NEKATERE OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROMETA IN PROMETNEGA OMREŽJA V ALPAH Andrej Če rne Prometno geografski položaj Alp ne moremo v celoti razumeti, ne da bi vsaj na kratko spoznali osnovne svojstvene značilnosti prometno geografskega polo- žaja Evrope. S prometno geografskega vidika predstavlja Evropa poleg severo- vzhodnega dela severne Amerike, atlantskega območja ZDA in Kanade, ter vzhodnega obalnega območja Azije in Japonske, eno izmed osnovnih območij svetovno geografske koncentracije prometa. Le ta se odraža, na eni strani v največji gostoti prometa in prometnega omrežja, na drugi strani pa v najhitrej- šem trendu razvoja prometa. V Evropi je najintenzivnejša geografska koncentra- cija prometa dosežena v severozahodni Evropi, vključno s Porenjem, nekoliko manjša pa na območju evropskega Sredozemlja ter v vzhodni Evropi. V Evropi je približno 30% od vseh 400 milijonov cestnih motornih vozil na svetu. Več jih je samo v severni Ameriki, približno 40%. Ena tretjina avtomobilov v Evropi je s koncentrirana v ZR Nemčiji in Franciji. Če jim dodamo še Italijo in Veliko Britanijo, je v teh štirih državah kar okoli 70% vseh evropskih avtomobi- lov. V železniškem prometu je Evropa v primerjavi s svetovnim železniškim prome- tom v nekoliko drugačnem položaju. Po obsegu blagovnega prometa (v tonskih km) je Evropa z okoli 10% celotnega svetovnega železniškega prometa na tretjem mestu za Sovjetsko zvezo (več kot 50%) in severno Ameriko (okoli 24%). Prometno geografski položaj Evrope najbolje opredeljuje lokacija Evrope na za- hodnem podaljšku največje kopne površine na zemlji - Evrazije. To pomembno vpliva na ugoden geografski položaj Evrope v odnosu do vseh kontinentov. Evropa kot polotok je obkrožena tudi z najpomembnejšimi oceani in morji na zemlji . Prav tako pa ne moremo seveda tudi mimo dejstva, da je bila Evropa zibelka svetovne civilizacije. Osrednji geografski položaj Evrope je v veliki meri prispeval k razvoju promet- nega omrežja ter prometni vlogi Evrope kot enega izmed osnovnih območij sve- tovne geografske koncentracije prometa. Evropa leži na križišču vseh pomemb- nejših smeri svetovnega prometa. Evropa je v cestnem prometu povezana v glavnem v dveh osnovnih smereh: sever - jug in zahod - vzhod. Mag., univ. asis. , Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 54 Petintrideset evropskih držav ima okoli 75 000 km sodobnih cest. Do sedaj je zgrajeno okoli 35.000 km avtocest, kar predstavlja približno polovico dolžine glavnih mednarodnih cest. Tudi ostali del cestnega omrežja je moderniziran do take stopnje, da lahko po njem poteka intenziven promet nemoteno v vseh letnih časih. Morska pristanišča na Atlantiku in Severnem morju predstavljajo vstopna pristanišča za največji del prometnih tokov, ki so usmerjeni v Evropo. Promet je namenjen na eni strani zadovoljevanju potreb znotraj posameznih ob- močij v Evropi in na drugi strani menjavi blaga z drugimi območji sveta. Pro- met je intenziven predvsem zaradi uvoza surovin in blaga, kakor tudi zaradi izvoza industrijskih proizvodov. Blagovni tokovi na cestnem omrežju osrednje in zahodne Evrope so praviloma zelo obsežni posebno v območju velikih industrijskih centrov in velikih mestnih aglomeracij. Potniški prometni tokovi pa so izraziti posebno v obdobju poletne turistične sezone, ko se neskončne kolone motornih vozil usmerjajo k Alpam in obalam Mediterana. Najpomembnejše magistralne cestne smeri v Evropi, ki potekajo tudi preko Alp, so: - Le Havre, Pariz, Marseille, Genova, Rim, Palermo (E l ) X ; - London, Calais, Genova, Milano, Bari (Ea); - Lisbona, Madrid, Barcelona, Nimes, Geiiova, Basel, Kassel, Hannover, Kopenhagen, Stockholm, Oulu, Helsinki (E4); - Ostende, Bruselj, Köln, Nürnberg, Linz, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Solun, Carigrad, Ankara (E5). Relativno novejše je povezovanje severozahodne Evrope z jugovzhodno Evropo, kar je posledica povezovanja Evrope z Bližnjim vzhodom, Azijo in Afriko. Nove prometne poti se oblikujejo tudi na naslednjih smereh: - zahodna Evropa skozi Italijo in s trajektom v Grčijo; - države SEV - München, Dunaj, Budimpešta, Bukarešta, Ruse, Svilengrad, Carigrad. Obstajajo tudi številni projekti o cestnih povezavah Evrope z Azijo in Afriko. Posamezni projekti predvidevajo cestno prometno povezavo med: - Baltiškim morjem in Sredozemskim morjem - projekt sever-jug (TEM); - dvajsetimi državami zahodne Evrope in Bližnjega ter Srednjega vzhoda (TEA); - sedmimi vzhodnoevropskimi državami in njihovimi glavnimi mesti (SEV); - enainštiridesetimi afriškimi državami (SACS); - štirinajstirtni državami severozahodne in jugozahodne Evrope od Leningrada do Gibraltarja. X Sistem evropskih (E) cest predstavlja dvajset glavnih cest v dveh osnovnih smereh povezovanja, sever-jug in zahod-vzhod 55 Glede na možnost kopnega povezovanja Evrope ter jugozahodne Azije in Afrike so predvidene kar štiri osnovne možne "koridorske" variante prometnega po- vezovanja Evrope z Afriko v smeri sever-jug (EAA): - obalna, preko Gibraltarja; - zahodna, Francija - Alž ir ; - osrednja, Italija - Libija; - vzhodna, kopni "koridor" preko Bosporja in Grčije. Glavna mediteranska pristanišča predstavljajo v prvih treh primerih začetne in končne točke prometnega povezovanja. Neposredno gravitacijsko območje "vzhodnega koridorja" pa obsega osemnajst evropskih držav vzhodno od smeri Italija-Nizozemska, štirinajst držav jugoza- hodne Azije in deset držav vzhodne Afrike. Vzhodni koridor omogoča torej kopno cestno zvezo za dvainštirideset držav. Z izgradnjo cestnih prehodov in predorov v Alpah, mostu čez Bospor ter izboljšanjem opremljenosti pristanišč so bile odpravljene osnovne motnje v prometnem omrežju na evropskem delu vzhodnega koridorja. Ne glede na vse probleme poteka danes okoli 25% blagovne menjave med Evropo in Afriko ravno znotraj vzhodnega koridorja. Tudi v železniškem omrežju obstajajo v Evropi tri osnovne prometne smeri: sever-jug, zahod-vzhod in severozahod-jugovzhod. Na vseli osnovnih smereh potekajo tudi številne več ali manj vzporedne prometne smeri. V blagovnem železniškem prometu so posebno izrazite smeri zahod-vzhod, od atlantskih pristanišč proti notranjosti Evrope. V smeri sever-jug pa je pomemb- nejši prevoz potnikov, posebno v poletni turistični sezoni. V smeri severozahod- -jugovzhod se številne prometne poti skoraj v celoti združujejo v enotno pot prav na ozemlju Jugoslavije vzdolž posavskega in moravskega koridorja. Od tu pa se ponovno razcepijo proti Atenam in proti Carigradu. Za zelo gosto železniško omrežje, predvsem zahodne in osrednje Evrope, je značilna visoka stopnja prilagodljivosti velikim hitrostim, visoka propustna moč, visoka stopnja elektrifikacije in popolna opremljenost s signalno varnost- nimi napravami. Zato je v večini držav tega dela Evrope železniški promet še vedno vodilen pri prevozu tovora. Alpe prečkajo naslednje železniške proge, ki so posebnega pomena za železniški promet v Evropi: - London, Pariz, München, Dunaj, Budimpešta, Bukarešta, oziroma Beograd, Niš, Atene, Carigrad; - Pariz, Milan, Rim, oziroma Ljubljana, Beograd; - Hamburg, Frankfurt, München, Innsbruck, Verona. 56 N e k a t e r e o s n o v n e z n a č i l n o s t i p r o m e t a in p r o m e t n e g a o m r e ž j a v A l p a h V Evropi, kjer na splošno prevladuje nižji svet, s povprečno nadmorsko višino 300 m (kar 4/5 Evrope je nižje od 500 m nadmorske višine), predstavljajo naj- pomembnejšo reliefno oviro za promet mlado nagubana gorovja alpske oroge- neze. Velja pa opozoriti, da alpski gorski masivi danes ne predstavljajo več za promet in prometno omrežje geografsko-topografskih ali tehničnih (fizičnih) problemov, marveč predvsem in v prvi vrsti ekonomske (finančne) probleme. Alpske doline so zaradi svojstvenih značilnosti, predvsem pa zaradi smeri zahod-vzhod, manj primerne za promet, saj ne potekajo v smeri glavni ti pro- metnih tokov. Sama usmeritev Alp zato v večji meri onemogoča promet v smeri sever-jug. Kljub temu pa ta ni bistveno vplivala na oblikovanje glavnih promet- nih tokov v tej smeri, ker so prevladovale ekonom sko-gospodarske, turistične in kulturne potrebe po prometni povezanosti v smeri sever-jug. Zato imajo tako imenovane prečne alpske poti veliko večji prometni pomen, kot pa alpske doline v smeri zahod-vzhod. Družbeno-geografski dejavniki, stopnja ekonomskega razvoja posameznih območij ter njihova prostorska razporeditev na severni in južni strani Alp, način gospodarske in prostorske rabe, razporeditev prebival- stva, industrijskih in urbanih središč ter ostalih naselij, so kot osnovni nosilci prometnih dejavnosti v največji meri vplivali na razvoj prometnih tokov prav v smeri sever-jug. Za prometno prehodnost v smeri sever-jug so zato bolj kot sama usmeritev Alp in alpskih dolin pomembni naravni vzponi in naravni preho- di preko Alp, ki jim izboljšujejo prometno prehodnost še številni predori: Se- mmering, Brenner, Mont Ceniš, St. Gothard, predor pod Mont Blancom itd. Promet v Alpah v smeri zahod-vzhod ali vzhod-zahod je imel v primerjavi s prometom sever-jug vedno manjši pomen. Potrebe po prometnih storitvah znotraj posameznih območij Alp so prešibke, da bi oblikovale večje medregionalne pro- metne tokove. Zato so prometne smeri zahod-vzhod več ali manj samo lokalne- ga pomena. Še več, prometne smeri zahod-vzhod so v evropskem prometnem sistemu vedno težile bolj po prometnem povezovanju izven samih Alp, ali na njihovem severnem obrobju, ali pa na južnem po dolini reke Pad. Po ustanovitvi Avstrije leta 1918 si je država prizadevala za učinkovitejšo pro- metno povezavo v smeri zahod-vzhod. Zato je prometna zveza preko Arlberga (1793 m) postala izredno pomembna za promet med "vzhodom in zahodom" Avstri je. A tudi ta povezava je bila navezana v večji meri samo na dve dolini: Inn in Salzach. Ognila pa se je naravnemu geografskemu nadaljevanju proti se- veru skozi dolino Enna v smeri proti Salzburgu. Medmestna železnica med Inns- bruckom in Salzburgom sploh ne poteka po dolini Salzacha, marveč doseže ob- robje Bavarskih Alp daleč vstran od doline Inna. Z vidika prometnega povezovanja v smeri sever-jug so imele Alpe v preteklo- sti velik vpliv na povezovanje severnih in zahodnih predelov Evrojje z južnimi in naprej proti vzhodu. V dolgi zgodovini človeštva so v smeri že omenjenega 57 vzhodnega koridorja, ki je edina kopna povezava med Evropo in jugozahodno Azi jo in Afriko, potekale poti, ki so povezovale zahod z vzhodom. Ugodni na- ravni pogoji za prometno povezovanje so predstavljali enega od osnovnih vzro- kov, da so tu nastala največja večnacionalna carstva, vse od Aleksandra Make- donskega v 4. stol. pred našim štetjem, do turškega imperija, ki je razpadel v 19. stoletju. V srednjem veku sta npr. Graubilnden in Tirolska nastali kot "prometni državi". V rimskem obdobju je prišlo do velikega napredka pri gradnji prometnega omrežja. Rimsko cesarstvo je obsegalo območje vse od Anglije do Irana (okoli 8.000 km), oziroma celotno zahodno Evropo, severno Afriko in jugozahodno Azi jo. Rimljani so zgradili preko 80.000 km cest, ki so bile uporabne več ali manj do prejšnjega stoletja. Čeprav so Ligurijci že stoletja trgovali z Rimljani in jim prinašali sol in jantar iz JUtlandije po Rohni čez Alpe v Ventimiglio (nekdanji Albium Intemelium), so bili Rimljani tisti, ki so zgradili prvo čezalpsko cesto vzdolž Ligurskega morja. Cesta je potekala iz Genove do Niče v višini 600 m čez Primorske Alpe skozi "Porta Herculis Monoeci". Rimljani so preuredili tudi staro ligurijsko tovorno pot in jo mestoma tlakovali. Pot je vodila prečno iz Augusta Trevero- rom (Trier) in Lutetie (Paris) v Lugdunum (Lyon) ter na jug v Massalio in Nicaeo. Tu je bila pot priključena na rimsko čezalpsko pot z mejnim prehodom pri Ventimiglii. Danes je to pomembna prometna zveza med Francijo in Italijo. 58 Starodobni tovorniki so uporabljali tudi alpski prehod Brenner za tovorjenje soli iz Halla v Italijo. V bronasti dobi je bila alpska tovorna pot čez Brenner name- njena trgovanju z jantarjem iz Rujne ob Baltiškem morju. Rimljani so pot čez Brenner (Via Claudia Augusta) že izboljšali zaradi povezave Verone z Augs- burgom (Augusta Vindelicorum). Skoraj polovica germanskih vojaških pohodov čez Alpe proti Italiji je potekala preko Brennerja. Tudi vzhodno od Brennerja so bili že predzgodovinski prebivalci, prav tako pa tudi Rimljani navezani na naravne prehode sredi Karnijskih in Julijskih Alp ter Karavank. Konec preteklega stoletja so pričeli graditi v Alpah prehode in predore za že- lezniški promet, sredi tega stoletja pa za ceste. Od zahoda proti vzhodu prečka Alpe dvaindvajset prometno najpomembnejših prehodov in predorov: - med Francijo in Italijo: Frejus, Ventimiglia, Mont Genevre, Mont Ceniš (2083 m) , St. Bernard (2188 m) in Mont Blanc (4807 m) ; - med Švico in Italijo: G. St. Bernard (2449 m) , LOtschberg (2695 m) , Simplon (2005 m ) , Mont Croce Carnico ( 1643 m), Chiasso, St. Bernardino (2065 m) in Splilgen (2113 m) ; - med Avstrijo in Italijo: Arlberg ( 1793 m) , Resia ( 1508 m) , Brenner ( 1375 m) , Toblach-Dobbiaco, Felber Tauern (2481 m ) , Tauern (2460 m) ; - med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo: Trbiž (693 m) ; - med Avstrijo in Jugoslavijo: Ljubelj ( 1368 m) ; - v Avstri j i : Semmering (985 m) . % e Čez Brenner je bila zgrajena ena izmed prvih železnic čez Alpe v smeri sever- jug. Zgrajena je bila med leti 1864-1867, kar nedvomno priča o tradicionalnem prometnem pomenu Brennerja. Povezovala je Bavarsko z Italijo. Danes gre po tej železnici približno 4 milijone ton blagovnega prometa na leto, oziroma 200.000 tovornih vlakov. Tak obseg prometa predstavlja na desetih pomembnej- ših železniških postajah vzdolž celotne italijanske meje v Alpah 12,4% celotnega železniškega blagovnega prometa na teh postajah (33 milijonov ton), ali 13% vseh tovornih vlakov ( l , 5 milijonov). Z drugimi besedami povedano, približno polovica vsega tovornega železniškega prometa preko Alp poteka čez Brenner in skozi G. St. Gothard. Železnica skozi Tauern je bila zgrajena med leti 1905-1908 in je povezala*Bavar- sko z balkanskimi državami. 60 Med porečjem In na in Drave je bila zgrajena železnica čez Semmering med le- ti 1948-1951. Predstavljala je del najpomembnejše prometne poti med Dunajem in Trstom, ozir9ma Rimom, ki je vodila iz Dunajske kotline preko Semineringa na Štajersko, preko Neumarkta (98 1 m) na Koroško in čez Trbiž v Italijo. Danes prečka alpsko verigo od zahoda proti vzhodu med Mont Ccnisoni na za- hodu in Semmeringom na vzhodu šest glavnih železniških prog. Poleg omenjenih dveh še Drenner, Si. Gothard, Simplon in Tauern. Švica predstavlja z ilvemi glavnimi železniškimi progami skozi predora St. Gothard in Simplon vstopna vrata za čezalpski železniški promet. Podobno vlogo je imela Švica že v rimskih časih, o čemer nam priča tudi Septimer. St. Gothard predstavlja najkr.ij.so /ve- zo med ZR Nemčijo in Italijo. Leta 1980 je železnica skozi St. (lOthanl prejel ja- la okoli 400.000 motornih vozil, skozi Simplon pa nekaj več kot 100.000. leta 1960 se je ta promet povečal v St. Gothardu za dvakrat, v Simplonu za 2,5-krat. Toda navzlic visoki stopnji modernizacije železniškega omrežja predstavljajo Alpe vendarle reliefno oviro za železnico. V prvi vrsti zaradi vzponov, ki vpli- vajo predvsem na zmanjšanje hitrosti in s tem na ekonomsko učinkovitost pre- voza po železnici. Ne glede na to pa je predvidena gcadnja novih železniških zmogljivosti npr. med St. Gothardom in Urennerjem in Splflgnom, z gradnjo 45 km dolgega predora med Thusisom in Chiaveno, ki bo povezoval jezeri Con- stance inComo. V Avstriji je predvidena posodobitev železniške proge Dunaj- Maribor z gradnjo 23 km dolgega predora Semmering, ki bo za 20 km skrajšal pot. Predvidena je tucli modernizacija železniške proije Dunaj, Linz, Salzburg, Innsbruck, liregenz. Na turški osi: Schwarzah, St. Veit, lieljak, Jesenice grade drugi tir . Cestni promet je še vedno osnova alpskega prometa. Alpe so bolj kot katerako- li druga območja doživela števili« spremembe v razvoju prometnega omrežja in prometnih tokov. Cestno omrežje je v nasprotju s prostorsko togostjo želez- niškega omrežja vplivalo na relativno laliko prometno dostopnost posameznih območij v Alpah. Dandanes v Alpah seže makadamska cesta do visokogorske samotne kmetije. Z relativno dobro prometno dostopnostjo je cestno omrežja vplivalo tudi na različne možnosti rabe posameznih območij v Alpah. Cestno omrežje je povezalo zaradi lažje prilagodljivosti reliefnim razmeram tudi tiste kraje, ki so bili za železnico nedostopni. Zato postajajo A1]XJ v čezalpskih /ve- zah kot v notranjem prometu relativno dobro dostopna gorska območja. Gradnja avtocest je v največji meri prispevala k prometnemu premagovanju alpske pre- grade in hkrati tudi k integraciji Alp z ostalimi območji v Evropi. Predori, ki so bili zgrajeni v Alpah v preteklih dvajsetih letih, so igrali pri tem izredno veliko vlogo. X V Odsek na železniški progi Jesenice-Ljubljana bo edina enotirna proga na smeri Hannover-Gevgelija. 61 I/J O n OO TJ« O n CI C- o OO o TJ« m •S O ri t- n CJ o T CO O o o O X O CM C) n o oo ca vO O O TJ« on o m ^ o CI m r- o C C LI •o «—i a LI n m ao ri •FJ* »-H ri e-- C TJ« ( -> 0 > 0 T-L ao T-« m CI T C O -r oo t̂ n a- on C* *r m vi ^ 00 o t- O t̂ m —t l i>. m ci oo a* T». o 3 T m S N N T-1 TJ IO fs. 00 -o fn r i rn m *•—» 01 tc »-4 cq m ^ r-1 e-. ĉ rT L n d ek s T! ÍH 2 n d ek s O m m Tj* o rH O —I n d ek s o c- m o o t̂ C n n d ek s T—t ^ ^ C rS to t/i o ^ M oo r» r- m 3 X! o o TJ« M r i o n C M • I o rn —' •O oo — ' 00 T T 0 — o m M n vD m OO u > C3 ci ci 0 4-* t/l o — —C c- n O m o t̂ ri O OO o 00 _ X 0 o « - « TJ« i.n c o r- o 00 o C' X X 1 -Sí "H I—< «-H •—• I—I R-1 i—i —H «—1 z o 2 E Ti •J s > T so n * * * «—• o oo t- O o 00 T* m X n o r- in m TJ« T .-i o rj" T1 o T« C X X X LO PI on OO 00 r-* T* C"* o o ri C ñ n ID n o Ĉ •7" O H o m o — r-. Ti u« n O m n -o o oo n m oo m m o O X — VI S m O i- oo oo n T un m m m CN o n "T* 0 XI d m m o X a 0 0 o o m o oi vD o O O n R-T TI C- o Cl > o t̂ oo oo t- oo XJ 00 oc X X X 0 e- ô c- o C- c- C" C- ' — 1 *—i «—1 T-» •—' R-« •—i •—i •—< -H •—' s 0 > f- n 0 § -o u 0 0 p X C E a u ä « t/j 0