GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNO LETO-YEAR IX TE GO, ILL- TOREK, 21. JULUA (JULY) Iti«. STEV .—NUMBER 46. itirje miličarji obstreljenL IZ Miličarji cepajo kol muhe. itroČJA PARALIZA PONEHUJE? - DETE IZPOSTAVLJENO ŽELEZNICI. - ŽENSKE V KAN8ASU SO DELAVNE NA POLITIČNEM POLJU. - DELAVOI ŽRTVE lELEZNIŽKEGA MOLOHA - V POPLAVLJENEM OKRAJU STRADAJO. -SVOBODA GOVORA V PRAVI LUCL - FARMARJI iftGSJO delavce - Petnajst delavcev žrtev Ma. San Antonijo, Texas, 25. Julija. Štirje miličarji oamega »ainor-m peipolka U Illinoisa ao bili jgtreljeni od straie, ki ja prišla i pomoč nekemu belopoltnelu. Uičarji so bili baje pijani. San Antonio, Texan, 25. julija. . Od šest do sedem sto miličar-(v j« padlo od prve brigade pri obodu na Ten Mile HilL MiU-irji so padali vsled vročine, kot nhe. Zvezni častniki pravijo, di niso videli kaj takega. Llano Grande, Tez., 25. julija Krog 300 do 350 miličarjev etjega peipolka if Minnesota ja Mlelo za zastrupljenjsm s pto-ano. Zloglasni "corned beaf" (oso. mo meso) in paradižniki v kon-irvi so zakrivili bolezen. Cleveland, O., 25. julija. — V -edoru za vodovodno napravo ja in xaduiil 15 delavcev, 18 se Jih pa onesvestilo. New York, 24. julija. — Otročja iraliza sedaj nekoliko pojema, rikar jc pričela ta kuga, je zanjo m»IcIo 2,256 otrok "in 519 jih je nrlo. V newyorški bolnišnici za boleli na vratu in pljučih zdravijo ifo z injekcijami "andralina-in-aandrslina". Dr. Birmingham izjavil, lgijsk«mu obrežju. Zanimivo je tudi poročilo iz Pariza, da jc francoski avijatik A. Marehal letel « svojim aeropla nom nad Berlinom, na kaleregs je stress I letske. l/oiol je dalje v Ru aijo, toda v <'holinu na Poljakom je bil prisiljen spim t iti se ns tis, nsksr je psdel Avstrijcem v ro- 1'rsdns poročila slede: Angleško poročilo, l/ondon, 24 julijs. Nsšo četo so imelo nsdsljni vspeh v okoliol Pozeress. kjer so vjoje dokaj Nom cev. Bitka se je rastessla f>|*oSNB JKUMOTU _ .J.7 UI ( M S*U*. I»1«»HI«S te 7A« ma tri aluf«; (iMM* M MMSMMtW r« m «• »t JU •«»• - « Nul*> H *M, kw tM Mik » "PROSVETA-301» S«. Cnvftd CMsBSjB» W. MTHE EN UGHTEN MENT" OTIM mt UM fitvMk BM.fi! S«cU«7 A4>*rtl*l«| ntM M Kul>»rrto(UMi! raco I •»« ( »M f»r«t«n rMtdlM, lUtM ( •a ptr rwi ( lii* MT r«. "prosveta 301S Cruwfmed Aw., Opisni nimrlikl Senat j« v drugem čitanju »prijel mornariško predlogo z 71 proti K glasovom. Opozicija je etavils rssns pred loge, da bi zavlekla mornariško predlogo, ali večina zs msrinisem je bila tako velika, da m jo opozicija slednjič razbila in js mnogo opozieijonalesv glaaovslo s večino. Nikar ne mislimo, ds je bils o-poziclja načelna. Če bi ae ilo opoziciji za načela, bi oaUls eels in vzl rajala do zadnjega in mornariška predloga z ogromnim programom bi ne bila že jmd streho v senatu. V senstu in kongresu se mslo kedaj glsaujc po strankah, in pri tako važni stvsri kot je mornari ška predloga tudi sedaj niso odločevali strsnkinl programi, am psk osebno naziranje o militarizmu in marinizmu, pri nekaterih pa druge zakonske predloge, ki so škodljive kspitalizmu v gotovih državah. Jako so n. pr. nekateri Hcnatorji hoteli preje izvedeti ksj, je z zakonom za varstvo o-trok, preden so scx odločili, kako bodo glasovali o mornariški predlogi. osem senatorjev jf osUlo v opoziciji do zsdnjegs In med tetnl ao demokralje In republiksnei. Strankine opozicije torej ni bilo, smpak Je bila sestavljena iz o- beh buržoaznih atrank. Mornariška predloga obaegs 157 bojnih ladij, od obrambna ladje xa obrežje do naddrednov-lov. l*dje bodo atale malenkost $588,180,576 in prvo leto se isds 1110,725,676/ Kongresne zbornics Je sprejela tudi morusriško predlogo, ki se ps loči od senstne. V rszumevs nje nlieli sprejetih predlogov prinašamo sledeči razpredelnik: Kon- Senat gres 3 leta 1 leto toliko kot trikrat Jth bilo vendar j« ftih. in nemški Ne AM»clatlon. fhotoa by American P brodovje poražen Strani so bils oiajhne urne ladje, ki ee se seganjale kot razdraženi sršeni v sorrsžno brodovje in Bra prizadele nejvešje isgube. Ce so bilke udeležile tudi submarin ke, se bo isvedelo po vojni, ksr aedsj is taktičnih ozirov ns dovn lita NemJfija in Anglija takih rasti v javnoet. $5š8t190^fš pojde v treh letih le sa barke, ki ne beda pn desetih letih za drugo kot de ee jih odvrže aed staro železo in sgrsdi sopet nove, najnovejšega s, še hočejo Zdrušene drlsve biti pripravljene sa vojno. V mornariškem programa vidimo vso blaznost kepitoMstiČne drušbe. In še bi ne bilo drugegs vir oko kot blatno priprsvljsnje za vojno, da se odpavi kepiteli-sem, je U varok ie tako velik, da je trebe v interesu civilizacije in kulture odpraviti kapitalizem. te. Je tudi dosti razsodnih ia Z vnetih rojakov, aamo nekoliki egitacije bilo hi še treba IV? te, koliko denarja gre sedaj vi' ge žepe, ki bi lahko oatal dn2" vom. Ako si postavimo domT: ko pore jemo različne zabave' J: in veeeliee, v laatnih proat,jri* ne bo treba drugod Ukati in 'hi Ševsti. Revolta ita vpoUteaatti vojakov v Rwljt | Meščanski list "Orenburgskoje Slovo" poroča is Orenbnrgn ob U ralu: "Drugi (petnejsti) maj, pras nik "bele cvetlice" je prišel s me nifestaeijo, ki jo je epremljal or kerater. Nsbirslci so ss rsskropili po vsem mestu. Osračje je bilo praznično. Ob dvanajetih opoldne je d oils pred governerjev grad ve lika množica žen vpokliesnih vo jskov. K lenem ee ie psdal pod-governer Puškin. Žene so toiilc, ds jih jc mestne upravs skosi poletje oplenila ss podpora. Trpele ■o strašno bedo. L. A. Puškin jih je pomiril, ko je dejal, da jih je mesto radi tega oplenilo isredne podpora, ker nims ssmo sredstev. Kakor hitro dobe dobrodelna sred stvs, bodo prišeli dajati podporo proti jeseni. Driavae|iB rigbus uj*. v0jt podnora se jim isrešl 3. (IC.) ms- irekaxaln. da ae dredno* ti mno obnesli, Na angleški stre- ampak KO rabili nabite nahaja. Tndi o re njenih ni poročil, daeirevae se sli morju ii. da ao bili ljudje ranjeni. IU je bil državni pravdnik pomočnik Pe nien Kart arbovskij, n, dre ban, predati m so loll najmočnejši drednoti in lieije IVJerPA* rednih Oagi •) live h rodov ski potapljači ae korak in rgiatlita hkratni. 1 množici. jegOV »lojnik pelkišne po n, nekaj oeeb V Ijurlski aim, že prej omenjeno kraaotieo, M je vihtele ameriško seetevo in pele neksj. ksr nisem prsv mel. Zdelo se mi je, kot de "Bog ohrsni, l»og ohvsri in saftanai sreven po asalo na ts star-'ga Prsoeelnst potem v pravi veri podučil, ds je gmpi- taki. polieijakl u neki vejek, »eki|Aele Terbočev Tone me je 10 zmago in ns delo smo se vrni 11 dne 30. junije. Dela se za ta poletni čas prsv dobro, to je pet dni v tednu. Zsslužek je pa seveda odvieen od delavca in prostora. — Operatorji ae menda skrbno pripravljajo za nov štrajk, ker sedanja pogodba poteče 31. julija t. 1. in ako v naše zahteve ne bodo privolili, bomo jih pač morali, k temi, s štrajkom priai-liti. > Dne 1& julija poročila sta ee tu rojek Leopold Hiti in gs. Josephi na Klkel. Slavnost, ki je temu sledila, jc trajala oelo soboto in v nedeljo do polnoči. Postrežba bila je v vseh osirih imenitna. V kuhinji je kraljevala gospa Derm-lova (in lahko mi verjamete, da to nekaj šteje 1), nevtrudniin natakarji pa eo vsacega žejnega na pojili, bodi si žc z ječmcnovcem, sli pa s "popom", če jc bil temperenčno vero zapisan. Rojak Louie Karlinger igral je take poskočne, da'nae je kar ščegetalo po podplatih. — Pečlarji, zalih vijolic se ne manjka, oženite se, da bo ie kaj več takih "ohveti". Vročina je tu prav občutna, ker že dva meseca ni bilo dežja. Dne 18. julija imeli smo ps hud vihar z bliskom in gromom. Pri tej priliki je strela vdarila v gospodarska poslopja rojaka John Shus tarja. Zgorelo mu je okoli 8 ton krme, mnogo ^perutnine in poljskega orodja. Živino je k sreči re šil. Zavarovalnina ztisšs aamo za $75.00. Član dr. Rožna Dolina, št. 92 8NPJ. je, ampak da dobi toliko naročnikov, da bo možno list tudi pove čati. {'lovek je res pozahljiv ns starost. Sod rugs Udovičs in njegovo gospo soprogo, ps prijszen sestanek, na kterega sta nas povshi-la, bi bil skoro pozabil omeniti, ftavnetako bi se mi bilo tudi kma lu zgodilo s TerbovČeviui Tonetom, gl. bUg^NPJ. Cel dan je trapal z nami, da nam jc poka sal rssUčne chlcsške kota in na-ssdnje nas jc zspeljsl tudi med "sfne", medvede ln druge zverine Lincoln psrks. Rad bi videl "friee", ki jih je rezal, ko Je moral zamujeno delo v nedeljo oprs* fltl. Ps aej Je vajen potrpeti, ker Je pečlar, kakor jaz. Končno peedravljeut vss brate in se tre MNPJ. in vae aodruge in aodruginje. Speeijelni pozdrav noiiljam pa Grogi Korohaču pl. Olajžla, ter mu priporočam, da naj vstrajno viMi svoj korobaČ nad našimi irkoriščevalei. Kaos ilsmbetgei. Kot Je bilo Franklin, Kans že poročsno, se es pels Is godbs igrsls smertškoldvemesečui itrejk končal, s ns Butte, Mont Prosim, priobčite teh par vrstic v dnevnik Prosvets, kterega smo tako težko pričakovali. Zdaj ima mo vsaj svoj prsvi, delsvski dnev nik, kot nsm ga jc bilo že zdavnaj potreba. Kar se tiče tuksjinih delavskih razmer, ao še dosti po voljne. De la se a polno paro in zsslužek tudi ni ie preslsb; sicer pa gozpo dje že gledijo, da sc nihče ne pre-obje. Tudi delo ni rsvno težko dobiti v tem časi*. Vsekskor pa ne svetujem nikomur, ds bi hodil sem sa delom, ako nims spričevsla o< treh sli štirih let, da jc že pre, delal taka dela. Brez tega spriče vala ni mogoče dobiti takozvane "rolskarte" ia bres ksrte nikjer ne moreš dela dobiti. Zadnje Čase sprožilo se je tu misel,^S bi se Zgradilo Slovensko-hrvatski dom. Moje mnenje je, da to bi ne bilo ravno težko za izpe ljeti, aamo mslo požrtvovalnosti! je treba. Tukaj je H različnih slo venskih in hrvatskih društev, akupno okoli 1300 člani. Ako ae vaa ts druitvs združijo akupaj al lahko poatavimo dom, ki bo ponos Slovencev ln Hrvatov v But Iz delavskega sveta. (NsfeUavAnj* te pr** itrtil) katerih*se nabira deževnica. Ž1 bi ao iz leaa in stari in seveda voda tako kalna, da ni užita Vodo morajo precejati skozi pla no, da je užitna. Pohištvo v ko6 obstoji is miz, stolov in post«! mrež seveda ni in v kočah je v živo muh; pravijo, da jih je v kot v klavnicah v Chieagu. Sti nišča so kakih 50 čevljev zadaj hišo na dvoriiču. Vbogi rudarji morajo drt dvanajst ur na dan, če hočejo i služiti za sol in kruh. Tovarni! nadzornik pravi, da človeka »r boli, če vidi življenje teh sužnj od blizo. Rudniški baroni so v minok tednu skušali dobiti milico, di prisilili vboge sužnje v staro n nost. To jo bilo celo državi oblastim preveč in governer sedaj ie ni izpolnil želje izkoii valeem. Ali pride do pogajanj?.. Virginija, 24. julija. - ««« ca se širi, da pošlje delavski < partement uradnike na M^o range, da skošajo sklicali M sejo zastopnikov rudniških ratorjev in itrajknrjcv, na kstt nsj se rešijo sporne točke. Javno mnenje zahteva »kup konferenco, da se rešijo sporw čke. Viiji rudniški uradniki vedno Jahajo visokega konj* in pravijo, da se nimajo p"PJ z delavci, pa jim ho menda ti kmalu vpadel greben, če^ da ne morejo zlomiti solidarni štrajkarjev. Ohishohn, Wnn. (Invimn je čilo.) Chisholmski župan K Vebber priiel je, po naročij ver Mining Co., na našo unijako stsvksrako sejo. ter vprsisl, kake zahteve at««'-* menjeni koropsniji. amo, ds naše zahteve so p* da ne odnehamo od njin » Radi pa da bi vedeli, kaj nepripravljena kompsnijs i volje deti. Nstooiin.msi^ vors in je odicl. Hibbing, »nn. govorils Klizsbets Jil £ tlnrlrv m govorna riii«.«-^"- . pwd več sto »Jrsn.mi^ Izjsvils je, ds lW "T Ija nikogsr k n.silst^.n* kogsr nc sili ns štrajk, i^P poživlja, naj rshijo s^H-J Ce jim-ts prsvi, ds n.j ^ , paj in da naj m ne l**** če jo zmagati, naj j" ^ nasilstvom Ps jih ^ T ne poživlja, niti nr dels t.f Ce ima moderns „1 fte s tem r**t»°> mo peplgs oprsvljs nje v hiii- ke in bioBaMke ve*. v.nduzu, od koder m je sovražnik umaknil v neredu, zapuativii a aeboj večjo množino živeža in droftf* materijaU. Naše čete so dvajset kilometrov v progonu ss Busi. Italijansko porottlo. Rim, 24. julijs. — V Lagrini, iz točno od gardakega jezera, so bili artilerijski boji. Avstrijci ao bombardirali Avio in poškodovali zop<>t bombsrdirsti mesta Rivs civilno bolnišnico. Mi smd začeli Sago in Rovereto. Ns posinski 6r ti, kakor tudi iztočno od planjave Sete Comuni pritiska naša in-fanterija.kar je pomagala, da amo okupirali pobočje na gori Zeble akupno ■ sovražnimi sakopi in vjeli 20 Avstrijcev ter vplenili e-no strojno puško. Okupirali smo tudi močne poticije na gori Ca vallazza med dolinami Trevignolo jo Cismon, kjer smo dobili 142 vjetnikov, dva kanona, nekaj sa kopnih mortarjcv in večjo zalogo hoj ne ga materijala. Na ostslih krajih fronte, kskor tudi na fron ti ob Soči, ao bile le neznatne bojne akcije. Boji na morja. London, 24. julija. — Angleške razruševslne lsdje so bile zmagovite v drveči pomorski bitki t nemškimi razruševaloi na Severnem morju kakih 40 milj severno-zapadno od Zeebrugge v Belgiji. Neiuške ladje ao bile zadete ali kljub temu so pobegnile k belgijskemu obrežju. Boji v srako. Pariz, 24. jul. — Naši aeroplani ho 21. t. m. bombardirali posta-je v Vignaullesu, Thionville, Lao* mi in v St. Krme. Bombe ao povzročile velike požare. 22. julija »o zopet napadli posts jo in vojaške naprave v Thionville in vrgli 150 bomb iz zraka. 23. julija je Ivan«jst naših letalcev^bombardiralo militaristične naprave v Mulheimu na desnem bregu Rene. Več bomb je dobro zadelo. Na po-iratku ho ae naši letalci spopadli i sovražnim zračnim škvadronom. it i rje nemški aeroplani ao padli ia tla in dva naša ata aa morala pustiti na sovražno osemlje. Vče-sj zjutraj so Nemci bombardirali Vlfort. »li brez velike škode. Herlin, 24. julija. — Francoski 'talci so bombardirali Mulhcim, iaden in sosedne vasi. Dva sovra-na acroplana smo izatrelili na tla. Vaši letalci so takoj bombardira-i Bel fort. francoski aeroplan nad Berlinom. Pariz, 24. julija. —Uradno ae iszuanja, da jc podlajtnaut A. Marchal preletel s svojim aeropla* iom vho Nemčijo in letel dalje z namenom, da pride v Rusijo. Bil k žc nad Cholmom v Poljski, kakih 60 milj od ruske fronte, te-l»j se mu je pokvaril stroj iu mo* ral je na tla, kjer so ga vjeli Avstrijci. Marchal je preletel v ravni črti m brez prestsnks 1300 kilometrov nI okrog m milj. Nsjveč je letel ponoči. Nad Berlinom je metal ns II« letake, na katerih je stalo, da Francozi lahko pokažejo Neui-da tndi Berlin lshko doaeže i<> z bombami, ali oni uočejo pobijati žensk iu otrok." Trsvino zopet odstavljen Washington, 24. jul. — Vojni *lek je dobil vest, ds je Car-r»n/.a zopet poklical generala Tre-Vl"a v Mezieo City in nsmeato "J*is pri«!«* „a čelo Carransine sr J""'1- v El Paso, Ter., 24. jul. — Oddelek Čile C, devete raassaehusettke infsnterije iz Boatona, se je spopa del sadnjo noč s četo csrrinsistov na meji. Oddanih je bilo čes sto strelov in nato so se Mehikanei u msknili. Miličarji niao imeni nobenih izgub, a zaradi nočne teme niso mogli videti, dsli je kdo obležal na mehikanski strani, -a Lajtnant Millism Kevner, poveljnik oddelks, nssnsnjs, da so začeli streljati Mehikanci brez vbs-kega vzroka. Boj je trajal petnajst minut. Nizozemska sa pritoiujs. Hague, 24. julija. — Nizozemska vlada je izdala dolgo pričakovano "Oranžno knjigo", v kateri so opisane vae težkoče, ki jih mora Nizozemsko trpeti od Nemčije in Anglije vsled svojega geo-grafičnega položaja. Podatki do-ca zlijejo, da so bile sitnosti en-erat z Anglijo in drugikrat s Nemčijo. Mnogo vprsšsnj — zlaa-tl torpediranjc parnika '' Tuban tla" po nemški aubmarinkl —je Še nerešenih. 0 ifriji iii iiii. jo podsul strop. Trije rtrittji so obležali mrtvi, četrti, neki Jan*» In srednjeveške mučilnice, SoM Blanjetti je pa le tlv. RešMtf & ]B Bf^Bj ■ lajo s velikim naporom, da k* prišli do ponesrečenega rudarja. Ras., K jaMa.- Tukajšnji tatovi, ki kradejo *vte- mobile, so postali ie pravi speefa listi. V enein dnevu, preden je prt-čsla dirka s avtomobili, so ukrafr li štiri avtpmoblle ln en kelj. lav Ycrt, Mj jattja. -4 Rjtffc* mtje kupujejo tukaj mattHja) io vselej salo kolo. Goreče frmsde Papal isda enolkliko. Rim, 24. julija. — Papež Benedikt namerava izdati važno encl-kliko dne 4. avgusta, na dan dvo-ctnice vojne. Aneriike vesU (N»S^J«vsnJ« Is prva ttraai) Denver, Oolo., 94. julija. — Ljubitelji psov, posebno dame iz bogatih krogov, ki nimajo drugega dela, kakor da ae igrajo a psički, ao ailno razburjeni, ker je nekdo itrupil šest psov. Fargo, V. D., 94. julija. — Tukaj ao vlomifi tatovi v trgovino Creacent in odnesli zs $1,000 dre g uljev. Za plačilo so pustili staro, rsztrgsno kspo ns oknu. Tstvins ae je izvršila pri belem duevu. Trgovino laatuje neki J. Iloro-vitz. * Duluth, Klan., 94. julija. — Tu kaj ao ae aplašili konji na cesti, ki vodi od farme za siromake v Duluth. V kočiji so sedeli dve ženski in dva otroka. Kočijažila je Mrs. N. Bowers, ki pa ni mogla obdržati konj. Konji ao divjali po ceatl, dokler ae ni kočija prekucnila in so vsi itlrje, ki so sedeli v nji, v loku zleteli iz nje prek nssipa. Duluth, Man., 91 JnMja - Tukaj je Gowsn-Leunln Brown Co. odprla avojo veliko groeerijako prodajalnico na Lake Ave., V e . * agentje za javne napraVft ptitiaraa, trarae, vodovodna naprave, oe in drugo. Te vrate ml nameravajo kupiti sa 300 nov dolarjev. Ks| lesgUseQs. Sociološka razprava« ^ Svoje vrste pojsv je sraaftotfaje agitatorjev, ki vznemirjajo ln raz-gibljejo mirno prebivalstva in vendar je pri vaem tem zmerjanju ni strsnke, nI skupine, kj hI shsjsla. brez agitatorjev. KI |e dolgo tega, ko so meščsnike stran ke s zaničevanjem govorile q pla riltM mišclcl la pbbožnjsl^l, naokoli, da propagirajo a ideje in za njih int*reae. Stvar izgleda, kakor da j&ka razvoj Človeštva emotrena agi^oija neob- duševnem sli ps na msterisluem polju uveljaviti, ae mora obračati na maso, če hoče doseči svoj smoter. Če hoče pridobiti duhove lit razgibati njih voljo, mora jih pre-Irvaalti s svojimi idejami. V tem je bivstvo agitacije, da ae ljudem omaja njih dosedanje prepričanje, ds zsčno dvomiti ln razmišljati. Notranji duševni nemir je najbližji cilj agitacije, temu sledi podfc-jsnje novih idej, ki nsj izpodrinejo stsre predsodke. Ta duševni proces spremlja če-sto neprijeten občutek, ker ksll duševno rsvnotežje. Prirodni zakon, da telo vztraja toliko časa v stanju miru, dokler ga tuja sila ne spravi v tfbanje, Ue velja samo v mehaniki, ampak tudi v duševnem življenju poedinca in celih akupin. Človeški možgani, ki podedujejo gotovo vrsto idej ali pa jo sprejmo iz svoje okoliee, zvesto hrsnijo te ideje. Če ni vnsnjth o kolnoati, ki bi razgibale te ideje, tedaj otrpnejo in okore. dele če se pojavi nova ideja, ki doaeda njim naaprotuje, nastane boj za prevlado. Nova ideja je v tem boju ali poražena ali pa zmsgs in pre kvsai duh. Zmerom pa spremljs ts notrsnji boj neprijeten občutek, vsled česar se ga večina ljudi boji iu se po inožnoati izogiba. To dejatvo, da se človeku toži po starem in da je vaemu novemu nenaklonjen, imenuje italjsnaki antropolog Ceaare Lombroso mizo-neizem (tnržnjo do vaega novega). Da atvar popolnoma uiuemo, je treba le, ds vsak pomisli na svoj lastni duševni razvoj. Dom atar šev, rodbina, občevanje, šola, cer kcv — vai ti faktorji nakopičijo v otroških letih ccl kup idej v občutljivih možgsnih. Ts zaklad mi sli gojimo in hranimo kskor sve tinjo; dosegli gs nismo s samostojnim mišljenjem, ampak apre-jeli amo ga v dobri veri od tistih, ki smo jim zaupali. Ta otroška vera sc sčaaoma omaja, ker prodirajo druge ideje v našo glavo. Zbudi se dvom in glods v naši ho trsnjosti, kskor s svedreem prodi-rs kritika v naše možgane in po-vzročs bolestne notrsnje boje. Zs-tegsdelj zapira marsikdo vrsta svojega rszums pred tujimi Ide-jsml. ohraniti al hoče svoj notrs nji mir in vsakegs, ki ruši nj*|"vQ otrolko vero, smatrs za predrsne t ova kufta s trobeliko in Golgota velikega Nazarenca atrme kot apo-ineuiki mizoneisma v našo dobo. lu če ae duhovnemu intereau pri druli še gmotni interes, potem gorje aeialcu novih idej. Ampak vslic vsemu uiizoneisuiu nove miali zmagovito prodirajo, tako pri poedincu kakor v vsem človeštvu. Nič ue miruje, vse ae 'i|rasvija. Normalen Človek ae du ševuo rasvija in prilagodi skupi *iam. Dokler je skapius deviško nedotaknjena od tajih vplivov in uavesspa aama nase, toliko Časa miruje, fitoprav v trenotku, ko prihsjs v stika s tujimi elementi, douašajočlmi noVe ideje, ae ras vzcmhno sa primero odleglo gorsko vaa, odmaknjeno vaemu člOvelkemu prometu. Vse miruje; prebivalci čuvsjo stsre pobošue navade in običsje, dozdevajo se aami aebi zelo modri in sočutuo prezirajo tuje novotarije. Vaa vaa apl kakor trnjulčica za ssčsrnim plotom, pa pridejo tuji elemeuti v vaa: prineao letake, čaaopisjei tujcp pripoveduje o vnsnjeui ave tu; pojavi se govornik in oznanja u6ve ideje. Istemu govoruiku, ki so ga sprejeli s copoi, sčasoma uavdušeuo ploskajo. To ie sad sgitaolje, to je zaalu-gu agitatorja, ki jc zrahljal zemljo in zasejal v area nove Ideje, to je velika vloga agitacijakegs dela v rsivoju ČUvsItv^. Oznanjevalei koe^jt^na morajo propagirati predbrazbo družbo na odlagi pametnega proizvajanja maaaui v srce visoki Idesl socialističnega družabnega reda in jih prepričati, da je ta Ideal izvedljiv. Strokov-agitatorjem pripada naloga, aa prepriča delavatvo o potrebuo-sti boljših mezdnih in delovnih pogojev in da pokažejo pota do tega cilja. In kdor hoče agitirati sa zadružništvo, mora prepričevalno dokazati vrednost kousu* mennakih organizacij. Temeljito teoretično in praktično znanje je prvi predpogoj agita-cijskega uapeha. Kdor v stroki ni doms, nsj oatane raje doma. Agitator pa mora poznati tudi mišljenje in čuvatvovanje svojih poslušalcev, vglobitl se mors v njih položaj. .t, y Vsaka sgitacija ac mora obrača lirafci UalMavl^ja t aprila OLAVNI STAN: OHICAOO, ILLINOIS. UPBAWI ODS1K: Predaadnikt Jokn Togrič, box 914, LaBaUa, IU. I. Podpredsedniki J. Bratkovič, R. P. D. 4, b. 86, Girard, Ksna. ti. Podpredsednik: J o šef Kuhelj, §469 E wing av* S. Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 9701 S. Lawndale Ava., Chicago, III. Telephone Lawndale 4635. Blagajniki Anton 1. Terbovec, P. O. Box 1, Cicero. IU. Eaplantkar t John Kolek, 4006 W. 81st St, Chicago, 111. VAMOBBX ODOXt Jala Ambrofti, 881 hot, Canonaknrg, Pa. Paul Bargar, 741—1st 81, lM Balls, Ql F. a Tanehar, 874 Ahsay Ava., Book Springs, Wyo. POROTVI ODSBK: Anton Braat, 811 95th Ava^ New Dnluth, Minn. Aatoa Pe tar lin, 6307 St Olalr Ave., Clsvslsnd, 0. Jola Radilek, 679 has, Bmithon, PI RudaM Piste risk, 486 box, Bridgwville, Pa. 4 Albis Hočevar, 18 Beard ava., Detroit, Mich. URIDMIX "PROBVBTB" Jola Eavsrtnik, 8018 So, Crawford Avt., Okloago, IU. VRMOVHI IDRAWIKt F. J. Kara, M. D., 6909 St Olalr a va., Olevaland, Ohio. Vae denarna sadeve hi atvari, M ai Mčaje glavnega urada, sa imajo pošiljati aa g1. tajnika. PriteAke flada nerednega poslovanja aa predeadnlka nadsornsgs odseka Jola Ambroliču. Za®iTf prepirljive vsebine pradaadnika porotnega adaaka, A. Brastu. ' Vsa druga stvari, ki imajo stik i "Proaveto", lsvsentši spre« mombe naslovov uradnikov krajevnih društev pa " Pros veti", :H)19 So. Crawford Ave., Chieago, 111. MIKAJ MOVBOA, ftl KIXOU KAJ TAK10A. nem dnevu jc obiskslo prodsjslao ga vlomilca. Na tem občutku alo-3,500 oseb, da vidijo razatavljeno nI moč releje, ki je sassj^ ^ b lotrolka srca — kasneje bl bilo juHle. Iwsrda Fergus Falls, Miaa., 94 ;........ vpraMUje o odpo-|- Treščilo je v hlev Kdwa »'-things iz Mehike; vojni Hullivait. ki je blizo Poshoma n dr/.«vui mluuk j..i. ..____1 Steels ie zanetila ogenj In ves ognju. Zgorelo jc enajst konj. prepozno — vstreza rlasti In tej želji po miru katoličanatvo, ki ne '»ir«a»m oddelek vlade ata pa e-l j" sanetlla o| ^ 'ia O 1-m vprašanju ae še nei^v j* Wl naenkrat v razpravljati. ' »ir* Js VUla? Tet., 24. jul. - u 'i" ar, poročali, da je bil VII-. k l-n ''arrsnsistov in ds b« cev. 11 »P«. » hI, danes več nih* ^ v« dopušča niti svete sapice do svojih ovčlc. Tudi v družabnem življenju ljudi sreča varno ta misoneisem, mri 1 njo do vsegS novega. LJudake ma ae ao novim blejam nenaklonjene. Houghton, Mieh., 94. julija -(krčevito ae oprijemljejo stsregs Farmarji v tukajšnji okolici te i V verskem in moralnem naz.rs-žijo ds Jim primanjkuje delsv-injo. v znsnatveoih in umetniških ZIJO .OS J rn - - , teorijah, us političnem in prsv- — nem polju, povsod vlada mirouei- 94. inllia. V zem Nove ideje zadevsjo ns fs Mlak, •ia * , "•k,-in ^,razd Ville ali Marway, —-^ —. j—. .1.1,-4^1^1 kje a bitka. Dane. rudniku Curry, ki j« lastnina, Oatičen ml por .n ** Punstoa zo^t poro-'Pennsylvania Iron Mining Co.. ^ 1 »aa oznanjevalei ao arečoi, U un. ti izpočetka na čuvstvo poslušalca 111 njegovo fantazijo; potem mora govornik razgibati njegov ra zum in končno oživiti njegovo vo tjo. Če proletaraki agitator vzgaja avoje razreduc aodruge v raz-redno-zavedue razredne bojevnike, je potreba, ds jiiu poksže raz redno nssprotje na goapodarskem, socialnem, duševnem in praVncm polju; pokazati mora, da življe nje proletarca (hraua, stnnova-njc, obleka, delo, razvedrilo) zaostaja za življenjem buržoazijca, da delavec v socialnem oziru inauj velja kot srečen posestnik densrjs, ds ja glede isobrszbe zapostav-Jjea in da ima v današnji razred ui državi msnj pravice kot pri padnik poaedujočcga rasreda. To naaprotj« morajo poalušalci občutiti kot živo krivico. Upreti ae morajo v njih čut pravice in čut časti, preiti jiin mora v kri iu moao, da pripadajo zatiranemu iu brezpravnemu razredu. Tods s tem s gitacijako delo šc ni končano: ua vrato pride razuin. Poslušalci mo rajo apoznati goapodarsko in socialno podlsgo razredno družbe, razumeti morajo vzroke tisočletnega brezpravja, spoznati, da je prememba potrebna in mogoča; pokszsti jim je treba, ksko se je aedanji gospodarski in družabni red rasvijsl Iz preteklosti; v duhu morsjo videti pot, ki pelie iz aedstijoati v prihodnost. Socislne sakone razvoja, orgsnizscije, aoll-dsrnosti, discipline ln požrtvoval nosti je trebs poslušalcem zapisati v duše. Nazadnje sledi najvažnej še ddo: oživeti je treba voljo z o-sirom na določeni cilj, da so po slulalci pripravljeni, ksr ao za pravo sposnsll, dejauako uveljaviti, krivico odstraniti, naj velja kar hoče. Socialistična agitacija mora ns-pravljati ls čuvstvenih socialistov mialeče, prepričane aoeialne demo krate in rasredns Inijevnike, stro kovna agitseija je pokliesos, ds vsgojl is delavcev, trf»ečih pod bednimi mezdnimi pogoji, energične, organizirane bojevnike in sadruioilke agitaejje poklic je, ds st»ere kupu« silo delavakih rodbin. Smotrna agitacija ne mora biti brezuspešna: seme, ki ga pa seje spreten in vešč agitator mora ro diti stoteren sad. Ksm pa greI rojak f — Greiu kupiti gramofou. — Kje ga pa mialli kupiti f — Pri Jožetu Ma-rinčiču, on ima vsduo isretlno ul zko cene; še nikoli uiaem ališsl, da bi mogel kupiti kje gramofon iu trobento le za $13.75. — No to jc p snekaj posebnega; če ao res tako po eenl, boin Še jaz kupil od njega; ravno aem nameujeu kupiti enega, — Veš pa, da te cene so ssmo do 31. julijs, potem bodo eene višje. O niina tudi alovenske plošče is stsregs kraja, on ima plošče vaeh jesikov. On je naš ro* jak, ki prodaja tudi Columbia plošče lit maline ,seveda Columbia GrsSnofoni In plošče ps niso nič eeneje, ker te Imajo stslno cono. Naj šc povem, da imam v zalogi vsakovrstne uro in drugo razno vrstno zlstnino; tudi to blago je na razprodaji že od 24. junija iu vae to blago prodajam po 2g do 35 odstotkov ceneje. Ne zamudit« te ugodne prilike, katera se vam nudi, da si knplte avoje potrebščine po solo nizki ceni, kot še uikoli prej. Torej pridite osebno ali mi pišite. Pošljem vam tskoj, ksr želite ,ssiuo vedno zapišite pravilno in nataučno vaš naslov. Bt Olalr Av«., Jewelry Oo., 8896 St. Olair Ave., Cleveland, O. Jola Martačil, lastnik. (44 40- 4H) Bslsliks postrežbi (I al pomsgsls. 11. U. vou Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri jo s stotisuči bolnikov v stalni zvezi, in dobiva danimdau cele kupe zahvalnih pisem ml ouili, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil sdrsvje, ju piani naš rojak A. Belsnčič, 10 Water St., Bath, Aid., sledeče pismo j "Moja Žena je dolgo čsaa trpela rta želodčni bolezni in trebušnih krčih ter je bilo dolgo Čaaa v bolnišnici. Ko ae je vrnila iz bolnIŠ nice, je poakužala piti Bolgarski Krvni Čaj. Kratek Čas ga je pila, in želodec ae ji je pozdravil, krči so ps prešli." Kno veliko škatuljo Bolgarske ga Krvnega Čaja, k1 trnja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Co. 9 MARVEL BLDG. PITTSBURGH, FA. Ako hočete poiUjatov oslgursU, pošljite 10c več. ena Naročile se na daevalk "PROSVETA" Najboljši slovsnskl dnevnik v Zd. držsvsb. List prinaša dnevno doto«, podailjive članka, nevioe ia etarege kraja lu Amerike, sploh calags svata, sani ml vs romana ia sabavno člivo. Naročnina stana aa eelo lato 6*40, pol leto $150 sa Zd. drlave. Ba naročnike lsvsn Zd. držav, UvzemM Canada, stan« M eelo leto #4.60, aa pol leta 8936. Bavaotako stana sa ealo lato 84.10 ta pel Ista 89 96 v ssastu Chieago in Be. Chicago IBM* nadeva ia aaraiedao poMljajU aa slada« naslov: UPRATtflftTVO "PROBVBTA", 8018 Bo. Crawford Aro., Chieago, DL Ml Me 88 1 osebnih tasoal ____________Ordsr, 68 8«J aastorl aa "Prasvela" B. M. P. J. Ma rabite aa Mivaai lajaikl. valje apravaiMva Mi DENAR ttniopje je bilo ie is prašnjegs stoletje, ki je bilo seskUno sredi ogromnem vrta in jo služilo ne-kdsnjim plemeni totem bolj v zabavo kot s« ksj drugega. Pozneje je bilo poslopje delom« podrto In predelsno in od prvotnega Ilea je ostalo la le veliko dvorišče ( ograjeno a hlevi in a stajami sa kočije; ker so pa tisti čas nameravali podaljiati ulieo dn Cerdinal-Pesch, js bilo tudi staro dvori-iče v nevernosti, da gs odstranijo. Princ je knpil ta poslopje od stare gospodične Hain-Germain, ko je posestvo ae je raetesalo r preinjik čeeih uo Ulice doe Troi-Frsras, prirastka sedanje uliee Taitbout. Glavni vhod palače je pa bil is uliee Solnt-Lazar* sraven velikega poslopja rsvnotiste starosti, r katerem ee je ie od nekdaj šopirata rodbina grofa Bolivirj« in kjer ie sdaj stanujejo Bolivirjl, čeprav v bolj aUbih rasmerak. Todi te palače se je d rial prskrasni vrt z mogočnimi drevesi, kateremu ee je bliial konec vsled prikajajo-čega preobrazovanja okoliee. Ko se je Sakard preselil v pelsčo princezinje, jo pripeljal seboj tudi ostanke svojega prajšnje-gs slutabništv«, ki ga je pa bilo ie preeejt hiš nik, glavni kukar e svojo ieno, ki je imela akrb Čez perilo, neka druge iensks, o ksterl ni vedel nihče, sakaj je pri Sekardo, kočija! in dva konjaka klapee. Imel je dve konja in tri kočije. V pritličju je neetanil svoje sluiebniitvo, ogromne proetora r prvem nadstropju je pa odmeril zase; tam so bils tri sprejemne oobe, pet spslnie in vr liksnska jedilnice, v kateri so lakko pogrnili mizo sa petdeset oseb. Bsksrd ni imel petsto frankov v svojem žepu, toda njegovi biini izdatki so zna ieli dyeeto do tristotisoč frankov. la jedilnice v prvem nadetropju so bils vre-ta do stopale, ki eo vodils navsgor v drugo nad etropje v drugo, manjio jedilnico. Princesinjs je pO pred kratkim oddala del drugega nadatropja. kjer jo sama stanovala, z omenjeno jedilnico vred ▼ najem inienirju Hamelinu,, poetarenemu semen, ki ae je tem nastanil a svojo ssstro; vsledtega so Mls tista stopnice is prvega v drugo nadstropje nepotrebne in princesinjs je ukaaala zabiti dotlč* na vrata v Hakardovi jedilnici. Princesinja je potem hodila v svoje stanovsnje po oijih stopnicah, ki so bile namenjene sa slušebaištvo, medtem ko ,Je Hakard aam raspolagal s glavnimi stopniea mi. Hakard je sa eilo opremil nekaj sob s pohišt i vom, ker mu je ostalo is njegove preinje palače v Pare Moneeaint* druge je pa pustil presne. Kljub pomanjkljivi opremi se mu je peerečilo oživeti tiste gole in dolgošoenc proetore, v katerih je via-dala silna puičoba, odkar je bil princ Orviedo t mrtev. Tako je iivel Hakard ob Čaau, ko jo noeil polne glavo načrtov sa novo, sijajno življenje, t, Prlnorzinja Orviedo jo bila takrat eno ismed najbolj čudnih prikaani v Pariau. Pred petnaj stimi leti ss js bila poročila a princem, katarofa Ji ljubila. Poroka ae je isvršMa na zapoved njene matere, vojvod k in je de Combo ville. Tedaj je Imelo dvajset let in je slovela saredi svoje lepoto in dragih čednoeti. Ob času svoje poroke nI snsls ■iti pičiee, kekien človek je princ j nikdar ni ali-lala, kar ao govorili ljudje o isvoru njegovega bogaatva, ki ae je eenilo na tristo miljonov, o njegovem življenju, ki je bile od ssčetke do konea roparsko iivljsnje, no življenje nevednege ro-perja, ki se skriva v mrsku gosds po vsgledu ras bojnlikih vltesev ia p rr in jih dob, temveč moder nege bendita, ki rope pri belem dnevu, v žerkih solncs, ki obsevs borso, ropa is iepov ubogih in vernih ljudi med rasvelinemi in v senoeh smrti. Golih dvejset let js igral princ na ftpanakein in v Franciji vlogo leva pri največjih sločinih, kakor Ani so bili sploh mogoči. Prlnoesinjs ni najmanj duttls, de pobira on svoje miljone v blatu in kr vi, a kljub temu se ji je pri mršil ie pri prvem sestanku in van njena vera ji ni mogle pomagati, da bi se bila otresla te mržnje. In njeoe antipatije «0 reals s vsakim dnevom, dosegle so pa vliek, ko jI. je sakop odkril pretresljivo tajooat, da je bil Clne nesposoben se očetovstvo, želela ai je otrok, r materinstvo hi jo bilo naplačaio sa vse, kar je trpela v sakonu, v katerega je stopila Is pokorft-iine d» >voje matere. Ali tudi te nada ji je spla-> vala po vodi in od tedaj je naravnoet sovražila prtn«a, ki jo je oropal ssdnje rsdosti. Pravili so, da se je takrat udala prineeslnja luksusu, o ka' krinem ie ni bilo slišati, da je hotela prekoeiti vee Paris s razkošjem bsnketov in pojedin, de je nndkrilila v rasslpu in aijaju bogaatva eelo kraljevsko pelečo v Tulerijsh. Tedsj je pa prine na g|o umrl ( kri mu je sslils možgane. In po njegovi smrti je naenkrat zevladsl mrtvaikl mir v saint lasarakj^pKtgčt»vMrsk je objel prostorne sobene sa zagrnjenimi oVnijn nsjmsnjiega glasu ni bile slišsti več. Vrsts pslače so natala zaprta, kakor da je a prineem vse umrlo. In iirlla ae js goro-riea. ds je princesinjs odslovlls vse služsbniitvo rasen stare Zofije, ki je služile »e pri njeni materi, ig ds se s njo lamsknlls v tri sobe drugega nad* atropjs. dočim je isprssnila pritličja in prvo nad-etropje. Ksdsr se je pokszals isven hilo, je bila obleče ns v prlprosto Črno, volneno obleko, in Isse je skrile jmd čipksstim šslora. Bile je majhne saati. s ie vedno rejens, s nizkim Mom In s lepim, okroglim obrazom, ki so ga krasile majkne in sa* peljive uatniee, sa katerimi ao ae akriveli biserni aohje ( njena lice so pa že porumenita in is oči ji ja odsevsls resns namovolja Bila je kakor nuna. ki je ie dolgo časa v klottru Od tlstege čaaa — bilo ji je trideaet — je živela le za dobrodelnoet v velikanakem obnegu. V Pariso je ssvlsdslo presenečenje in ljudje se ni pripovodovsli čudne reči o prineesinji. Ons je podedovela po princu vae premoženje, ki je aaatalo tristo miljonov frankov in čaaopial so o tam poročali ker v eeiih kolonah. K sočno ao ss vse čudne govorice strnile v eno povest, ki je bile romantična t Po prtačevi smrti je prIAel nekega večera tu jee v črnini v njeno sobo, revno ko se jo spravljale spat. Prišel js neaadoau In iiv krat ni vedel, niti ona samo ne, kdo Je bil m odkod je priftel. Kaj je je povedal, tega ni vedel nlkče; nej brž je pa raaodel prieefinji, na kak način je nastalo tistik tristo miljonov in one mu-je mnr rele obljubiti pod prisego, da popravi hadodel-stvs, ki jik je isvrftil njen pokojni soprog, če ee hoče izogniti občutim katastrofam. Nato je mol izginil — Tako se je glasila povest Besniea pa jo, da je bilo njeno življenje odslej posvečeno le dobrodelnim delom. Ali ee je pokorita skrivnostnemu ukazu od sunaj, ali je same sposnela krivič noet v pridobljenem bogastvu, ki ji je naenkrat padlo v roke! Nihče ni vedel taya. Prineeslnja, katera ni poznala ljubezni in ki je šiloma zatrta v sebi materinski čut, ko je sposnela, da ne more roditi otrok, je ofivela v sebi vaa zamrla čustva in jik spremenila v materinsko Ijnbesen do otrok, ki so v bedi in do siromakov sploh. Poatagati revežem, slabim in trpečim g denarjem, ki jot bil po njenem mnenju ukraden njimi To je bita odslej njena edine misel in ta misel ee ji jc sadila v možgane, da je bilo vee njeno osredotočeno samo v tem, kako bo ona kriviee siromašnim ljudem, ki ao okradenL Predstavljala si je, da je ona samo bonkir, ki ima shranjenih tristo miljonov, katero oo znesli reveži s namenom, da jik porabi v prid vtegOte»jev, ka kor najbolj sna in more. Oni potemtakem bila lo blagajnik, ki izplačuje tuji denar, poslovodjo, ki nadzoruje, da je vse denarno postaveKje r rt dn, in zastopnik bednega ljudstva, ki mora glr dati, da ni nihče prikrajian na svojem deležu. Njen načrt je bil ogromen in ogromno bo bilo številke. Okrog nje eo ee shirali notarji, arhitekti in raznovrstni delavei, ki se delali pe njentfr načrtih. Ona je pa presedala po salo dnevi pri pisalni mizi, kakor ravnatelj velikega podjetja, oddaljene od vsakdanjega iivljenja in živeča le $a blagor trpečih. Celo gore papirja je popiaala ki porieala; kar utoniti je kotalk v pepirjih. Ogrodje njenega načrta je bilo, da v splošnem olajša bedo voepi, od otroka, ki občuti reščlno io v tibo-II, pa do staraa, ki ne mote umreti bres siromaštva. In tako je v petih letih, odkar je bila vd* va, sipala zlato z obema rokama. Ustaoovila je sr vod sa otroke v Villette, v katerem eo bile sibeU-ke ge majkne otročlče in plove poeteljice se večjo dooo —■ ogromna stavba na lepem, solnčnem pro-štoru, v kateri je že bilo nad trleto otrok f dalje jo ustanovila sirotišnico , v kateri jo dobivalo par sto dečkov in deklic šolsko izobrszbo, kakršno dobivajo le otroci burlvoeanih starišev v višjih šolah; rfsentega so sc poučevali dečki in deklico rasnih rokodelstev. Ta aavod je bil v 8aint Menda. Hczidals je tudi dom aa starčke v Chetillonu, kjer jo bilo smiraj proetora aa petdeset moških in petdeeet žensk, bolniinieo z dvesto posteljami v Haint Marceau, katera je bila pravkar odprt* Največje njeno delo in njen ponos, kateremu je posvetila največ truda, je pa bBa poboljševi sa slabo mladino. Temu zavodu jo dalo ime ' dola" in po njenem nečrtu jo imel nod dršavno priailhioo, kamor sapirajo mlade sl< oc. V Um "Domu dela", ki je bil njena lastna Ut najdba, je bilo proetore sa trigto otrok, stoinpeV deset dečkov in stoinpetdeeet deklic v dveh lo čenik oddelkih, in sieer takih, ki oo brea »tarišev ali rediteljev še v mladosti prepuščeni ulicam, koder se potepajo podnevi in ponoli in Uganjajo vsakovrstne hudobijo, in doljo takih, ki oo valed zanemarjene vzgoje in vsled propafoetl starišev prepuščeni somi sebi. V "Domu dela" jih jo pn šokala bresplsčns vsgoja in pouk V rasnih rokodelstvih in imeli so dobro hrano, obleko in stanovanje. Za vse te savode in neštete druge dobrodelne napravo ter podporo v gotovini jc iadala princesinja Orviedo v petih letih Oto miljonov frankov, Na ta način jc moreta bankrotirati v Cr letih in ostalo ji ne bi niti aa kruhMn mleko, r je bila vea ta čas njen« edina hrena. Sofija stara slufobnie«, je s veliko neaedovoljnoetjo glodala, kako gina bogastvo princoalnjo, in včasih jo je pokarala ter ji prerokovala, da nutro berači-oa. Prinooainja je pa na tako očitke odgovarjala lo a bolestnim naamehom, gl je menda pomenil upanje { drugače ee ni nikdar nasmehnila. Bilo je ravno ob čaau, ko Je prinoesinja ustanavljala "Dom dela", da ae je eesoanUs a ftakar dom. On je bil eden iamed posestnikov zemljišča, katero je ona kupile aa dom t Bil je star vrt a prijaznimi dreveei, ki ee je vlekel ob bulevardu Bineeu v bližini Pare de Neullly. Prineesinji se jc prikupil Hakard, ker je bil tako natanften v kup čiji, ln povabila ga je na oblek s namenom, da ji svetuje v sadevi nekih sitnosti s stavbeniki. Hakard je a veseljem sprejel vabilo ln kmalu ee je sačsl tudi on sanirasti aa njena dobrodelna dela; njeni obeešni načrti oo ga neravnoet presenetili. Po k asa la mu je načrt sa "Dom dela" in Hakerd so je ree moral čuditi t Velikeneke stavbe s dveml krili, eno stran zs dečke ln druga za dekliee, zvezanimi v sredi s glevnlm poslopjem, obeegejočim poolovoo piserno, kepelo, delsvniee in raane druge nepreve; veliko dvorišče na obeh krilik a ds lavnioami In sabavišči vaake vrste. Najbolj je pe Sakarda navdušilo luksurijosno lies in bogat me* terijel, a katerim se js imela dišiti ta ogromna stavba i vse je bilo peprešeno s najfinejšim mar morjem, atrop v jedilnik dvoranah ia bogate hraatovlne, sijajna raasvetljava in silne, dregoer ne alike v spalnih dvoranah, sobane sa perilo, prostorna kuhinja, bolnišaiea s najfinejšo opre too; povsod široka vrata ia stopnice, hodniki, proaračeni poleti in razgreti posits i, in končno vae poelopje na pri jezne m, solčaem prostoru in v objemu oveše mladosti — prava sliks nsjvečjcgs reakošja, ki ga premore le brezmejno bogsstvo. Ko je arhitekt rasmotrival načrt, je zmajal z glave in overil prineeainjo, da je ves pridejanl I tip nepotrebne potrate, ki bo sektevele miljone, aH ona ga Je zavrnila kratkomalo: "Jas nem o šivala 1 ukana in sdaj hočem, da ga uživejo tudi reveli, kl praviaprav ustvarjajo vee luksus ne svetmVoe njihove ielje se morajo izpolniti; pre bivajo naj v palači, spijo na razkošnih posteljah, (»šivajo okuano hrano in skratka: okuaijo naj vse dobrota bogatinov, evejlk iskorišševeloev." (Daljo dedi). Kdor iiče v vprašanje dobrega saaluška ta urnega delavnika, nm seveda ne prizna praviee preiskava ti, kaj je dobro in slo ter stikati po vi-rik človeškega ravnanja in človeške volje. Toda naj ee to zdi iikomu čudno, vendor jo raouien, da matarialitaaa, odnoono ekono-mizem ni pryo vprašanje ooeiali-temveč še 10 segultat socialističnega rszmišljsnje in rssieka-vanja. Prvotno vprašanje aoeialis-me jO sorodno onemu ntiliratisttf nc etiM v Ttajplcrnerutejši obliki: dosežpmo najvišjo srečo šlo-ftf le apgsnpnje, dn . oo 00 dviga vsa stavba oeefaL in dn sedsn je sooi ne morejo staliti In splošni sreči, temveč jo ovirajo in uničujejo, poraja tak tevo, dn ao morajo predeufa&tl gpspodarake razmere in tako ipf praviti podlago, na kateri ai Človeštvo lakko aetida etevbo popolnejše sretc. Po Um oposnanjuje lot soeialigem avojo naloge: Priboriti delavstvu tako moš, da bo lakko uresničilo nov socialen rod. V zmislu socializma jc vsaka eti? ka plod svojega čaaa in njegovih rarmer, K«r ee je, ršeraj eaaatralo ta dobro, je dance Ukko slo i^-in »arobe. Kultoma igodovina daje ža to neštete .printer*, V oček ata-rih EimUanov oo bili Slovak otiš« no tnonjo vredni, keg jo f«š njih član družino "kradel',' daje, obdale niao pip9i*liU. Kapitalistična družba blepi >o užitku in krščanska cerkev sama zbira zaklade, ki ao "od te-f* sveta". "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", je temeljni nauk krššanatva; okoristiti se pri svojem bližnjem, kolikor le je vodilna teža kapitalistične špekulacije in skoraj neizogiben sakon v našem druŠabnem ži- Če hoče socializem epremeniti gospodarske razmere, jc torej go- Ccfwje Ptb? ka dovoljuj ki jo otl tjtev člove mnenju katerih alnta, tava ča- mm airomgš- Mirkncet va in nnku riš^v^cnl^'^^ map V -yaeifyn področju, jo »no-tak d«nlonLdM* nm. našalk nn T" . . T I ""'I"' ' spremenjljivih gpkgnih, 1 smešno. Kakor veoHtako ao taonjn in.raavi-ja tudi etika. Ce se umakne so-Umu sedanji goonodatski in 'fed, m,ora upata ti tudi e-aznina, katero pa takoj bt polntnoffi'etH^,.^;^ ' Vprašanje > le, h jo dovolj raalogov, braniti sedanjo in ovi-Mti nolo etiko. Nšeprotniki oboi-aliatične stranke trdijo, dn bi so-Cializem pahnil drašbe in šiovaka V nitave, r katerih izgine vae, kar ic ejtičnega in moralnega. Ka-močniki ai v ta namen iabirajo fanned mnogoštevilnih etiiaih teorij tisto, IM najbolj alttši njih šoljam, po mislijo, da je tedsj vpi opravljeno. Toda dokler ni Sredstva, s koterim bi sc mogto avtoritativno ifpodbjU vaako na-sprotno mnenje e vprašanjih eti-ko, visi.tudi obeodba dnševnosti eoetalisma r sraku in ne ame H ematrsti sa taktičen pripomoček v boju .konservativcev aoper socializem, ki nima večje vredno-et^ ksker lrdksv katoličana, da pooeduje edino reanioo in da so vol nekatoličani prokleU. Sedanjo etiko bi radi ohranili, ker bi rad| obvarovali , sedsn je dfušabne razmere. Socializem pa koto epremeniti eocialni rod, pred vaem njega goepodarako podlago In prepušča mimo duše bodočne-mu rasvoju nove etične sekone, ki Vskltjejo ia preoranlk tal. Vse-kakor pa ima eoeialiaem pravico iaroči prepričanje, da poopoki oje nova družba tudi sedanje. Da — Wo social iiem napravi podlago, ni bo morda mogpča eaotna Sedaj imamo toliko raali-koralnih mkooov,. kolikor raarodov in še t vsa-mpradn. ranlične vsriscije in ninnae. Da ao nazori o dobrem in sloni odvisni od materialnih raz-m» Hyljenja, je dokasano; a tudi prikrojeni so navadno materiel nim ciljem in potrebem. Kapitalistična družbe je ustvarile tatofe po poklicu, katerim se sdi njih rokodelstvo po vsem enako i vea-kini drugim Ne neki anketi ne Du naju je poročal policijeki funkcionar, d« ne prostitutke veilnome nM ne aa vedejo niskotnosti svoje obrti, ftpekulsnt, ki do sedujefa centa poleno v veter, je prspričnn, dn Je^imoWmolo, ae pa, da je toro, d« ae morajo a tam predruga-čiti tudi etičn| naaori in zakopl Ce pi Mpbok absurdno govoriti o dobri in slabi etiki, je vaekakor nez-trditi, da jc etika sociali zrna slabša od sedanje. Gotovo je, dO pride Šele e socialističnim dru-žobnim redom etična teorija v so-glgae s etično prakso. Če ibo človeku obotanek tako aagotovljen, dn gn noben slučaj ne bo moge prisiliti na tatvino, tedaj bo lahko vAJolo, d* je krneti grdo in do. & h* vsskdo lahko živel od evo-joga dalo, oo bo vsako izkoriščanje bllinjefa lahko etigmatisiraio. In lojnjinijo ekonomični povodi sa vojne med narodi, tedaj ne bo s*-kon "Ne ubijaj" samo zapisan totavoi bo dooogel tudi praktično fdjavo. V sooislismu je ksl nove etike; etika socialistične drulbe ne bo nasadovanje, temveč napre dtfk. Socialietični človek bo ne vaak način Tmljii človek od sedanjega, že sato, ker bo v bolj ših rasmerah lahko boljši. b slovenskih naselbin. iS Prontmsfl, Kans. se nam po tpšn, da je tam, po kratki in mučni bolezni dno 19. julija umrl rojak Frank Bosioh, atsr okoli 50 lot. V Ameriki je bival nad 20 let, ter bU med rojski v Crawford- in Cherokee-oountyju zelo pOlguun, ter splošno priljubljen in gpoftovan. BU jo eden tistih ki ni nfyCsr Šelel-komu škodovati, pač ph je veakemu rad pomagal, čc jc le mogel. Zapušča žalujočo soprogo, ter šest otrok, tri fantiče in tri deklice, kterih najstarejša je pred meseci napravila izpit za učiteljico; ostali hodijo še v šolo. Pokojni bil je doma nekje od Bučne nn Dolenjskem. — Pogreb se je vtiil dne 22. julije ob treh po poldne, gladek mu bodi počitek na aslenlh planjavah aolčnega Kan-saea. (Družini moje iskreno soža-lje. Pomoš. ured.) . SS. julija. — Poročile sta se tu Miss Agnes Bkrk, hčerka Mr. in Mrs. John Birka in Howard Frudgeon. Mladoporočence sta v Calumetu splošno posnana ln priljubljena. O. — Pet mož bilo je to dni peljenih na policijsko podajo obdolženih, da so nedlegova-11 ioneke in dekleta v perkih. E-nefa ae ahranili sa veliko poroto. John Koški, 19 let eter, stanujoč na SS1 £. 70th Ht., bil jc obsojen na 185.00 kasni in stroške, ostali trije eo plačali po $5.00 kazni. Razno. Wellington, Kaooas, M. Jnlija. — Hffie, BdHh Beverly iz Milana, ki je uatrqlile svoja mala otroka, jo imela prvo aaališanje pred mirovnim sodnikom Garverjem. Hodnik je določil sa vsakegs otroka «M)00 poroštva in jo je isročil okrajnjemu sodišču. Beverlyjeva ni mogla položiti poroštva in o stati Ja morata v ječi. »4 julijm — Od 4. julija ie ui delevslo in fsrmar ji ae yoje se koruso, če ne bo v per dneh deija. Ind, Si. julij«. — Ia Dauvilla, IU., eo semksj pripeljali 1 dietno Heleno Btage. Obtožena je, da je ne čeku se večjo vsoto ponsredils ime svojegs očeta. Htageva je sapustils možs in o* traka. SI julij«. — Prek meeteee je divjel hod viher, ki je odkrivel hiše. podiral brzojavne drogove in nrvsl drevje. Cerkev sv. Trojice je v raz veli Sloveneki čeanikar pile i, „ vernega bojišča svojemu list,. ' Pod eilno raakopanim, rezstreljencm in od lopovi krogelj ter vojnih lop,t, rt2* tim gozdom, na pusti, v«w,., njivi od koles in kopit rJZ na pobočju nizkega holma »« ^ kopali vojaški pogrebci dv'a vojnika, dve šrtvi dveh nep«,,^ jenih slučajno tako daleč še prve vrata sašlih, padlih kn, gelj. Poglobili eo pogrebci u sik napravljene strelske jarke prednjih vrat, ki so se pomikal, prejšnji dan naprej in umerili poglobitev po truplih. Končali » delo, otrli ao ai znoj t obran a odložili orodje, da se nekoliko ^ dahnejo. "Ti, Prance," — pravi efa J pogrebccv, ko si je nsžgal ei** ' t