimpeSU .%«.50—3750. Italija izplačilo 960—&G8. London izplačilo r 10--920. ček 910—915. Novi Jork izplačilo 337—240. ček 335—28o.35, Pariz ček 1710—1715, Praea 3C3—2m. leji 203—0, italij. lire 940 do i>52, ecškoslov. krone 0—265. — Berolin, 7. okt. Zacrrob 4«?*75, I>nnni ft.—, Budimpešta 17.9&, Praga 15W.50. — Deaaj, 7. okt. Toča ji dunajske efektu« borzo: Julia'id o.f>32.—, Credit 8.400.—, Žjvno 12.505.—, Alpin« 1^.100.—, Kranjskn ind. družba 23 000. K mor- 9.300.—. Poldi 14.600.—. Rima 11.400.—. Sko K kr drnre vrste. Telečie meso 24 K dru-re, 26 K prve vrste kranjska teleta. Svinjina) prve vrcte 44 K. dni^e vrste 40 K. Slenine prtmaniknie: domača kranjska sbnina 50 do 55 K, hrvaška me^n» slanina 75 K. — Jabolka nrv vrste 1? K. dr^re 8 K. hn!*ke I. vrste 16 K. drnjra 12 K. tretie 8 K. — Moka na kr:!Š»»a moka 14 K. kaša 12 X. |e-Sprenj 12 K, otrobi 6 K, koruzna moka 12 K. koruzen zdrob 13 K. ajdova moka prve vrste 18, drntrt 16 K. — Lu-§čen fižol, novi 10 K liter, čatmla ? K kg:, krompir 4 K, kislo zelje 12 K. — prečenj«$ko blasjo: kava Portoriko 10^» kron, Santos 64. Pio 6 K, bel kristalni sladkor 46 K, sladkor v kockah 52 K, riž prve vrste 26 K. d mre 22 K. nami z-uo olje 62 K liter, kis 7 K vinski. 4 K navadni, sladka paprika 104 K, petrolej 13 K liter, testenine prve vrste 28 kron, drujre 26 K. Mestna mlekarna brzo napredujo. Učinek je bil ta, da jo dožlo takoj v prvih dneh ustanovitve v mestno mlekarno lz dežele popolnoma nepotvoreno mleko. Dne 6. oktobra je izkazovalo m'eko mestne mlekarne, ki se je oddalo za konaum, celo 4r« mi-Sčobe. Na željo se bo strankam dostavljalo mleko na dom. kakor hitro sprejme mlekarna zadostno število mlečnih steklenic, ki edino nudijo popolno za-raneijo. Zsčasno naj stranke jemlieio mleko v eni izmed podružnici mestne mlekarne. Preskrba Ljubljano a krompirjem brio napreduje in ja pričakovati, da bo končana do konca oktobra. Ponudba sk1adis"ča za simo bi bila iako dobrodošla. — Z Svinjski selena v Mariboru. Zadnji svinjski sejem v Mariboru dne 7. t m. je pokazal žalostne posledice trnia;oče snSa. Prirnalo se je skoro 6V0 eraSvev tudi od dab'nih strani celo iz konji*ke*a okraja. Toda večinoma samo mlade prss'če. znamenle, da liudjo nimaio oovolj krme. zato pa ie bi'a tudi kupčijs relo sb^a. K:mc? so iskali s»mo debel« Prašiče za zakol, teh je bilo ma'o. To not je bilo tudi malo knn-cev iz Koroške, \č so doslej tvorni e i davni kr-nfinrent kupcev za ml a d i nrasiče. V tem znamenu so bile tudi ecne: 3 4 tedne stari 9r> 100 K, 6 do št. 0 18.50, bela krušna moka 15 K. čr- [ 3 tednov stari 200—350 K, 4 mes^e i —KŽctva na Poljskam. Ie Varšavo poročajo. Ravnatelj Dtlniiktati drttl Štva za žitno trnovi no, bivil držav.ij podtajnik dr. Machnicki jI e po potr a* mu po PoHskem izjavil, da je letošnja žetev po Poljski iirredno ucodna. Pfe< brana nrebival«tva ie letos popolnoma zasrotovbena. Cene za sedaj: 7000 do 7200 poljskih mark ia en meterski i rži in 9000 do 9500 za isto količino pšenice. —Z Nov rubeli sovjetsko RusfJoi Sovjet Uudskih komisarjev fe sklemf izdati nov denar z napisom: En rubell jo 10.003 orej^ni! ' je v. — g iJirsktni ilaajovBl rjrcmvt lae^l Jaa>x»'a>i-o in Madžarsko Je na poolH pi utednarodnib tovfir^.i'' Ii«tVov zo«|5o* odprt. Interesenti aaneb> zulueratl r.nanilo Dbnaejue nrsjsnesiie poitaf**. — g Nesaei »o|kotlra|o irajacoeko bla^o. >JonrnaJ dos D4bats< poroda, da je poslala frarcoska vladv notnftko* mu zunanjemu ininistna inor^i^no i-r0* testno novo nn>ti bojkotu lrar^eoskesja bkga v Nemčiji — g Avstrija hoče imeti telim trgoviko rnorriarko. Z Dunajai pc* ročajo, da so Je natanovila tam ar Si nimna družba, !:i b r?o mmmAji t^J strijako trgovsko mornarico. Drufj bo je ustcr.ovi! Avstrijski kr.- 'irrtj zavod s pomočjo največjo amctUki parobrodno ilniibo American ahm pand Corrmerco Navi^ativ-)n skut)| no a družbo Hambtirfl * AmoHk Linio. Ker vsled aja>dmn|fll r*.vmi družba nc mora nabaviti lastni parnikov, si je zagotovila pot^sb tonažo za potnike in blsco pri svo Jih amuriikib in nemških pci)at€ ljih. Ko si bo nabavila družba \&sU no tonažo, ki bo potovala pod a strijsko zastavo, bo poskrbela tu za avstrijsko osobjo na ladj Osnovna glavnfes aruibe znaša 1 milijonov avstriiskib kron. Večina delnic je v avstrijskih rokah. —g Tzvog itali]anakea> riia. Rima poročajo, da je odbor aa izvoz uvoz v finfvnoneci miniarj8t\ni dorol izvor naracnoTA riia in gotov kou gent bolfle vrrte. —z Novi monopoli v Italiji. Iz Rfr ma javljajo, da se bo povijala c«na srej* tovim dosedanjim monopolom in da ii uvedejo novi monopoli. — e: Kove carinska tarifo v Roma* ulji. Iz Bukarešto Javljajo, d* *o caiinalre tarife za u v m l^lgij^kep* 1 angleškejra blasja, apliciralo tudi na uves blaga ir Franci!3* in Italijo. —g ZaiSac^o romunsko živine* Vsled i>^manikan:a transportnih &rm& stev ie znatao padla cena aiTina v B# muni^i. — Ra—enald petrolej. Kakor >av> ljajo iz Bukarešte, je solo jaois;^ irvO^ petroV?a vsled konkurenee gaiiske-»» pt'tro'r's —s Brezposelnost v An?i:it. V Dtmdeiu ie ime1 Curcbill eovor. v katerem ie Izjavil, da ie anorle^ka vlada ix« dala do sedai 105 milijonov funtov za podpore brernotfi-im, j0 \0 rtrjveCia državna podponi bresnoetlnim "a svo, tu. Ako se zmanjšajo s *vke H vlada mo^-a dati *c več rx ' -nje delavske bede. 6 stran MIT" .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. oktobra 192L Ste?, 227 tiari t * rjerea tombola Sckola 17* j? se*' tfrfl v m»d«l)o, dne °. t ta. na Kofctffosflem trtu, se prione točno ob tretji uri poool-raft, frar irlanam trikratni znak s knlovko, la siaer po sledečem igralnem redu: Na. zgrajenem na Kongresnem trgu, stoli tebalno kolo. v katerem se nahajajo 3te~ ilke od 1 do ^0. Vpričo v to pooblaščene lisije se irebalno kolo zavrti, tako da JS številke dobro pomešajo, nakar se£e zrebaleo (mlad fanfld] t goio roko mecf predsedniki komisije. Komisija nsotd* katera številka j« izžrebana, nakar se razglasi. Tako se postopa nadalje do . I&and igre. — Dobitki so sledeči: ambe, {trne, svatoma, Čin ki (n tombole. Kdor ugetovi da Ima v eni izmed treh vodo-ravnili vrst številk dve Številki, ki sta bili je izklicani, prijavi komisiji ambo, nakar mM enega Izmed dobitkov, določenih za ambe. Kadar so oddani vsi dobitki za ambe, se more zadeti dobitek le, ako so v BtJ vodoravni vrsti izklicane tri Številke. Pri kvaternl morajo biti izklicane Štiri, pri pinJnh pa vsen pet številk iste vodoravne £rSte. Sale, ko so bdi oddani zaporedoma jfti dobitki, določeni za ambe, teme, krateru* in ciflke, se prične odločilna bitka za tombole. Tombplo. prijavi, kdor ima prvi IskHcanfii vseli 15 številk fste tombolne Sbllce. Vendar pa velja prijavljena iom->li ld, alco je* flobljena na zadnjo nepo-fcfednd pred prijavo Jzirebano šHevilko* Taadmeaevane »trtafene« tombole se ne bodo priznale. Pri vsetn tem pa nI potrebno, da bi bife Številke klicane zapore-tioan£ kov Stoje na posameznih tablicah. — Kotlino svetal »mo v svrho lažje kontrole, vsakdo aa svojih tablicah izžrebane ostati OrU5tvu, ker se vrS tombola tako dolgo, dokler niso oddani brez izjeme vsi dobitki po redu, kot so ocenjeni, torej najprej vse ambe, nato vse teme, kvateiae, YS| činkl in fcoočno vse tombole. Sokol Moste nri tfu&^anS vabi fi* v J H s k e trgatev, ki jo priredi v ftedeffo ^ao D. t ft£ ph 3. popoldne v tefovadtajci na Seht Zdiravof RrnSrnans oestf. FTlo v e rwkeffji zdravnikoma aaP^i |tevfli4 potegne eno Iz kolesa ter h kro* f*tt& $ Ljubljani krediti obenl ;*5er 90 \*r8{ J pitek dne 3S. t. ni. ob i p'jpof dnO v magistratni dvorani s sledečim 9T>oredom: 1) Poroeilo predsednika. Z) fctAliiČo društva napram tovariefee-nru zdravniškemu društvo v Mariboru. 3) Poročilo Aaotne^a soda. L Slučajnost — Podporno dmitvo n^luSbeneev električne cestne železnjce v L-jublfani priredi V korist podpornega sklada v nedelja one 9. t. m. v gostilni Prasžek, Bohoričeva nl|c& žt 9. za.bavno vinsko trgatev, šaljivo pošto in plas. Zaoeiek ob 4. Vstopnina 3 dinarje. £. obiiai udeležbi vabi odbor. — Na današnjo vinsko trgatev šentjakobskega naprsdnejra društva ob 8. zvečer v Mestnem domu opozarla-mo občinstvo, da se je udeleži v čim najveajem š^evik;. Vdiopnma &k dinarja. Taaisfiltfl m mmL — Nosjomet. — Hažok (Hrvatski rkttd. Sportski klub) : Ilirija. V nedeljo jrostuje v U ubijani hrvatiti prvak, Hašek iz Zagreba. Ker letos po srosto-KteViHte prečrta s svinčnikom, ker Je to I vanju GradjariS-kegu §. K. v Ljubljani Jfcferegled.Tejši način, številka sama pa j nismo videfl niti cne.ea res prvoraz-uiofl ostati na vsak način popolnoma Jas- j rednega hrvatskega kluba, bo sprejelo pd fiifffva^jp— Opozarja se se^ da je izklju- j ljubljansko občinstvo tekmo s Haškom Četlo, d! K mogel katerikoli dobitefc pre- I z največjim zanimanjem. Zanimanje za I življenja na ajradu Hertenstem nikakor refrmo fcp tem večje% Ecr fe znano, da h bila fririja spomladi, fco je podlegla Gradjansketrm, v zeio slabi iormi. sen dai pa jt2 njeno mošh^o aopet tako moeiio ta soli do, da bo Hašku popolno«. ina resen nasprotnik —» nask ie usta-iHDVitelj hn^atskega spoftd hi njeira vodi teb že d c^o ti © tja- V nogometu mu je Gradjanski sicer za nekaj let odvzel prvenstvo, a danes ie zopet na višku ni reprezentira kot prvak Zafaebdke&a noavnnetneaa podsaveza najboljšo kva~ ti leto Jugoslovanslteija nogometa. — PrUeteK tekme ob 16. Prednrodaja vstopnic v soboto od 4. do 6. jn v nedeljo od pol li. do li. pri blagajnah na prostoru Ilirije. — Prvenstvene nosametue tekme 9. oktobra. (Siuibena objava L. N. P.) Razpored tekem se spreminja Sledeče: IUrija-Primorje se preloži na kasnejši termin. — Prostor »Sparte«; ob 10. Svoboda. Moste rez. : Slavila, sodnik g. Kepec; ob 14. Hermes : Svoboda, Liuhliana, sodnik g. Jerala: ob 34 na 16. Jadran : Svoboda, Moste, sodnik a. Hus. — Moštva se opozarjajo, da je nastopiti k tekmam toćno ob določenem fagt Raizaste * lutlouiosd iz ^edanjesra žhlje-nja bivšega cesarja Karla. Urednik lista Szabads^ag« je grovorU z neko damo, ki je dobra znanka jrotovega dr. Štefana Dobava. Dama je izdaia nastopne pos-nesnosti iz sedanjega življenja bivšega cesarja Karla: Za časa njegovega bivanja v Ženevi, je poveril grof Apponyi dr. Dobaya. naj izrodi Karln važne dokumente. Dobav ja izpolnil prevzeto doiinost ter je po svojem povratku v Budimpešto povedal Herthvju vse, kar ie izvedel od Apponvja io Karla. Način Karlovega ne priča o Karlovi žalosti nad usodo vdov in sirot, ki so dale svoje najdražje za Karla. Bivši cesar prireja pogosto izlete v Oreasrio in sicer v spremstvu grofic Schonborn in Gestenbrock. ki sta njegovi favoritinji. Lepa grofica Gestenbrok ie nekoč v Luzernu napila Karla, nakar sta olesala napol pijana ob zvokih harmonike. Kari je prepustil politiko popolnoma žes|taro*žJov:*«tikvara grade. Rerolrnski listi porjčaio, da so ee vsled nizkogra stanja reko Ha vel prikazali na obrf-žpi i>od eerkvijo sv. Dni a ostanlvi starega slovanskega gradu >Poatnpimic, ki se omenja ze leut 903. v neki listini Otona III. Vodstvo pots-damskeei muzeja shranilo 2Sg< 1 vindk^ ostanke. * Umrl na odru. Med proizvajanjem Verdijeve »Aide« v berlinski državni operi je zadela na odru kap pevca! F. Maaana. Predstava ie bila tak'"« zaključena Ma*in je nameraval nastopiti v kratkem turnejo po Italiji, čez zimo pa je hotel nasloniti v ameriških rrledališčih. Marm ie bil star 45 lat in bil poročen z neko Poljakinjo. Tnl je edeu najbolj Šib nemiki!] tenerev. * Mlljarder — mrvinar. Edini s»n \ znaueia rmljarderja Vanderbilta Ko-mel se »preživlja« z novinarskim ce- | lom. Komel Vanderbih ie svoječasno j zvedel, da potrebujejo v neki redakciji reporterja ter ie prosil za to shtSbo. flil je sprejet na poekuinja Pozneje ie i bil definffi^o nastavljen In takrat se je zvedelo za njegovo pravo Ime. Ame-ris*ki časopisi so mu ponujali otromne vsote, će stopi v njihovo redakcijo, koda K(;mel je odbil vse ponu .. ker ie vedel, fia redakcijam ni toliko njegovo dilo ko'ikor /a ''•'>. ' -da/ je v slufbi fista»N. V. Times , ro-lesa pa : ot;- . - w:ov \i iv1-:or-.',. Letalec .iaril inte je prskostf oitro^r-m svetevm rekerd, ko Je prepul en kilorcetrr avmkrctt v obeh mnerefa b rr-i)>SejaBsi kisr««t^ oH SSO °/75 m. Vsi so enaki. Vrhovni rabinec v Mtmkaču je iaobčil iz verske občine vse čitatelje lista »Kelssj LTjs.'jr . ker i/haja tudi v sobota! . - v-. ,s ..a . a — NaSI <^o se 3 kUnčl na g'avr.f pošt^. Zzubitelj jih dobi pri upravi »Slov. Naroda*. nia\ nI nretlnlk: Ras to Pn^toslem^ek. Odgovorni urednik: ^.n PodršaJ. 1 - ._' rZ\l f» i ti ■ { kaiU reje ■t: \g £re tndl Ua debelo. »»m im ^'^"^^A UubUsna, Mestni trg l\. 15. j pr!poroča svejo zalogo sJrajL dsiRfKGVlnsolaSrjlkcv ^ ^V^\2T sprehajclr'^ par-: PoprairtlB se irvtiuleie točna ln je'?*ro. 7-, iN pni ii« rabljena, podvlečena s črno svilo, ter $&£na Uhan- |optCS^ roža barve, nova se ceno proda. Ve-^^Iw9S50vm Ga 4> 2. n. 7218 POHHlla. ?od:eten, oSletni gospod, samski, prt ■?m; zunanjosti, z amerik. kapitalom, se želi tem petem seznaniti v svrho levitve z go*oodično ali vdovo brez otrok, k?.tera bi posedovala kako podjetje. Le resne ponudbe, če mogoče s *Hko, pod „Sunchine" 7219" na npravo SI. Naroda. 7219 V premogovni stroki verziran se sprejme, gospodje, kateri so bili ft pri premogokopih zaposleni imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na Šentjanžu prene^evslli * 3rm£l£a, Pofesislrc. 7235 t govskega tečaja z znanem srbo-krvi-^Mne želi mesta v pisarni v Ljubljani. Ponudbe pod ^rbonišćina 7227" "a upravo Slov. Naroda 7227 Proda sc i/3 ca Naznanjsmo ^em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ponoči od 29. na 30. septembra utonil v pristanišču Gruž pri Dubrovniku naš ljubljeni :z hi5e v Ljubljani prodam, event. radi h en. K'jpec ima takoj stanovanji'. Naslov pov:- Aoort6ai ^aved Drage lesfljAk & drag, L;uBljana| Sc- li-a Blžca 5. 7210 fina zlata moška ura («nker-remontoar\ Kavarna Škofja ulica 12, Ljubljana, SIhžIss fSčem ket oskrbnik, skladiščnik (Platz-meister) event tudi kot vratar za takojšnji nastop. Ponudbe o^d ,,Služba" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, <& DRUG, Ljubljana, Sodna ulica 5. 7221 z dvema okencema in pisalna miza se proda. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljub-ljanaj Sodna ulica 5. 7222 nuni Cn a - i* - C- . i| . - r?: ii & «J ti a Uj. . tLoms. iz marii^rske okoiloe, K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 1. oktobra na duhrovniško pokopališče na polotoku Lapad. Naj mu je blag spomin! Ž£!is?&£i osta?-! Slcvencl: Espl. Sva« Vorinlk iz Dobrne pri Celju, Knnar Franfo iz Šm'bela pri Pliberkn, Lorro RihterSič iz Bukovice nad Škoijo Loko in Pavel Viđovič iz Gorice pri Krškem. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sc; ':om, znancem in prijateljem tužno vest, da je naša nepozabna mati, ozir. stara mati gospa Mestni pogrebni zavod. > . //J Naznanjamo tužno vest, ?Mz: ■■ ic^ da je gospod m 1 v asi Premeri pclieiiski slurja ^.3 v petek dne 7. oktobra ob pol 3. v Gospodu za-|Pj 3Pa'- Pogreb se vrši v nedeljo, dne 9. oktobra ob |S 3. uri popoldne iz hiše 1 žalosti, Rimska c. št. 2, I na pokopališče k Sv. I Križu. Liubl^ana, 8. oktobra 1921. Giiheko iMm Kisli. šče sobo za enega ali dva gospoda proti dobri najemniui za takoj. Ponudbe pod „Nujno 7223" na upravo Si. Nar. JfagraJo dobi i kdor preskrbi hlev in 5upo za takoj. — I Ponudbe pod MHlev 7216*' na upravo j Slov. Naroda. 7216 Proiojo se delnice: Jadranske banke Trst in Beograd, Cement ,Splitfc, „Sufid", „Dal-matia" in Mariborske stavbene družbe po ugodnih cenah. Naslov nove uprava SI. Naroda. 7215 Učiteljica ftlavlrjF" ima še nekaj učnfh ur za oddati. Pod-nčuje se po na;boll5i ln praktični me-rodi. Po 3ve se SlosBŠl&Ova uL 14. 7213 m i. na&Mr. dosae. Išče se stanovanje dveh do treh sob s kutrlnjo in sicer nemeblovano. — Ponudbe pod ^Nemeblovano 7217" na upravništvo SI. Naroda. 7*217 bivša okr. babica v Kr&«rd 5. t. m. ob 1. uri v 83 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. V Kraafil! 5. oktobra 1921. Zahvala Povodom biidke izgube naše ljubljene matere czir. stare matere, gospe izrekamo tem petom vsamu slav. občinstvu za mnogebrojno udeležbo in za roklonjene vence ob pogiebu nt p osebne rajnke najiskrenije zahvalo. - Posebno pa sc zahvaljujemo slavni .Čitalnici" zn ganijivo najrrobnico kakor tudt g. dr. Ravniku za njihovo požrtvovalnest za časa njene bolezni. J ELI H E IntarnacijonsEna transportna d. d. Zagreb Prvi jug^slovansui laboratoriji Laso! Rimske cesta 2i. \"ajbo)iše in nrjnove^c sreditvo p^oti zpaćanju las in za umivMrje g! a ve. Odstranuje lu^k* tc na prvi poiskus Pr>zna!na ^isr.'a na razpolago. Zahtevajte povsod „Lasol"> 7121 imam naproaai posteljo, 2 omeri za obleko, omaro s nredsfi ter 7 veMki miH. Poe? te.^a bobrov (Biber), mnf in moiki 6vratnik iz bobra {bibra). Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7237 Laorin & Klemeni, 12 HP, 4 eiMiffdre, Stirisedežen, generalno rep3rffan, se proda. Istotam se proda mo5ko kolo r dvojnaiO prestave. VpraS« se pri V» Fertic, eie«a)kova nI. 17. 72U IniigovoBjo in korssuonBsEiia o?d[nlF2 zapet redno za cA~~-**% nšesne, nosn« * vratno bolezni. 72K Odpao ^ 8tarce>a ln novega cinka U& cinkove pločevine kupujejo % vsaki mnoSIni ftra^sVo tovarne železne kSjuževniiarslie In kovin« sko robe „7ITAM«A d. d. Kamnik, Csoromiskc. 69S7 samoprvsvratoo moč, spre--m3 tvr :'.!:■! Pređovid- Ljublfana. 7234 ( 3 v vsaki množini prodajam po nafntz.lt dnevni ceni- Priporočam se zlasti gg. zidarskim mojstrom in bišnim posestnikom Lovrenc Eržd, LjR^Ijaaa, Trao^ski nrlstan štov. 12. kolonijalne stroke, zanesljiv in vesten, dobro uveden na Štajerskem, s sedežem v Mariboru se ss?r£2Fri<2 laicoi« BJ Obširne ponudbe z zahtevki in referencirni na pošni predal štev 83 v Ljubljani. mE* £2 S>sa>b, Stsgaik, Konti »nič*?. Sabotlca Telefon 1556. Maribor, Jesenice, Budtaapetta, Regeasbarg. Brzojavi: Carolinek. V BraTiju, dne oktobra 1921. Um trnšiiimm. i Cara S MissK 1 d., W:sa L. BntsteniBrpljtz Ir. 4. 9 Berlin, Ptaga . Trst, Bratislava, Bfeclava, Buchs, Dečln, Cheb. (Eger) i Halbstadt u C., Hamburg, Karlove Varv, Innsbruck, Passau, Podmokli ,j Tyn N/V. v svesl a DANZ&S & CO.« delniška družba I Bascl, Ziirich, Geneve, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Mulheuscji, London, Mennheim, Frankfurt a M., Stuttgart, Mainz erfeoroeata arvoj ekmpaU Naznanjava si. občinstvu, da sva s prvim oktobrom otvoril.. konfekcijsko modno manufakturno trgovino in modni salon za gospode. V zalogi imava najfinejše obleke za gospode in dečke j po najnovejšem kroju lastnega izdelka ter najfinejše angleško sukno za obleke, ženske suknje, raglane, smokinge, žakete i.t.d. Obleke po meri izvršujeva v najkrajšem času po najnovejši modi. Se priporočava si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Ložor !n EfzlaK, Mtm li Mra cssta t 9 mmiMJmi premrl cn ca v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Angleško ter Nemčijo in iz teh drŽav. Specijalna slnžba za transport jajce, perutnine, sliv, pekmeze itd. Redni zb ralni promet: iz Dunaja, Pr*£* v Subotico preko Brnck — Kiralyhida — Kdebija in Iz Budimpešta v Snbotic*. Vsa zamejena pojasnila za ta promet daje podružnica v SubTtici. msmammMMmammmmmmmammmmmmmmmmmmmmm Prodaja praznili limenih kutija (pločevinastih skatclj) od konzervi i dvopeka. 18. oktobra prepodne prodaju se u ljubljanskom intendantskom slagalištu oko 15.000 kg praznih limentih kutija. Interesenti neka podnesu pismene ponude taksirane sa 2 dinara divizijskoj intendaturi u Ljubljani i vojnom Okrugu u Mariboru. Predmeti se mogrn svaki dan pregledati. Kaucija 5 ■ 0. Uslovi kod označenih vojnih ureda. Mvtii MM H&e oš&H L asi 14.5/9. .SLOVfcNSKI NAKOD-, one 9. oktobra 1^20 Stran. 7 MF 7157 gebro ohranjen harmonij. I. Z, Bled 2 II 3^.ir ozir. vgame žago v najem. Po-iiudbe pod > Parna žaga 7191* na upr. Slov. Naroda. 7191 V V gjaifiSK: piasc - keiraStavine se ceno pred-. Masi o v pove upravuistvo Slovenskega Narodi. 7141 tj 3 17letno, močno, z abs trirazr. me5čan-ke šole Boe meeto učenke v Ugovini, najraje z mešanim blagom. Naslov pove sva 51. zaroda. 708: ^|icaK3 7ii4 vešča popolnoma slovenskega in ntra--kega jeuka, isce s užbo za pisarno ali bla niniča.ko. Ponudbe pod »Koresron-it jnja 7114" na npravo SI. Naroda. Natakasioa i 1 r i i urjena 1-^e primerna službe v mestu. Ako treba položi lahko tudi ^avc jo. Naslov pove uprava Sloven Naroda. 71-0 Ižde se strof ra drobljenje kamenja v pesek in gra-m stroj za mešanic betona: IraČniec, okretn ce in vagoncki za materijalno železnico. Ponudbe na upravo Sioven. Naroda. 7154 s* ceno proda a 3 kompL postelje, dve '".i pečici, šivalni stroj in drugo. V rasa sc pri go^pe Arkol Pot v Rožno do no 34. 7130 pri tvrdki Matija Park*, Zg. Miška, Celovška c ITU 7126 Hlapec se sprejme. Oženjen s stanovanjem, neoženjen s hrano in vso preskrbo. Poizve se Jeranova ul. št. 13. 7054 II Kol«dvorska «>' g?. 7. 7172 13 ROD.II SE elegantna oprava za erktr, kakor tudi lepa otomana z dvema foteljema, mizica in drugo. Naslov pove uprava SI. Naroda. 7232 300 metrov starih tračnic. Ponudbe na Anton Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica 13. 7055 Premofen trgovec iti pocestnik želi v sv:ho ien tve -»nanja z značajno in simpatično gospodično event vdovo v starosti od 24 do 32 let. Tajnost strogo *aiam*ena. Le resne ponudbe pod .Zvestoba na np»avo Si. Naroda. 69f6 Rezanje irv z motorno žago ter dobavo drv, vsako nnoŽino dostavi{ene na dom, priporoma Lud. ! er;:c. Ahac je« - cesta 10, (7rornvB?tk9 p«t«ja S*. Patra cwk«v). 69^2 nc mcice sveče in sivo (ešve&ke) m: o nudi velf-trgovina Osvald Dobe c, Ljub:jana, Sv Jakoba trg 9. 7074 d Vo izurjena vseh pisarniških dei a, i daljšo »raka želi premeniti .-i i'bo. Ponudbe pod .Daljša pr?ksa 711 1 na upravo Slov. Narodi. 712iJ) m mm mm č bro idoča po 4 tone PH 35 — 40; rroda za ceno K a 65.000. — Ja« v to delavnica, Tuiškn ce sta Maribor. 7039 mesečna soba z aH brez opreme in posebnim vhodom, s:mo za dnevna ure. I nudbe pod .H Z. 1900—7140 na raništvo Slov. Naroda. 7140 kompletna elegantna jedilnica. Ogleda se od 2—3. pop. Kongresni trg fVTl Csospodišiia vešča slov., nem. in italijanskega jezika lančana v trgovsivu tteo službe bla-gajaloarke, kcat#ristin|e aH dm- g«. Ponudbe pod „Trgovina 7233" na opravo Slov. Naroda. 7233 '2 eventualno tudi s hrjt..»>, če mogoče v bližini Poljanske r e«' \ Ponudbe pod 9 Poljanske cesta 711/3* na uprav nisi • << Sov. Naroda. 7193 $m\mB šsaslfotorja najraje DNulnlki pensijonista. &&wtm div LowB*ssi5ič, Ljubljana, MikIos;č<-va c. 8. Hotel (15 sob) v prometnem kraju na Kranj-!.kom ? kavarno tn rtsUvraei o t« eHo opreme fi*kot naprodaj. Dve veliki kleti, tik ie'ezniee ug.dno za vino-rr!ee. Ona K 900 0O0-. Ponudbe pod „Veritaa 7210" na upravo Slovenske?« zaroda. 7210 lepa enonaditropna hiša z vitorn. velikim dvoriščem in poslopjem, pripravnim za vsak) obrt. — Stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod .Hiša 200-6861" na upravntštvo lista. 6861 Tofftfnlikl Domoinlb se sprejme v stalno delo. Istotam se sprejme vat sne©. - Ivan Čeme, Dunajska cesta. 7127 'obro Joča rest;i.vrav:;a in mesari'?: bizu Ljnbljsne, stroji za Izdelovanje klobas na elrk*rični pogoo, pripravno tudi za kako dr igo tbi* aH m šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj fn pod ugodnim! po-trg. firma Iv. Kuilan, K'rani 'Goreni.' stružnica za les, mizarski stružnik, 5 večjih rolet za okna. stare kovine in uoorabno železo. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4, Zvon. ulica 1 7189 namizna najboljše kakovosti in vrsta i na prodaj Z—5 vagonov za tako ali po dogovoru E- Bjet!*fi 5*s-:■ 719 s rni ikega dela m Som rosi podoficir, da si z zaslužkom iz-beijsa gmotno san;?, koie mu je nepotrebno za izdržavanje njegove številne - onudbe se nrosi rod wSte^iina 'i ~\'':V ni upravo Si. Nar. 716'i \ *1 *+J ."»H; :.V. ali preprost gospod na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo Sloven. Naroda. 7163 I udi mm imam pravljlvta (sS;5}. Dobi sa pa cc^?- Naslov pove uprava Slov. Nsroda. 7176 Goir ojtea iz dobre obitelji traži mjesto r ~ odso[ite!jlce "^3 Vod bolje familije. Govorim hrvatski, RJemaČkf, engle5k;, neito francuski n i neStu glasovir. Aoresu mol.m : rod ,P. N. 7183* na upravo Slov. Naroda. 718 i eoiska o eo O 5 hi ';rv> piiaraisko prakso, zmožna tudi stenografije *n drugih p sarniSkih d?I, želi premeniti mesto Ponudbe pod Strojepisca 7080' na upravo Slov. Naroda. M?55 rade i -csumes her lessor.s. Coilt-ses wil be given. Intervicvve.- Mondays V. c„;-.esdaya & Fr.dsys 5 to 6 o'clok. l^una-sna cesta 25. 70el Fg wMn cen! clobife pohiilvo edino c pri Ivanu Anall^tlCf mizami Sol53cajr Sos33svetskfa ce« a 13, pritiUjs \r. 3Q. £stotasi se sprej-S2u naizsrski vajenec. 7115 milo* Atfjl£a SaU| poroča svojim cenj. odjemalcem, da se je preselila v lastne prostore, Pol ▼ R«iH9 đoli&o 30. 20 minut od glavne Polta. 7131 r^te se meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, aH pa man Še stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem nlni. Ponudbe na pottai rjrc!?o? št. 53. 4805 [IhfiaFiiiafi* ilvjaiiilUn ?ajc». srne, jeiene, fazar.f, jerebira, divi? race kupuje vsako množino po najviših cenah E. Vaida, izvoz perutnine in dv-j-ičine' Čakovec, Medjimurje Te!, 'n-terurb -SO. 7102 Hnnufaktunsi dob tzvelbsn, s**r:tc se srrelsre tako: v vi trgovini FRANC MATHEIS-ovi nasledniki v Brežicah ob Savi. Ponudbe z mi sečno plače, časom vstopa in ?lako na z^or.vi na«lov. 7230 • v 'v & *. ^3Sa» % *t <* *9 \*h den. za v., zmožna kajigov. ter vseh pi?ar n Jkih dei, išče s!u:be za popoldanske ure v kaki p:s£rr.i. Prevzame de o t id na d-m. Cenj. ponudbe pod .Zanesljiva moč 7\\W>- na ur»r. Slov. Narod*. 7i9-* fe nekoliko rabljen, Moleč parni kotel, primeren za kako suHno napravo, in stroj za napravo opeke. Naslov Ivan Ogrint stavbenik, Liubliana, Groharjevo na brežie št. t 7199 i'iugos'o-.^nske). iab! cn*. v«eh vrst, vsako več o rr.-;r-ž:n> k-jptm in plačam v dinarjih. TakejCn; p on". Jbe na salonska oprava, perzijska preproga, \i??ča svetilka O^Ifda se v rko:iede];ck od X—5. Resljeva cesta 12, I. nads'.r. levo. 7207 revnlke orave tržaške, gladka in pi^ten« (or*-hove) ter razne biče, jermena za čevlje nudi po nx;nižjlh cenah Os'ald D bric Ljubljana, Sv. Jak' na trg 9. 7073 Stalne službe 'sče klerar, velč vseh pripada;očih se del, v kaki tovarn!. podjet!n aH pri mo stru. Ponudbe na naslov Franc Stra-ŠČek. klerar, Sv. Križ* pri Kostanjevici. Dolemsko. 7153 n rhnnn no najnžjih dnevnih cenah. J. Koje, ■ ::osii • L nbl\s&na9 slektriee* izde-livanii žitne - sleaae -ave. Ril liumUlIll 5peceris% mlajSa moč, z dobrimi spričevali, želi pr'.-mest:ti s*danjo alnžbo. Nastop 1. ;,H 15. no embri. Ponudbe pod .Marljiv I/708V na upravo Si. Naroda. i ■ i 13 D)lI0fNOn zmo2nt slovenskega in nmškega jezika v govoru in pisavi, 89 taaoj sprejmejo. Prositci, zmožni te-nopisja n stroiepisia, Imajo predn st. Plan ene ponudbe z zahtev., ptače ie poslati na Tvornico za dušik, d. d. Ruše pri Mariboru. 7174 ^Sa predal sta dve er.onads;ropni h'^i v vcčjrm fn du2tr:jskem kraju na Kran:-k*»m, in nad 20 oralov (johov) bukovega go da za t .kojšnje sekanje. Gozd ae da tudi po-Dcbej, ikupaj pa Ima prednoat. Vprašanja pod „Hiša 6B22U do 25. oktobra 1921 .o* uurivo Slov. Naroda. 6822 roda m tis tpalna j«eba, naslsnj^č . •rr»s*;|ni5ki oprava /toČdna mtzt s rredali, stol', o-rojie i ti dolge mize, r- s' da itd.), kredence, iod»( hlevi za z*jce itd. Pdljvrdbe pr-cospodn Sel i a cfiata-bI ca, »t> vejffjlke oskr-bovfl'.i^&o (VeHpfiefsmagazin). 7192 Ilirija, Jar j evo, JVclran, Adr a, C. M.. Dilber, Adris, Cipul n, tr^st /vp7:eiinii^, n"č Io (b'k?"; ?n fldol nudi no najnižjih cenah ve^.trgov rt Dobro foveje in d bro konjsko stno se pred*, ofc^gl'* 15 \\^ kf. T'ulej tegn s- proda ukr^glo 9000 kg pese in drobnega krompirja. Kance na ponvdl cene pod .Dobro seno 6821" na upravo S!ov. Naroda do 25. oktobra. r:o. livvets^o, srer^sižo, fea^e^ia, slail- »ottrftho. Vina v buteljkah iboljSe znamke. Prodaja m od 50 litrov naprej. Trsfje za strope izdeluje ia na debelo in drobno ra2 po K SJO pri večjih naročilih inatn popust. Sieiaer Anten, L;ab!jaaa, Jennova al. 13 : .-.o. Iii)< event. s sub«t. pravico dobi takoj ali kasneje metlo v veliki odvetniški pisarni v Ljubjjaui. Poboji zelo ujjodn., event. po^nejSa družba. — Dopisi pod .Eksistenca 7209# na upravništvo Siov. Naroda. 7209 Jfa vdeposestvu želi breiplačno vstopiti v službo kot pomočnica gospodinja (kuharice* abaol-ventinja enoieine gospodinjske šole, da bi se tudi pcaktfcao izobrasila, Ponud' e pod »Gospodinjska *ola 7211* na upi Sov. Naroda. 72II 2lmo za Umnice vsake vrste v vsaki množini i*d*luje in prodaja po nai- ugodnei>:h dnevnih cenah tvrdka lovro Jesstova vdova, žimo- preja, »S.--*.4i3«y pri Kr&nju. Vzorci na raz. tAngo In na zahtevo poitnine prosti. 6641 F. PALOVEC kono. zobotahnik, je do Vi ulit. Dvo pniEsila »a «m» spretni starejši moči, ter enega l'.«br. krepkega vajenca sprejme trgovina z icleznino SrescU: & Frllsch, Ljubljana Cankarjevo nabrtžje št. 1. 89 i i ajB^r- 2a takoj iaoe TRS?? 150 do 280.000 K posojila z 8 do 10« c obresti troti vknjižbi na prvo mest« trgovec \n posestnik s premoženjem o^o! 1 m četri nitij. Di-nar st i!ee polovica do enega, eru^a polovica dn dveh let. Na zahtevo :-c r ud; tudi razno arv.~ jamstvo. Ponudbe pod .S gumo posojilo 7577" na upr. 51. Naroda. 7577 kupujem vsako količino. Ponudbe na Pr. Tomažič, Zagreb, Prilaz 44. 7!iS Po nizki ceni: nova dvoVolc^n, otroild vozički, Šivalni stroji, tudi malo rabljeni. Stari trg št. 55. Kar'crfika c. 4 Presne '•©rs fn ra^iije??^ v i v h %a \«|5a«wt IfJ v vjaVi mno>,:n: rr> na?' Iži' ceni pri Rinira si&t gtlt, ffžti, triijgfi igt. Hotel o0 sob. restavracija, kavarna in v nsks trgov:na. KrasTe gos! ine in trgovine v mesto in df-'.eH. Pekarna, ^osfilns in sodavica in 14 nralovzem fe, 90 oralov rmro o eya srozd* 30 — 40 le • 50 .000 K. Lera !;metijska in vinograd s'l:a posestva, vele osestva, pr^^z.v.f, \ vile, m! ni t. d. ?a:;o! £re^l^ rc-Sjo. ~oj9 3. 6953 Ho pmm začetnik se iš"e za notarijal v Sioven;gradcu. Svojeročno pitane ponudbe s kralkim životopisom nasloviti ravnotia. Nastop čim preje, plačal po dogovoru. 7'!96 S i? 1 ^ vsestransko Izvedba na, se sprejme takoj p*oti dobri r'ači v rcstavrsoi'« asa fravnesn kejto&soru v k\{«a>- Ijast. 7301 ples^rs^ in llfinsko dttlainiloa ilTAW BRiGBUr, 5oas;j>>.- ces. 1 M pti^oroča. Izvršitev točna cene /inerne. 12^0 SiTcstio lepenko is'a v ittefl naicenel^ JfM« R. ?U3, Li?!Đ!1aE?, Srstlailia n!. 3. Telefon 513. 11 MI (Holzstabge-webe) za stripe in »ttne izdeluiem z najmr> dtrnejilmi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mnoMni naj eneje Xo®n R. Puh ubl;ana. GraJa ka ni. 21 Telefon51.1 £tni papir Olleschau, Pilč ln z vojakoma« Abadle, Pate it, Ottominn, Al esse, n«da je yi sern-ki, kavcijski, trgovski« koncept ni, gladilm Um igri) n stekleni papir nud veletrgovina 0«Ygld Đolielo i Ifin^ljaa«, Sv. Jakoba trg 9* UaW. med. dr. fina Zaluta ordinira rađao vsak đ?n ci pol 10. do pol 12- v Ijttb'j"*^. Eožna Kl'oni i. 72 \A Ženil * ponudba! Že bolj prileten vdovec, dobro -ituiran, z malo trgovino, ž*e'i manja v svrho Jenltve s priletno vdovo a!; samico najraje kako uradnico. Trgovke ali g<> mčarke niso Izključene Tajnost sajam-cena. Le re»ne ponudbe pod j>BndoČ3 sreča 7ICO« na upravo Slovenske« zaroda. Franc Mm Jtitta ni I poročsna poroda svojim cenj. odjemalcem, da se je preselila v lastne prostore, Pot v Itažno dolino 30, 20 minut od efiavne poŠte. 7205 ribirice iz riževe &lam? in prave korenine, konjske, za likanje, (Glanz) maza! ke ter razn) Špsgo Ia ceviarsKO prejo rudi po rajn'ž'lh cenah E'7r lakote a trg 9. r,-'*%* d. f. JllBHfl u'!a!ffSlK gl2!37TTJn v L;nMani Izvršujcra nj'a-eranja ter pcprsrila jjla-sevlrjev in harmonijev speci;elno strokOt-no, tečno ln ceno Mo-KiMlsiatlozd <:e::erator popravljen, nove pnev-matike, karoserija od sanitetnega avtomobila predelana, vporabljiv je kot avtobus ali za lahke vo* :;vc pred^-. Natančneje pri ^.vior^eliHsi prometa! dL tS. 7201 M orni vetjil ?e!aj5?si{27, J2 gninli iassj v slsiao: l) upravitelj, (ekonom m vinogradnik), 2.) gordMr z vi5jo diž«vno S\ušnjo in pozdat z ni'jo državno 'kupnjo, 1) kn igovod-a poponoma izve*ban Ponudbe opremljene s prepisi spričeval curriculum vi ae in po mo:nosti s sliko se naj po#!;ejo do 15. oktobra t. I. pod .Uprava 2C0 —7150" na npravo Siov Naroda. 7150 Za takoj se sprejme v stalno službo s&a^ostojen strnsanRi pomocnlb. Vprašanja na: ^Sehrsi&no vr-vrrnn - t9riln!oo nredilaico Ast^a Sin^cv«c. Era*«]- Gro-SBpl'e. oeafrsla Q?osucl]e- 7157 5*^>SE»62t.-i vrtraraa - tnri!-^iOa » pradilftie^. Anton 3ln- *rala Gres^lje, postvlji in-■'<*T?ria ^red2oiitev škic tn f^o&ndb aa fanmisnid/A djgg 7156 stanovanjske Tia^eiienoav. in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri Al. Bauer, Zagreb Tekstilno b!no;o na debelo. Odeje i za zorec pošiljam brzovozno na j ogled. ' ' 6616 i Samo ia preprodajalca, 1 flžnols, LiuMiflna prirjoroda svojo salarjo stakla, porcelana, area!. svetilk. oy;r:-rov ln vseli v te stiokj srada^ociii prfdmetov. Steklo za okna vssh vrst vedno v zaloti, 401$ zimska« Baiaiznsp prvovrstna, okoli 30OO kg, D I1 ti a najraje snti^n-« enemu po 15 K kg Fyanc Dobnlk v Konjicah. Velika ralojra klobnkovIn slamnikov se dobi pri i: i tovssrauav v !Z:oba \ oI*a Dom;.sla °revzema;o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo rri Xo-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prc-?ernova ulica Št. 5. £pr Tsr\t v srede. lak zz konzervirali e z lepenko kritie btreh, psffclt, kat.an, \*t>ni cement, k: i-'olej (na;cer:ej$i karbolin^j). watp;oo| za tasaievan]e vlažnega zloovjs in izolirani« rror; \ lagi, aldno in s'reSno op<*« ko, apno. Ct-ment in d-usj;* ?tavb. notreb-Kine dobavlja Liub7^ H pefmc. stanico. M\ in vsa golncen mora poginiti, tke porabi 'ite molri r.a?br>!j<- pre 'ku3<»na in splošno hvaljena sredstva, kor pr^ti poljakim in hišnim m -.Iti K 12, za pod^a* ne 15 K; za ftStirkn poseb no m*4 fna vrsta K 25; Hnlchirs aa sentno K 15; uničev?lcc fflO^ev K 10 in 25; prt-ackprorl mrćerroni K 10 fn 25; mašile rrot; pie^ tri lfat?»h K S—12; ra»- zdo ia nii pri *lv!nl prasak n vil v oolavi fn sarKn K 10 in 2,>; tinktura proti r:.-7:% n\ sad'a 'm sele^l'.dt fnnlvev. rastlin, .ruti mravljami K 10. in 25. Polil j a p» povictja Zavnd za tktpOft 91 Itaker, r*etr!nfsk?* nI. 3. Zngrab IS« PreprodsJaScl popust; lolenar I listi M Specialno stavi?™ no rodletlo xa ba-tosako, žoiozosd-toacke tn v* da o — srirodba. — eee Izraba = Anih gIL 7. 8. stran. »--OVENSKI NAROD-, dne 9. oktobra 1921. štev. 227. EsnUal S 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA I Sciervć c krog li 6,C B 9 C ) j Podružnici: Novo mesto in Rakek. Ljubljana, SelenblirgOVa UliCa ŠteV. 1. IzvrSujcvse bančne transakcije najkulP- tnc;e. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. Najvelja zaloga klevirjav m pianinov v Lfnbljpnl. Tvrdka Jerica Hnbad, roj. Boleče, Ljubljana, HHšer-|eva nI. 55 priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah. ERJAVEC & TURK Movina z žefeznino »pri Zlati lopati" 6186 (prej Hammerschnxldt) Ljubljana, VaSvazorjev trg 7 nasproti krlievni&ne cerkve. Zaloga eemeata. Tovarna 82rva vsakovrstno blago. ' ^ižno *3«N obleke atfotlkaj ovratnike, za- pestnice in srajce. Iijublfans, Ir&li&ftskl it. 4 Podružnica t Selsnbnrgova nttca 4. PODRUŽNICE: KOTO M££TO KOČEVJE Sc«?osHa ni. S8. Glasni ing sier. 39. Kolesa Juch' in ,Ytotf enraD' _ pnevmatika Dunlopp, Beiik*Sler, Aqi. Ula so kopi na.ceneje pri tvrdkl Igo. 1. Liaoijani. Mh ia l on vložim v trnovsko aH obrtao podjetje (isključena so detajlna podjetja), ki se nahaja v LJubljani ali na Železniki pro^l Ljubi lana — Zidani most. Glavni • pogoji: zasiguranje kapitala tn renta bi H teta. Ponudbe z natančnimi pojasnili na uprav. Slov. Naroda pod .Oktober7095". 7085 stsroznana črkosiikarska in pleskarska obrt, Igriška ul. 6. ^j-^afc^v^. t^*---1 i' M*' i W9 :^M-;SZDyi-H!SE4'!LE-i:)DilSTR.STRI/BE-nOSTfli;i= a pggčgHjž^ m obisk ;i\tmm brezplačro. b| Pojasnila d dc liste ■ H nre' (Avstro A.: = :iMBa) Trst Ameriki prevala potnike ? New York redno 3 krit r jat« no Araeiiko po 1 krat ntese. ia }:'avn. laftej ni* za S1j isj 1 * Ljabljini, KalcdtCfiki ulca M m Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera prejela veliko množino vseh vrsi C! slvalalb strojev. SIN0ER Igel ia strojnih đel3T. S.'NfJER olja, sukanca in svile. Lastna mehanična delavnica povečana! Predala na primerna cbroke! Sls^er ihraH stroji Bouraa Sc Bo, ?1qw VoK,m PvareinJo9i Ljabit^nv Seiecs^jp-rs nI. 3. I mcstr., Mčnbor, ičapreb, Ivar-ovec, Oftjtk, Bred na Sfl •-, Var •-din. ; c. Sad — Zastopstva v neh večjih nkrailh in mei: n 3 3 J ;3a premogovna družba (Vi'ifsr Eohlesrereia) Wi*a, Tabaratraaaa 9, Braojavi: Antracit, Wt»n. Telefon 41022 dobavlja najceneje in najtočneje črni, rjavi in prosi za vprašanja. FARAON' 6S51 $3um^eva pete. Nepo-konttiiva trajnost. Tvornica: Bratislava • Petr- Ž&fka. Prodajni biro: Pa-ramon 6un*m^ndustrie, Wien VIL Neubaugasse No. 7. m m BanlnS zsvod v LJubljani išče a takoitoH nastop Zahtevajte III III za knjigovodstvo in likvidaturo. — Ponudbe pod .Bančni zavod-' 7162* na administracijo Slov. Naroda. 7162 ^ Podpisani vljudno namanjam, da sem otvoril na Glincah št. 230 krznarsko d©Sa¥n!so in barvern&€0 koS sprejamam vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem po želji v najrazličnejših modernih oblikah po najnižjih cenah. Dela prevzemam v Srađižou št- 10. Slavnem občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo, ter se priporočam. Pater Sercko, krmnu Hmla ii Uurnn U Mi 231. IModni saBon cenik n poštnine prosto Prometni im\ proda a Iz slovens^iSj premogovnikom i\i sremos o. n. v LJUDI velenjski, šentjanlki in trboveljski premo:; vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov asa domačo vporaho, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava a cehoslovaški in angleški koks za livarne in doirnčo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA 7BEM09 d. d. Iijabljana, Nunska alloa 19. Ljubljana 4, F^leslni ftrg štev. 23. Največja zs oga ur, *is*fiine in srebrniar Lastna protokokrana tovarna ur v Švici. sisiemov, od i.navadneiših. Lovske puške vsefc najfinejših do t. različno municijo in reparaturo vsakovrstnega ore/Ja kahor tudi iiiontažo daljnogledov Vam poskrbi liilnU L|ubajsns? Židovska ul* 3. Ima v zalogi najnovejše fine .JKE KLOBUKE ss: Idcčesie od S 259 naprej. f'uSkarski stro' ovni «ćif.el] ln zastopni' s](yr«?nsWh pt>5^arj»»v v Borovljah (Avstrija). 5731 ■Ha Avtomoblina promstna d. d. v Ljubljani. 0Z1 i ciji delnic Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delniške družbe pod imenom „AvtasnebilĐa prometna d. d." s sedežem v Ljubljani, ki ima pred.sem namen vzdrževati avtomobilni promet križem Sloveni,e. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme S sklepom občnega zbora zvišati na 10 milijonov kron. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirora na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo. V smislu tega odloka oddajamo v javno subskripcijo 25.000 delnic ■ OD K Svg vrsti mmm. IM WM\ m® v zalogi. log •i Največja v trgovini al iii o!? rojeva iz tvornico „Bnlnnr" ,Nanmann' ,,Vsst»" uz tvorničke cijene neposredno Iz tvornice HI ocarinjeno sa ski« cHsta Za^Ttb nudja PcscIpsI c?,l* za ilvaća stro fere velijo zastupstvo — mu — glavno Ljubljana, Mestni trg 5 Po zn§tno nizkih cenah. 6. EiBs Fiscfcert mnl •Ina Viceva al. 6. TalafoB broj S-ti. Doknadni dijalovl livićih strojeva 1 dv©k«J»s« te prv.razrednih inozemskih pnavnsnns na veliko i malo Tratite cijenlk. Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 K za vsako delnico. Svbskrlpoifa se ¥ršl od 1. do 15. olstobra 1921. Prijave sprejemajo: Jađrcsska banka, Ljubljanska Izredlfoa banka, Slovenska eskomptna banka in vse sokove isodruinlce tar Kreditni zavod sa trgovino ln Industrijo v LJuMJani. Delnice bodo deležne Čistega dobička od 1. januarja 1922 dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922. Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V smislu § 12 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. Hkratu sklicujemo I I » B t, ■ .v ustanovni občni r I ki se bo vršil v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob 11. dopoldne v prostorih centrale Jadranske banka v Llnblj*n,, Selccbnrgova ulica 7, D. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta od državne uprave odobrena, 2. volitev članov upravnega sveta, 3. volitev članov nadzorstva. V LJUBLJANI, dne 30. septembra 1921. Jadranska banka. Liublianska kreditna banka. Slov- eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo. M Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar