n ■ IT I A cm i^ImMI ▼ gotovini LM LXII. 9R.ZD D UuMloni, v penetfeljeli 23. septembra 19Z9. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2J50, večji inserati petit vreta Din 4-—. Popust po dogovoru. Inieratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 800.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Kale telefonske številke so: 3122, 3123, 3134, 3125 in 31S6. Obrestna mera Privilegirane agrarne banke Pričetek rednega poslovanja banke - Obrestna mera za poljedelske kredite in posojila - Poziv za vlaganje prošenj Beograd, 23, septembra. Privilegirana agrarna banka je danes objavila naslednji komunike: Ker so izvršene vse priprave za pričetek rednega poslovanja Privilegirane agrarne banke, je izvršni odbor uredil tudi vsa ostala vprašanja, ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki: 1. začasni pravilnik o bančnem osobju; 2. Pravilnik o posameznih vrstah poslov banke, pri čemur je bila določena naslednja obrestna mera: 1. Banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila in kTedite po 8 odstotkov z omejitvijo, da te organizacije od svojih članov za režijske stroške itd. ne smejo zahtevati več kakor 2 odstotka tako, da sme znašati najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odstotkov. 2. Za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odstotkov. 3. Za dolgoročna hipotekama posojila je določena obrestna mera na 9 odstotkov. Interesenti se pozivajo, da čimprej vložijo prošnje za posojila in kredite, ki jih bo odbor takoj rešil. Privilegirana agrarna banka posluje začasno v Sremski ulici št. 6 v Beogradu. Druga pirotska konferenca Danes popoldne bo svečana otvoritev — Sestava bolgarske de delegacije« — Svečan sprejem v Pirotu — BeogTad, 23. septembra. Lz Pirota poročajo, da je davi ob 2. prispela tjakaj jugo-slovenska delegaeija za pogajanja z Bolgarijo pod vodstvom načelnika zunanjega ministrstva g. Rajka Vintrovića. Kljnb zgodnji uri so pozdravili delegacijo predstavniki lokalnih oblasti z mestnim županom na čelu, navzoče pa je bilo tudi številno občinstvo. Bolgarska delegacija je prispela se le z vlakom ob 9.30. Na kolodvora so jo pozdravili poleg predstavnikov lokalnih oblasti tudi člani jugoslovenske delegacije. Boćarski de- legaciji načeluje generalstaltui polkovnik Popov, Člani delegacije pa ?o <;ef oddelka zunanjega ministrstva Karadžov, načelnik istega ministrstva Manilov in kot tajnik uradnik zunanjega ministrstva Knzapov. Bolgarsko delegacijo spremlja tudi šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva L»i-wenshon. Bolgarska delegacija sp^-4** nastanila v hotelu >National«. Prva ia ob enem otvoritvena seje se bo vršila p->p*»Mne «1» 4. v mestni dvorani. Mi se bo Vatikan zavzel za slovanske vernike v Italiji? Tržaški škoi dr. Fogar pri papežu. — Vpliv fašizma na versko življenje prebivalstva v tržaški in koprski škofiji. Rim, 23. septembra. Papež je sprejel v posebni avdijenci tržaškega in koperskega škafa dr. Fogar ja, ki mu je poročal o cerkvenih in verskih razmerah v svoji Škofiji. V fašističnih krogih se sodi, da je dr. Fogar izibral sedanji trenutek dokajšnje napetosti med fašistično vlado in Sv. stolico, da bi najvišje cerkvene funkcijonarje obvestil o pravem stanju cerkvenih in verskih razmer v svoji škofiji. Papež se je zanimal za cerkvene in verske razmere med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom tržaške in koprske škofije. Dr. Fogar je v svojem r>oroČilu priznal, da je versko življenje dokaj padlo in sicer zaradi tega, ker je cerkvena oblast v Rimu dovodila, da so fašistični krogi prevzeli vodstvo cerkvene politike tudi v tržaški škofiji ter začeli preganjati ravno najbolj vnete zagovornike cerkvenega življenja med slovenskim prebivalstvom. Ljudje zapuščajo cerkev in ne opravljajo več svojih verskih dolžnosti, ker so bili v mnogih občinah imenovani italijanski duhovniki, ki sploh ne razumejo jezika svojih vernikov. V razgovorih, ki jih je imel tržaški škof po avdijenci pri papežu z visoki mi cerkvenimi dostojanstveniki, se je razpravljalo tudi o vprašanju, ali ne bi kazalo zavzeti staro stališče dobrohotnega upoštevanja želi a domačega slovenskega prebivalstva in vzpostaviti popolno svobodo cerkve. Dr. Fogar je v svojem poročilu naglašal, da je cerkev obljubljala popolno zaščito slovenskih in hrvatskih vernikov, da pa so bila dejanja dokaj drugačna in da je to spoznanje vplivalo porazno tudi na vernike tržaške in koprske škofije. V fašističnih krogih so bile sprejete informacije o pravi misiji in intervenciji tržaškega škofa Fogarja z ogorčenem. Fašistični krogi napovedujejo, da bo vlada zahtevala, naj se tržaški škof opraviči. Manifestacija bersaljerov v Rimu Mu&solini o nalogah italijanskih bojevnikov Rim, 23. septembra. Pri povratku s kongresa v Napulju je 30.000 bivšta bersaljer-jev priredilo po rimskih ulicah veličasten obhod. Bersaljeri so se nato zbrali pred vladno palačo in tu priredili predsedniku vlade Mussoliniju viharne ovacije. Musso-lini, ki se jim je zahvalil za pozdrav, je v kratkem govoru poveličeval Rim kot srce domovine. Svoj govor jc končal s pozivom, naj hi italijanski narod in bivši italijanski bojevniki ne živeli samo od slave preteklosti, temveč se tudi pripravljali na slavo bodočnosti in na bodoče zmage. Kjerkoli se bodo v bodoče pojavile perjanice ber-saljerskih klobukov, naj.se uveljavi tradicionalna ^hitrost, energija in božanska zmagGvitost italijanskega vojaka. Zbrani bersaljeri so sprejeli Mussoliniieve besede z viharnimi ovacijami. Nato so se razdelili v skupine in si ogledali mesto. Reševanje Reke Rim, 23. septembra. Listi komentirajo poslednja posvetovanja med zastopniki Reke in reške province s prometnim ministrom Cianom in drž podtajnikom v notranjem .ministrstvu Arpanattijem. Tem posvetovanjem pripisujejo posebno važnost. Kakor znano, je predsednik vlade Mussolini dvakrat sprejel v avdijenci reškega poslanca Iti Bacchi-eha, prefekta reške province Vivoria, pokrajinskega tajnika fašistične fctraake Marcicatia. ki so mu predložili konkreten predlog, kako naj se v gospodarskem oziru pomaga neki in reški provinci. Današnja : Tribuna t trdi, da bo Mussolini v nekaj dneh odločal glede na ureditev gospodarskih vprašanj Reke in se povdarja možnost, da se bo del reške province proglasil za svobodno carinsko cono. Habibulah v škripcih Rabu), 23. septembra. Za kralja Habibu-laha postaja položaj zelo nevaren, ker ga čete Nadirkana ogrožajo od vseh rtraai. Ugled Habibulaha je zelo padel, ko so Na-dirkanove Čete zavzele Kadahar Vojska Habibulaha je ostala skoro brez vsakega vojnega materijala in opreme. V pomanjkanju drugega orožja se oborožuje celo s sekirami. Porivzemajo se posledn:e priprave za obrambo Kahula, v katerem je pričelo ž? primanjkovati živil, ker je njihov dovoz zaradi akcije sovražnikov skoro povsem onemogočen. I Svetnvaclavska proslava v Pragi Praga, 23. septembra. Včeraj se je po vsej državi svečano ptosidvila lOOOletnica sv. Vaclava. Posebno svečana ;e bila proslava v Pragi. Narodnj odbor za proslavo tisočletnice je imel sveč ino seio. Predsed-Lik odbora poslanec Kroita je v svojem govoru naglasil, da obletnica sv. Vaclava ni samo zadeva katoliške cerkva, ki g3 prišteva med svoje svetnike, tudi ne samo zadeva stranke, ki ima kutoliško prepričanje, marveč zadeva vs^ga naroda in vse države. Sv. Vaclav je narodni svetnik, ki ga ne sme oskruniti enrsrransko tolmačenje njegovega pomena za če^ki narod. Vihar na severu Hamburg, 23. septembra. Ob vsej severni obali razsaja že dva dni silen vihar, čigar povprečna hitrost znaša 50 do 70 milj na uro. Morje je tako razburkano, da pljuskajo valovi preko obrambnih nasipov in je ponekod poplavljenih več kilometrov daleč od obale. Mnogo čolnov in bark se je potopilo, a tudi promet z večjimi parniki je bil včeraj ustavljen. Nasadi so skoraj v vseh severnih pokrajinah uničeni. Sadonosnike je vihar dobesedno razdejal. Vse drevje je polomljeno in izru-vano. Reforme v Italiji Rim, 25. septembra. Danes popoldne bo seja ministrskega sveta v palači Viminale. Na tej seji se bo razpravljalo o raznih aktualnih vprašanim, ki se tičejo reforme sedanjega režima. Predvsem se bo govorilo o reformiranju korporaciiskega sveta, nakar bo Mussolini Dredložil ministrskemu svetu v odobritev načrt o reformi velikega fašističnega sveta. Krvave volitve ^Mehiki Mesiko Citty, 23; septembra. Predsedniške volitve so tudi tokrat precej krvave, ker se agitacija ne vrši samo z besedo in tiskom, marveč tudi z noži in revolverji. Včerai Je prišlo v raznih mestih do krvavih spopadov med pristaši obeh slavnih kandidatov Vasconcelosa in Rubia. V prestolnici sami so bili pri spopadih štirie ubiti, štirje pa težko ranjeni. Sele policija na koniih jo mogla napraviti red. Upor v Arabiji — London. 23. septembra.. P<> vesteh iz Jeruzalema zavzemajo upori v *rabiii čim v^čji obseg. Vstalem se je rrdruiil tudi poglavm plemena Ateiba, sultan Ibn Diad. - I rdi se, da je med njegov mi četami in Četami kralja Ibn Saida J ;S -j. ,U prvega kivavega spopada. Po n?kl še nepotrjeni vee*i so bile v tej bitki po-ažerj'? S*t« Tb»i Zeooelin« ne sme leteti nad Belg'jo Bruselj, 23. septe:nbr.«. Betgifšfca vlada je odklonila prošnjo Zcppelinova podjetja za dovoljenje za prdet preko belgijskega ozemlja. Odklrni-ev ie motivirana s tem. da bi meglo med pcletom preko anektiranega ozemlja priti do neljubili demonstracij. Obnova pogajanj med Anglijo in Rusijo Danes bo prispel v London sovjetski pooblaščenec za pogajanja glede obnove diplomatskih odnošajev — Komentarji tiska — London, 23. septembra. Danes popoldne bo prispel v London sovjetski pooblaščeni delegat Dovgalevskj, ki bo vodil z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom pogajanja za obnovo diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rušilo in Anglijo. Kakor znano, je angleška vlada nedavno v posebni notj povabila sovjetsko vlado, nai imenuje svojega pooblaščenca. Sovjet- ska vlada se je termi pozivu odzvala in delegirala svojega pariškega poslanika Dovgslevskega. Današnji listi narlasa-jo. da Anglija kljub vsej svoji do'/>ri >o-Ui za obnovo odnošajev ne sme in ne more popustiti v svoji zahtevi, da morajo sovjetski zastopniki v Angliji odreči vsaki komunistični propagandi in rovarenju proti obstoječemu družabnemu in državnemu redu. Hud potres v Mali Aziji Potres je povzročil veliko materijalno škodo in zahteval ludi številne človeške žrtve Carigrad. 23. septembra. V Trapezuntu je bil včeraj zabeležen močan potres, ki je napravil mnogo škode in zahteval po dosedanjih vesteh tudi mnogo človeških življenj. Najhujše je prizadeta neka vas, broječa 50 hiš, ki so vse porušene. Vsi prebivalci so našli smrt pod ruševinami, ker jih je po* tres presenetil v spanju. Tudi v nekem drugem mestu je bilo porušenih 50 hiš, pri čemur je bilo mnogo prebivalcev ubitih, veliko šte\*ilo pa težko ra* njenih. Točnih vesti še ni, ker so s potresnim ozemljem prekinjene skoraj vse zveze. Vlada je odposlala letala, da rekognoscirajo položaj, obenem pa so bili odrejeni večji vojaški oddelki, da priskočijo na pomoč težko priza* detemu prebivalstvu. Izbruh vulkana v Srednji Ameriki Mesto St. Pierre na otoku Martinique v razvalinah. — Več sto Človeških žrtev Pariz. 23. septembra. Mesto Saint Pierre na otoku Martinique je zade'a potresna katastrofa, ki jo je treba prišteti med največje nesreče vulkan-skega značaja. Vulkan Morit peleeje je začel pred dnevi po večdesetlet-nem premirju nenadoma bruhati. Ogromne lavine goreče mase, izpuhte-vajoce strupene pline, so ^e pričelo valiti po obronkih vulkana in dosegle mesto Saint Pierre. Prvi vulkanski izbruhi so bij' združeni z močnimi potresnimi sunki. Potres je porušil mnogo hiš. Že prvi potresni sunki so zahtevali več sto človeških žrtev. V mestu je nastala strahovita panika. Ljudje so se kar trgali za prevozna sredstva, nalagali nanje najnujnejše potrebščine, odeje in obleke in nato zbežali v bližnjo in daljno okolico. Kmalu ie lava zajela prve hiše v predmestjih in začela prodirati v mesto. Medtem so se ponovili še hujši potresni sunki in je razdejanje postalo po- Napredovanje Beograd. 23. septembra. Na predlog ministra-socialne politike in narodnega zdravja ie kralj podpisal večje število ukazov o napredovanju zdravnikov. Med drugimi je napredoval v višjo skupino sreski zdravnik v Ljubljani dr. Živko Lapa j ne. Justiiikacija razbojnika Adobašića Sremska Mitrovica, 23. septembra. Davi je bila izvršena iustifikaclja nad zloglasnim razbojnikom Odobašičem, ki ima na vesti preko 50 umorov ln ropov. Spopadi na rusko-kitajski meji Pariz, 23. septembra. Agencija »Tass: poroča, da so čete v odseku Nerčinska bile napadene od belogardijcev, ki pa so jih pognale v beg. Pri tem ie bilo 11 belogardijcev ubitih. V odseku Pograničnaje na vzhodni mandžurski fronti so prekoračili iregularni kitajski oddelki meio in streljali na sovjetske čete. Aretacija londonskega bankirja London, 23. septembra. DTŽavno toži-teljstvo je odredilo snoči takojšnjo aretacijo znanega londonskega bančnika Cleran-c- Hatrva. Obenem je noh ,n aretirala š^-ri ravnatelje njegovih številnih, podjetij. Aretacija bančnika Hatrva > i:apr;'v.li ni vse bančne in finančne kroge v Londonu ogromen vt>. Na borzi v v».i>iknh st- dan^s ne govori o drugem, kakor o Hartvju in njegovih kupčijah, ki >o 9*5 1 6a£ale po 1»> sedanjih ugotovitvah s primanjkljajem v višini 5 milijonov šterlingov. Pariz, 23. septembra. Polom podjetij in banke londonskega fmančnika Clarance Itatrjr? je izval tu^i v part5 «,11 finančnih iu borznih krogih vejiko vznemirjenost. S polomom njegovih podjetij in bank bodo prizadeti tudi števfmi francoski rentniki, ki polno. Oblasti so morale izprazniti vse meMo. ki šteje kakih 40.000 prebivalcev S^oda je ogromna, Vujkanovo žrelo vali neprestano nove mase. V zadnjih 24 urah so se opetovano ponavljali lažji in močnejši potresni sunki. Iz žrela vulkana se dvigajo mogočno proti nebu ogromni oblaki plinov. Prahu, lave in kamenja. Oblasti so podvzele obsežne varnostne ukrepe, da bi omejile število človeških žrtev. Vse prebivalstvo v velikem okolišu okoli vulkana je moralo zapustiti svoje domove ter se preseliti v oddaljenejše kraje. Oblasti so se morale v posameznih primerih posluževati cele orožja, da so premagale odpor domačinov, ki so hoteli vztrajati na svoiib domovih in posestvih. Sedanji izbruh vulkana MOnt Pelee je eden največjih tega vulkana. Zadnji izbruh se je Pripc. til leta 1812, ko ie zahteval več ftbč človeških žrtev. so kupili delnice teh zavodov v nadi, da bodo svoj denar naložili plodonosno. >Vm»-gi rentniki so prišli sedaj ob vse svoje premoženje. V finančnih krogih se sodi. da bo s tem polomom londonskih tvrdk in bank dokaj omajan ugled in vrednost angleških vrednostnih papirjev v Parizu. Vlom na Dunajski cesti Vlomilska sodrga, ki že tri mesece strahuje Ljubljano, je postala naravnost objestna. Vlomi se vedno bolj množe in skoraj ni nedelje, da ne bi bil na policiji prijavljen kak večji vlom. V minuli noči so vlomilci osrečili s svojim obiskom lastnico vinotoča na Dunajski cesti 89 Marijo Ko-vačičevo. Vlomilca — bila sta najbrže dva — sta s ponarejenim ključem odprla vrata kuhinje in tako zlezla v vinotoč. Odnesla sta 40 parov suhih klobas. 2 in pol kf gnjati, 12 ks suhe slanine, 4 kg čokolado, ?0 škatslj sardin, 6 steklenic rusov, 24 brisač z monogrami M. K. in M. C. 12 rju.v 2 ponošena moška suknjiča, za 200 Din drobiža in en 1000-dinarski bankovec. Polee teza se ju je prijelo še več druzih stvari, pobrala sta slaščice, sveženj ničvrednih nemških mark. privoščila sta si dva litra vina itd. O vlomu je bila &avi obveščena policija. Baje je policija vlomilcem že na sledu. Po načinu vloma in vseh okolnostih je soditi, da je v'om izvršila tolpa, ki Že več mesecev posluje« v Ljubljani. Sorzna poročila, INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25.1425, Ne\vyork 5IM6, Pariz 20.30, Milau 27.145, Madrid 74.64, Berlin 123.6?, Dunaj 72.89. Beograd 9.12^:5, Praga 15.355, Bukarešta 3.0775. Budimpešta 90.45, Sofija 3.7575. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Stran 2 »SLOVCNSiCI NAROD, dne 23. septembra. 1920. Mev 2i7 Župan dr. Puc o podržavljenju mestne ženske realne gimnazije Podržavljenje je mogoč* samo v sporazumu z mestno občino. — Občina Je intereešraoa na podržavljenju, kar bi pomenilo veliko finančno razbremenitev. LJubljane, 93L septembra. Ker je nastala rednie dni v Javnosti di-skusi j a o mestni Ženski realnj gimnaziji, je poserjl naš urednik včeraj % potovanja se vrnivšega župana gosp. dr. Puca, dt se in. formira, koliko je resnice na vesteh, da bo ženska realna gimnazija podržavljena. — Ali ]e res, de Je podržavljeni* mestne ženske realne gimnazije v LJubljani gotova stvar? Gospod Župan se je nasmehnil in odgovoril: Za podržavljenje je treba dveh: na eni strani države, ki bi prevzela nase tozadevno breme in na drugi strani občine, ki mo^a v to privoliti. \z tega sledi, da bi moral vsaj jaz o tem kal vedeti, ako bi bilo podržavljenje res že gotovo dejstvo. — A1J mislite s tem reči, da mora pri tem vprašanju sodelovat) tud) občinski svet? — Samo ob sebi umljivo. Enostranskega akta ministrstva v tej zadevi ne more biti, ker je mogoče to vprašanje rešiti samo sporazumno. Povsem jasno je. da bo občina pri tem branila svoje interese. — AH bi ml mogli povedati srosp. Župan, kaksn! so ti interesi, katere bi bilo ščititi? — V glavnem so dvojni. Predvsem bo morala občina skrbeti, da event. podržavljenja mestne Ženske realne gimnazije ne odkupi z drugimi žrtvami, ki bi ne bile v pravem razmerju z dajatvami države. Tu mislim predvsem na ostalo šolstvo našega mesta, ki mora ostati neokrnjeno, ker v dosedanjem stanju komaj zadošča potrebam našega prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da je naše mesto kulturno središče vseh Slovencev, tudi onih, ki niso v naši državi in ki so navezani na naše šole. Naše mesto je zato v drugačnem položaju, kot so druga mesta. Skrbeti ima ne samo za pouk mladine svojega naravnega okoliša, ampak tudi za dijaštvo, ki prihaja iz Koroške in primorskih krajev. Event. okrnienje naših učnih zavodov bi zato pomenilo, odvzeti revno tem, ki so pouka v materinskem je-riku najbolj potrebni, možnost posečanja nalih šol. — Druga vrsta interesov, ki jih bo morala občina ščititi, bo stališče učnih moči na ženski realni gimnariii. Njihove pri mestu pridobljene pozicije bo morala občina varovati tako, da ne bo z eventualnim podržavljenjem nihče oškodovan. —r Če pa je stvar taka. ima U občina Interes na podržavljenju tega učnega zavoda? — Nedvomno. Razlogi, radi katerih je bila ta šola svoi čas v našem mestu nujno potrebna, so v našj državi po veliki večini odpadli Podržavljenje bi pomenilo za ljubliasko mesto veliko razbremenitev v finančnem pogledu. Razbremenitev bi znašala letno okrog' 1,200.000 Din, kar po-menja v desetin letih tretjino stroškov, ki so potrebni za regulacijo Ljubljanice. Zato se je občina vedno trudila doseči, da bi država prevzela ta zavod. Jaz sam sem že 1. 1925.. ko sem predsedoval gerentskemu svetu, posredoval v tem pogledu pri takratnem prosvetnem ministru gosp. Pribi-čeviću. Ker je ta stal na načelnem stališču, da naj bodo vse šole državne, je pristal na podržavljenje in obljubil izvedbo s prihodnjim državnim proračunom. Ker pa je takratna vlada predčasno padla, nj mogel svoje obljube izpolniti. — Ali veste gosp. župan, da le ta zadeva povzročila precej razburjenja? — To si lahko mislim, ker se pri nas ljudje zelo radi razburjajo, kot smo to videl] večkrat v zadnjih letih. Po nepotrebnem tudi v tem slučaju, ker je vendar jasno, da se morajo take stvari definitivno odločevati samo v občinskem svetu. Do tega pa po mojem mnenju še ne pride tako kmalu. Kolikor namreč poznam položaj in razpoloženje v Beogradu, ni za danes prav nobene »nevarnosti«, da bi prišlo do podržavljenja, kar bi sicer pomenilo veliko benevolenco napram našemu mestu, za katero bi morali biti državi samo hvaležni. Po otvoritvi palače Postne hranilnice Oficijelni otvoritvi je sledilo pobratimstvo naših s srbskimi in hrvatskimi uslužbenci Poštne hranilnice Ker v sobotni številki zaradi preobilnega materijala nismo mogli priobčiti vseh podatkov o zidanju nove palače, objavljamo danes še kratek Historijat stlavbe, pri kateri so se zopet odlikovale naše domače tvrd-ke, in pa poročilo o popoldanskih Prireditvah. Sobotna svečanost otvoritve nove palače Poštne hranilnice pa še Di bila končana s sijajno zakusko, ki so jo pod spretnim vodstvom direktorjeve eoproge ge. Olge Vid-marjeve in ge. Potokarjeve ree z nenavadno eleganco aranžirale uradnice same, temveč šele po krasno uspelem izletu na Posavje. Po zakuski so si pod vodstvom ljubljanskih tovarišev ogledali goetje iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Skoplja mesto in niso mogli prehvaliti njegove prijaznosti in snaž-oosti, zlasti ge pa niso mogli načuditi veličastnemu razgledu z grada na planine, ki so bile po dežju čiste, kakor bi jih umil. Po ogler'isvanju mesta so se gostje in domači večkrat fotografirali pred novo palačo, nato so se pa na povabilo tukajšnje podružnice Udruženja poštnohranilnienih uradnikov v udobnih Pečnikarjevib avtobusih odpeljali k Sv. Jakobu k PeČikaTJu, kjer so ljubljanski tovariši svoje goste pogostili. Gostje so občudovali lepoto naših krajev, niso *e pa mogli načuditi urejenosti naših vasi in veliki podeželski gostilni s prostornim salonom. Z največjim priznanjem so hvalili neprisiljeno, prijateljsko medsebojno občevanje ljubljanskih tovarišic in tovarišev, ki v prostem Času ne delajo nobenih razlik med najmanjšimi in največjimi šaržami. Le v tako resnično kolegijalnem sožitju je mogoče v Poštni hranilnici delovanje, ki ga je v svojem govoru pohvalil predsednik nadz. sveta Poštne hranilnice, g. Jasa Protič, namestnik ministra financ n. r., kot vzorno, vestno disci-pbnirano. Vsa srbska in hrvatska hvala pokrajinskih lepot in gostilniških dobrot je pa obledela pred občudovanjem naših verelih in lepih deklet in 6koro gotovo preti Ljubljani resna nevarnost, da celega ljubljanskega zavoda ne premeste v Beograd. Na Posavju je bil še med juzino improviziran primitiven orkester in kmalu se je na dvorišču razvilo kolo, ki mu je sledil ples za plesom. Danes pa plesalke žalostno ogledujejo na svojih čeveljčkih sledove plesa po ostrem posavskem pesku. Kratek historijat Ko je bilo sklenjeno zidanje, ie bil pravilno razpisan natečaj za najboljši načrt. Rezultat je bil za razsodišče zadovoljiv, ker je oddalo celo prvo nagrado. Pozneje se pa načrti natečaja niso upoštevali, ter je baje napravil nov načrt arhitekt Brašo-van iz Beograda. A tudi ta načrt ni bil odobren ter je na podlagi beograj. načrta napravil načrt, po katerem se je zidalo, arhitekt g. Josip Črnivec od oblast, tehnične uprave v Ljubljani. Realizacijo teh načrtov na določenem prostoru Je potom licitacije prevzelo renomirano gradbeno podjetje ing. Frana Tavčarja v Ljubljani, ki na seveda v ministrstvu aprobiranih načrtov ni smelo irpreminjati. Podjetje Je moralo pri izpeljavi globokih temeljev, armiranih železobeton- skih rebrastin plošč za oentralno kurilnico, nadalje pri železobetonskih stropovih in stebrih ter pri širokem strešnem .napulču, zlasti pa pri globoko ležeči kotlarni zaradi mokre ilovice in talne vode premagati najtežje ovire, kar ji je tudi sijajno uspelo. Vsa stavba ie namreč vzor solidnega, lepega in preciznega slovenskega dela, kar so dokazali tudi drugi domači obrtniki, ki so udeleženi pri stavbi. Solidna domača dela Na fasadi, ki se odlikuje zlasti po krasnem ometu v plemeniti terranuovi, vzbujajo največjo pozornost krasno izdelana dekorativna omrežja oken, ki jih ie izgotovi-io naše znano ključavničarsko podjetje Rudolfa Geverja z vso natančnostjo, kakor tudi ornamentalnc železne stene ter sploh domala vsa ključavničarska dela v palači. Solidnost ambicijozne domače firme sloni na tradicijah kvalitetnega dela stare domače obrti, ki neprisiljeno prehajajo v stremljenja najmodernejše umetnostne obrti. S temi načeli je firma izdelala po načrtin našega priznanega umetnika — arhitekta Costaperarije krasna dvokrilna vrata Pokojninskega zavoda v Mariboru, v Ljubljani je bila udeležena pri palači OUZD, Delavske zbornice in pa pri prezidavi Narodnega doma, kjer Je napravila vse svetline, ki omogočajo galeriji tako ugodno luč. Prvovrstno delo te ugledne tvrdke je pa tudi velika železna strešna konstrukcije mestne elektrarne. Štiri svetline v poslovalnici je dobavila tvrdka Martinčič. k njim pa konstrukcije vrhnih svetlin specijalna firma Eberspicher iz Esslingena. Školjkasti apnenec za fasadno oblogo, granitne stopnice in švedski mramor ob njih ie dobavila naša stara kamnoseška firma Toman. stopnice iz umetnega granitnega kamna obeh stopnišč je pa izdelala tvrdka Battelino. Centralno kurjavo je instalirala Obnova, tre-sor je od Arnheima iz Budimpešta, elek-tična dvigala za osebe, akte in pepel so VVertheimova, elektriko je montiral ing. Ga-beršček. veliko strešno konstrukcijo je pa s svojo priznano solidnostjo postavilo tesarsko podjetje Martine. Opeka je večino-ma vrhniška. Pred nami zopet stoji velika palača, delo domačih rok. Razveseljiv dokaz nam je, da tudi pri največjia stavbah ne potrebujemo več tuje pomoči, zato vsem naše čestitke. Iz Celja —c Cerkev sv. Save r Celju. Dela pri kopanju temelja za cerkev sv. Save v Celju zaradi krasnega vremena lepo napredujejo. Vojaki 60 že izkopali globok jarek okrog 9tavbiŠča, v katerem sezidajo mogočen temeljni zid za cerkev. Ko bo odpeljana vsa prst, začno dovazati gramoz in pesek, katerega se bo porabilo ogromne množine, ker bo sezidana cerkev iz betona. Glavni vhod v cerkev bo nasproti Skobernetovega hotela ob Ljubljanski ceeti. Okrevališče ljubljanskih uagiatratnih uslužbencev Včeraj je hUo v Kamni gorici svečano otvorjeno okrevališče ljubljanskih magist ratnih uslužbencev Magistratni uslužbenci niso mogli na slo-vesnejši način proslaviti lOIetnega jubileja svoje bolniške blagajne, kakor z otvor/vJ-jo lastnega okrevališča, ki so si ga zgradili v Kamnigorici. Tam *o kupili h adaptirali lepo stavbo, ki ie bita nekdaj iast brata buditelja slovenskega naroda dr. lov-ra Tomana. Okrevališče ima krasen »r efc-širen park ob potoku Lipmci in veliko gospodarsko poslopje, ki se b-> Mftaejj preuredilo v stanovanja. Okrevališče je bilo včeraj ob 10. dopoldne slovasn^ otvorjeno. Otvoritvi je prisostvovalo okoli 60 članov in članic bolniške blagajne magistratih uslužbencev z gosp. dr. Puxo.n na čelu, dalje župan dr. Dinko Puc ter občinski svetovalci: dr. Bohinjec, prof. Jarc. Urbančič in Orehek, podravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Vrančič. bivši magis'ratni uradnik, ki je prvi dal pobudo za ustanov'tev blagajne in je sam izdelal -j.aktična pravila; zastopnik mariborskih magistratnih uradnikov g. Brandtner, tapana iz Kamne-gorice in Krope, domač; župn«k. gasilci ;n mnogi domačini. Gas; ci in drugI domačini so priredili gostom pred slavolokom prisrčen sprejem. Okrevališče Je otvori predsednik boi-niške blagajne dr. Riko Fux. zahvaljujoč se vsem, ki so pripomogli do ustanovitve okrevališča. Navedel le kratko zgodovino blagajne, povdarjajoi solidarnost bj požrtvovalnost magistratih uslužbencev, ki so v 10. letih pripomogli s svojimi prispevki, da so si končno zgradili ta dom kol so-ciial. ustanovo, ki je edina te vrste v Jugo. slaviji. Tzročil je doti v las* magistratnih uslužbencev ter prosi; go*p. župana, na? prevzame mestna občina pucrov teMstvo nad domom. ^upan dr. Puc je čč= Jal uslužbencem % gradnji okrevališča ;er je v imenu Ijub'jar-ske občine pozdrav:! vse domačine, pjzi-vajoč jih na skup.io sode.ovanie mes*a LJubljane in dežele. e domači župrik slfAesno blagoslovi! okrevaJOS*. Pa efici-Jelrem delu je bil v okrevališča prirejen povabljenim gostom skiipe.i obed. ki ga je p.tskrbel oskrbnih g. Suhidobnik Pcpol-cine se je v parku vršila domača veselica. V paviljonih so streg ; člani in Stanica bolniške blagajne. Okrevališče Je velike važnosti za tu:$ki ppi rr.ei v Kamni jjoric1 in bližniih krajih, ki so drugače v ru^kopromernem peg'.edu precej zanemarjeni. OKrevališče bo dostopno p^ potrebi zlasti v rimskh mesecih tu-ris*o-n, osobito snvičintM. V bližini okre-v?l]?č;i ie namreč prs v prikladen teien ra smučanje. Otvorite nam paralelko Ravnateljstvo tukajšnjega drž. ženskega učiteljišča je letos izdalo ogla?, da se »prejmejo na zavodu v I. letnik učenke, ki so do* vršile 4 gimnazije z odličnim, prav dobrim in celo dobrim uspehom, ter učenke meščanskih šol z malo maturo, z odličnim in prav dobrim uspehom. Oglasilo se je 42 giinna-zistk in nad 100 učenk iz meščanskih šol. Kaj se je zgodilo? Sprejetih je bilo 80 girn-nazistk z odličnim, prav dobrim in dobrim uspehom ter samo 15 odličnjalriuj iz vgeb meščanskih šol. Niti ena s prav dobrim uspehom! Ali je to sorazmerno? Ali so meščanske šole tako slabe, da niso sposobne učenke za učiteljišče? Zakaj jih potem vzdržujejo? Zakaj se tega ne pove staršem pravočasno, da dajo otroke rajše na gimnazije ter pridejo potem lahko z dvakrat ali trikrat slabšimi izpričevali na učiteljišče? še nekaj! Prvi, drugi in tretji letnik imajo paralelko, letošnji I. letnik pa je nima, češ, da ni prostora, oziroma, da je preveč učiteljic. Prostor se vedno dobi. N. pr. otroški vrtec bi se lahko prešebl na >Ledino< ali kam drugam. Učiteljic pa še primanjkuje v naši driavi! Sicer pa je manjša nesre-Ča, če se ne nameati vseh izprašanih učiteljic po šolah, kakor pa, če se mladini splob zabran! to potrebno izSolanje. Koliko 6e jih po maturi poroči, (kar je povsem pravilno), koliko se jih pozneje izbere kak drug poklic. In recimo, da bi bilo preveč učiteljic, z učiteljsko maturo ee povsod lahko vstopi v privatne službe (banke in razne druge urade) ženska ima pa le potrebno izobrazbo za življenje in poklic. — Prav bi bilo, da bi se učiteljišča ne smatrala za tako izključno stro- ^rosveta Velika abeceda uspeha Včeraj zvečer je vprizorila naša drama kot drugo prem i ©r o Pagnolovo komedijo »Velika abeceda uspeha«. Duhovita francoska satira na korupcijo bi bila nekoliko zastarela, da niso razrapane povojne razmere kot nalašč ustvarjene za verižništvo in da nimamo v vsakdanjem življenju toliko kričečih primerov korupcije. Zato je bilo gledališče nabito polno in zato je sprejelo občinstvo satiro z velikim navdušenjem in prepričani smo, da jo bodo lahko z enakim uspehom ponavljali. Dobro je, da pride včasih na oder tudi dobra komedija, ssj živimo v časih, ko se človeku redko nudi prilika, da bi se od srca nasmejal. »Velika abeceda uspeha« je pa komedija, ob kateri se človek lahko pošteno nasmeje in že to ji daje pravico, da pride na oder. Predstava je bila igralsko in režisersko na višku. Glavno vlogo klasično nerodnega in do skrajnosti poštenega profesorja, ki postane pozneje premeten in rafiniran trgovski agent, je igral odlično g. Cesar. Posebno dober je bil proti koncu. Grego-rinov ravnatelj je bil nekoliko pretiran, pa je kljub temu v splošnem ugajal, posebno mladim, ki se prav rada nasmeje na račun profesorjev. Poleg Cesarja, ki je dobil v »Veliki abecedi uspeha« eno svojih najboljših vlog, se je odlikovala tudi ga. N a b 1 o c k a kot ljubica podjetnega občinskega svetovalca, kateremu je mandat prava molzna krava. Za svojo izvrstno igro jeprejela lep šopek. Ga. Medvedova je tudi včeraj dokazala, da je kos vsaki vlogi. Njens vloga je bila sicer manjša, vendar je pa prišla do popolne veljave. Tudi gosp. Lipah je podal v verizništvu verziranega občinskega svetovalca dobro. Toliko kot kronisti. Podrobneje spregovori o komediji po reprizi naš recenzent. kovne šole, ker je treba pomisliti tudi na splošno izobrazbo ženske mladine, ki bat na tem zavodu pridobi največ koristnega za svoj materinski poklic. Vsaka dobra mati bi morala biti pravzaprav učiteljica, kar Ji je potrebno pri vzgoji in domači pomoči pri pouku otrok. Toliko o potrebi ustanovitve novih učiteljišč ali za sedaj vsaj še paralelke I. letnika na drz. ženskem učiteljišču v Ljubljani. Pripomniti pa je še, da bi se pri taki izbiri učenk, kakor je bilo letos na imenovanem zavodu, moralo vpiso\ati in tuli objaviti imena sprejetih, vsaj teden dni popreje, pred no se zaključi vpisovanje na drugih šolah. Naravnost brezobzirno se je ravnalo letos v tem pogledu, tako da je veČina neapre-jetib (in to nad 100 učenk s krasnimi izpričevali) danes na žalost in veliko skrb staršev radi polnoštevilnosti na drugih šolah v položaju, da izgube celo šoteko leto Prizadet rodbinski oče. — Kaj takega pa te ne! Vedno govore o Šiški, da je med najbolj se razvIjajoSimi deli bele Ljubljane. In ne zastonj; kajti Slikarji lahko dokažemo, da smo sezidali največ hiš. Najbolj smo pa lahko ponosni na mogočno stavbo, ki si jo je zgradil nekdo ksr sredi ulice in sicer ličen svinjak. Stavba bo v kratkem dovršena in izročena splošnemu zaletavanju v nočnem času. Dotični si večkrat privošči kako šalo, a kaj takega je tudi za Šiško v 20. stoletju fenomen prve vrste, na katerega opozarjamo mer odaj ne činitelje. Siakarji pa se bomo tudi informirali, če je morebiti dotična ulica stavbni prostor. Pa naj Se kdo reče, da ni Šiška napredna. Goethe: Faust Pisati o Goethejevem »Faustu« bi bilo resnično isto, kakor nositi vodo v morje. Kar je izšlo knjig in študij v najrazličnejših jezikih o tem gigantskem umotvoru, tvori ogromno knjižnico. Johannes Scberr smatra »Fausta« za »največjo poetično ustvaritev« germanskega sveta«, in Nemci ga ljubijo, spoštujejo in neprestano čitajo kakor biblijo. Tisoči in tisoči uporabljajo iz »Fausta« citate in aforizme, kadar govore ali pišejo, in »Faust« je že davno duševna posest vsega kulturnega sveta. Tudi sodobniki se vračajo zmerom radi k Goethejevem »Faustu«, prepolnem duha in čustvenosti ter večne krasote. Oder pa more podajati Ie odlomke; zato ima človek popoln užitek samo ob čitanju. Tudi Sestava priredba za novo uprizoritev je jedva tretjina 1. dela, ssj je celotna izvedba za igralce m poslušalce neizvedljiva. In v prvi vrsti gre vse priznanje prof. O. Se s t u za veleokusno, praktično, slikovito uprizoritev ter akad. slikarju Iv. V a v p o-t i č u za lepe, duhovito zasnovane dekoracije. Pevski in glasbeni del je prispeval kapelnik A. B a 1 a t k a ter bistveno pripomogel h globokim vriskom in poetičnemu občutku najvažnejših prizorov, bes t ovo inscenacijo lahko mirno pokažemo tudi razvajenim tujcem. Kar je Seat ustvaril na našem majhnem odru, je delo, na katero je gledališče lahko ponosno. . 2al mi je. da ne morem enako laskavo poročati o kreacijah igralskega osobja, dasi jim obenem priznavam, da so storili z vse hvale vredno ambicijo in intenzivnim študijem prsv vse, kar zmorejo. Za osebe v »Faustu« pa ne zadošča niti najvzglednejša marljivost, niti najbolj dovršena rutina. V splošnem je bilo marljivosti celo preveč, zakaj memorili so svoje vloge tako, da so mestoma stihe drdrali z naglico strelov iz strojne puške, kar se je čulo nekam tolarski, a slabo razumelo. Najboljša, najdoslednejša kreacija vse predstave je bil Skrbintkoi M e f i-s t o, ki se je vseskozi brez pretiravanj držal v mejth okusa. Takisto je bil umeten Faust g L e v a r v prvem delu Igre. V d - . gem delu bi si želel dosti več mlados* i okretnosti. A Levar je dognal «vojo grar-diozno nalogo nad vse častno ter mu gre neomajna hvaU za ogromni duševrv n f -žični trud Kdo bi še d\(.m:l. da aa prestolonaslednik Petsr _ imu- i»r! Njeno Velieanetvo kraljica Mirita je odobrila* da dobi ns$ prestolonaslednik Peter sniufti in smučarsko opremo za izvajanj« smučarskega sporta pozimi. Jugoslovanski rimekosportni saveg je pripravil potrebno opremo, katero je po svojem predsedstvu včeraj isroell na dvoru Smučarska oprema je bila izdelana vsa od rjaaih podjetij ter so dobavili: smučarski dres tvrdka Henrik Piller, Kodeljevo, čepico Filip Bizjak, Selenburgova ulica, smučarske čevlje Zalokar, Gospeevet-ska cesta, kompletne smuči tvrdJca J. Goreč oasl. d. z e. a-. Dunajska cesta. Gojenje smučarskega sporta bo napravilo gotovo veliko veselja mlademu prestolonasledniku- — Državni nasta-rljenei in ▼pokejenei — odtegljaj sa oktober 1929, Finančna direkcija v Ljubljani razglasa: Za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju samoupravnih cest se odtegne v mesecu oktobru vsem aktivnim državnim naetavljencem kakor tudi vpokojeneem od aktivnih prejemkov (brez stanarine in doklad) in od pokojnin (brez doklad) znesek » m dneva v smislu čl 36 zakona o samoupravnih cestah — Uradni liit It. 60/347 z dne 10. junija 1&29, razpisa ministrstva za gradbe Št. 15.209 ex 1929 in odloka fin. ministrstva D, R. br. 190.055 z dne 13. avgusta 1929. ker vsi državni in v tem členu navedeni javni nastavljenei plačujejo osebno delo v denarju. ~ Novi podporočniki. Izpit za aktivna podporočnike so položili v pehoti Franjo Rupnik, Matija Močivnik in Valentin Koro p ec; v artiljeriji: Josip Skraber; v inženjerski stroki: Rajko Danko: v zrakoplovstvu: Rudolf Horvat in Alojzii Než-mah; v artiljerijsko - tehnični stroki: Fra. njo Jesih in Tranc Podbrcžnik; v inženjerski stroki pa Alojzij Setina, Prodaja tobaka na debelo. V »Službenih Novinah* št. 221 z dne 21. t, m. so objavljeni pogoji, pod katerimi daje monopolska uprava v zakup pravico orodaie tobaka, tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic na debelo, in sicer za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1932. V ljubljanski oblasti so določeni za skladišča tobačnin irdelkov naslednji kraji: Breži-e, Višnja gora, Vrhnika, Velike Lalče, Zagorje, Kamnik, Krško in Kostanjevica, Krani in Tržič, Kočevje, Brijolok.- \n Nova vas, Logatec. Litija, Laško. Lukovica in Moravče, Novo mesto, Črnomelj jn Metlika, Radeče, Radovljica in Jesenice, Ribnica in Travnik. Sevnica, Trebnie. 2užemberk, Mokronog, Cerknica, Lož in Nova vas ter Skoja Loka, Železniki m Gorenja vas; v mariborski oblasti pa Dolnja Lendava, Konjice, Marenberg, Murska Sobota. Gornja Lendava, Maribor in St. Lenart. Prevalje, Ptuj in Ormož, Rogaška Slatina. Gornja Radgona in Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovenjgradec, Celje, Mozirje. Šoštanj, Smanc pri Jelšah, Kozje ter Čakovec in Dolnff Kraljevac. — Zakon o pospeševanju poljedelstva. V -»Službenih Novinah« št. 221. z ne 21. t. m. je objavljen zakon o pospeševanju poli .juetstva. r-.;. — Cigarete »Drina«. Monopolska uprava opozarja kadilce, da so prišle v promet nove cigarete *Drina<, izdelane večinoma iz hercegovskega tobaka. Zaenkrat so v prometu nove cigarete v Škatlicah po 100 komadov, pozneje pa pridejo v promet tudi ikatljce po 20 komadov. 100 komadov »Drina< cigaret stane 50 Din. — Nagrada letalcema Šmtiču in Bajdaku. Podjetje »Industrija aeroplanskin motorjev«, v Rakovici je podelila našima pilotoma kapitanu SimiČu in poročniku Bajdaku kot zmagovalcema na letalski tekmi Male antante nagrado v znesku 30.000 Din — Razpisana služba. Pri mernički četi III. armijske oblasti v Skoplju je razpisano mesto menanika. Prošnje je poslati komandi omenjena čete do 33. tm. Priložiti je dokaze o državljanstvu, o dovršeni vojaški službi, da prosilec ni starejši od 40 in ne mlajši od 22 let, o neoporočenosti. o uspo-sobhenju kot mojster - elektromehanik, o popolni fizični sposobnosti (pregled pri komisiji IH. armijske oblasti), o pismenosti in dovršenih šolah. Nastop takoi. plačo določi ministrstvo vojske in mornarice. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani. — 2upna skupščina. V nedeljo, dne 29. tm. ob 10. se bo vršila v mali dvorani hotela Unjon v Ljubljani redna letna skupščina Župe skavtov v Sloveniji- Dnevni red je običajen Ker bomo čuli tudi poročila o svetovnem skavtskem sestanku in mednarodni skavtski konferenci, o jugosloven-skem saboru v Beogradu in o podobrob-nem delovanju naše župe, vabimo cenjeno občinstvo k čim številnejši udeležbi. — Odbor. — Razveljavljen razpis službe. Razpis službe zvaničnika pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani je razveljavljen. — Državoznanstvo m sole. Na šolah, kjer se poučuje nauk o državi, državni organizaciji in zakonih, more služiti kot pripomoček (pomožna knjiga) knjiga »Državoznanstvo«: dr. Ogrina Frana (Kamnik). Dobi se v knjigarnah, v oblastni zalogi šolskih knjig in učil in pri pisatelju. Cena (povsod) za broširan izvod 40 Din. pri skupnem odvzemu naimaj 10 izvodov 35 Din za komad. Knjiga (v veliki obliki) obsega 156 strani. — Vreme. Vremenska napoved nam obe. ta deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo v večini krajev naše drfave lepo, samo v Mariboru in v Beogradu je deževalo. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 24. v Beogradu 21.2, v Skoplju 21. v Ljubljani 20.5. v Zagrebu 20. v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9 mm, temperatura je znašala 9.4. — Nova razprava glede imetja Irme Mol-narjeve. Pfedavuo smo poročali, da je sodišče v Jaši Tom i ču v Banatu določilo za dediče premoženja pokojne Irme Molnarjeve, ki je bila umorjena, njenega nečaka, dsbrezcin-skega gledališkega direktorja Gezo Kardosa in njegove tri sestre. Proti razsodbi je vložil odvetnik dr. Mijajev priziv, Čei, da je imela pokojna Mornarjeva tudi na Madžarskem sorodnike, katerim pripada delež premoženja. Zato se bo vršila nova razprava glede razdelitve dedseine. Čudno je, da se za dedičino ni potegoval noben Slovenec taj je bila pokojna Mornarjeva rodom Slovenka. — Bedi umora očeta obsojen na pet let ječe. Pred ogulinskim sodiščem se je te dni vršila razprava proti l&letnemu Beagiću iz sela Novak, ki je ubil svojega očeta. Obtoženec se j§ zagovarjal, da ga je oče zelo ao-vražil in ga zapodil iz hise. Sosedu, ki se ga je usmilil in ga vzel pod streho, ja zagrozil, da ga ubije. Zato je sklenil osvetiti se mu. V prepiru ga je s sekiro ubil. Ker so priče izpovedale, da je bil oče res nasilen in da je fanta vedno pdetepal, je sodišče upoštevalo olajševalne okolnosti in je Beagića obsodilo samo na 5 let ječe. — ž# o rupu v Dragueinuvfii. Poročali »mo o drm?ui ropu v Dragutinnveu, kjer »o neke noči masirani roparji vdrli v h'šo veleposestnika Milivoja Bel<*slina in odnesli blagajno, v ioneri so bile razne dragocenosti, vrednostni papirji in ^aa- v skupni vrednosti 660.':00 Din Orožniki se aretirali dva sumljiva kmeta, ki sta bil* na dan vloma v Bsleslii ovi hiši m *U bai»* hot-la nakupiti »laras. Seljaka sta orožnikom iđj.la, da sta bili pr; beleslinu. To ;e zelo sumljivo in kaže. da imata možakarja slabo vpgt. Sel« ko co /a orožniki konfrontirali s služkinjo Marijo Fekete sta priznala, da sta bila res pri Berlinu, dejala pa *'a Ja sta na to že pozablH — Samomor gostilničarja V Velikem Bečkereku jo te dni vzbudil veliko okornost samomor 27'etnega gostilničarja Ludvika Schneiiorja ia Korvina. Us**j' i «e je v vinogradu svojega očeta, tvorj:čarja Ivana Schneiderja. Pokojni j« bil splošno znan in ugleden. Zapustil je več pisem, iz katerih je razvidno, da je bil vzrok samomora težak gmotni položaj. — Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku Kreka pri Tuzli se je v soboto pripetila smrtna nesreča. Ponesrečil se je kovač Šck-čević Niko, zaposlen na separaciji pri dvigalu. Dvigalo ga je stisnilo za vrat in za glavo. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni je bil oženjen in oŽe štirih otrok. _ Zagreb dobi moderno bolnico. Vprašanje nove bolnice v Zagrebu, ki je že uolgo pereče, je bilo te dni po sporazumu med mestno občino in ministrstvom narodnega zdravja rešeno. V Zagrebu zgrade novo bolnico, ki bo dograjena v Štirih letih. Stroški bodo znašali okoli 60 milijonov Din. Staro Zakladno bolnico opuste. — Dve smrtni nesreči pri Koprivnici. Pri Koprivnici na Hrvatskem sta se te dni pripetili dve smrtni nesreči. V selu Peteranc je nastal požar v hiši seljaka Bolta Dolenca. Ogeuj je zanetila 61ena Marica Oolubcič..kateri se je pri požaru vpelo krilo. Ogenj so pogasili, dekletce je pa zadobilo tako težke opekline, da je poškodbam podleglo. V 3elu Vlaislav je v vodnjaku utonila 251etna dijakinja Katica Primuiič. — »uspela osveta zagrebškega odn-tui La Na nedostojen način *e je hotel os venci svojemu upniku zagrebški odvetuik di Kuj-čfcr. Sprt je bil z inkasantom Zadrtivctnn Uflužbenem pri tvrdk: Drueker. Ozadji t*t$a spora je prav zanimivo. Dr Kulčar ;e Šival v avguetu v SeJcih pri Crik vrvici s sv ;j za-icčenko v hotelu >Riviera< ki je 'ps*, /.a-eravčeve sestre. Zaročenka s<* ,-e sprla s ho-telirko in končno je brez s1ovv-d ^ciu'la, ne da bi poravnala svoje Ob važnosti Zadra vec je zato terjal dr. Kulčar n. P.i *e mu osveti in da se ga odkriža, i-» dr. Kulčar ovadil Zadravca policiji, Češ. da j° zagrizen komunist in da je v njegovi plei ni govoril, da dobro ve, kdo je ineceniral bombni odpad na orožniško komando v Znizrelm. Policija je bila precej skeptična in je uijproj zaslišala Zadravčevega poslodajalca Druokerja. To je izjavil, da je njegov inkasant posten in da se za politiko sploh ne zanima. Zadravec sam je pri zaslišanju izpovedal, da «se ni n;k-dar brigal za komuniste. Policija je zato sklenila zaslišati odvetnikovega pisarja Jurčiča. Mož je namreč spisal ovadbo proti Za-dravcu. Jurčič je najprej zatrjeval, da so vsi podatki točni in da je Zadravec res »iomu-nist. Policija pa ni popustila in ga ja precej trdo prijela. Končno je pisar priznal, da je obtožbo sestavil po diktatu samega šefa, odvetnika dr. KulČarja. Če bi tega ne storil, bi ga Kulčar odpustil. Policija je pozvala tudi dr. KulČarja. Mož je moral imeti zelo *la-bo vest, kajti ko je zagledal detektiva, je dejal, da dr. KulČarja ni doma. Kljub t?mu je moral na policijo. Na policiji je zatrjeval, da ni dal nobenega navodila za ovadbo zoper Zadravca In tudi obtožbe ni diktiral. Videč, da hoče krivdo zvrniti nanj, je Jurčič izpovedal še nekatere j?odrobno?ti. obeaem je pa policiji pokazal koncept dr. Kulčerje-vega diktata, ki ga je imel slučajno pri sebi. Bilo je torej očividno, da je dr. Kulčar inicijator podle ovadbe. Policija je zato takoj izpustila Zadravca in pisarja Jurčiča, pač pa je moral v zapor sam odvetnik dr. Kulčar. Iz Ljubljane —lj Zahvala. Za mnogobrojne Čestitke povodom moj$ 2oletmee službovanja v »Narodni tipkamic se tem potom najprisrcneje zahvaljujem Fran Jezerjek, ravnatelj >Na rodne tiskarne«- —Ij Bedek Jubilej. SOletnice nepretrganega službovanja v >Jugoslovanski tiekaroi< praznuje danes g. Ivan C i b e r, tiskarski strojnik. Jubilant, ki je že lani praznoval zlati jubilej tiskarske ali črne umetnosti, je še vedno čvrst in krepak, dasi ima že Šest in pol križa za seboj. £r— —■* Ciber, ki je pristna ljubljanska korenina, je splošno priljubljen, zlasti pa ga cenijo številni njegovi tovariši. K redkemu jubileju mu iskreno čestitamo in kli&emo: Se na mnoga leta! —lj Mestna hranilnica ljubljanska, slovenski najuglednejši denarni zavod, praznuje 1. oktobra štiridesetletnico 6vojega obstoja. li— Obrtao ejbeaie v UtabUaai Pri me-stnem magistratu kot obrtni oblasti je bilo v avgustu prijavbenih 35 novih obrtov, od* nosno izdanih toliko obrtnih koncesij. Med drugimi sta bili podeljeni dve koncesiji za avtobusni promet, in sicer: mtstni občini ljubljanski za progo Ljubljana - Jefica-Mengeš - Cerklje - Kranj - škofja Loka-Medvode - Ljubljana in obratno ter Oskarju Žužku za progo LJubljana - štartno pod Šmarno goro - Vodice ■ Šenčur in Krani ter obratno. Obrto dovoljeje so med drugimi dobili 4 krojači, 6 trgovcev in 2 mesarja. V avgustu je bilo odjavljenih *6 obrtov, ker so bili opuščeni, odnosno ker je mestni magistrat nekaterim odvzel obrtne pravice, ker niso bili upravičeni izvrševati obrt. H— Regulacija Vegove ulke. Vegova ulica je v prostoru za vozovni promet izravnana in danes je začel delovati cestni va-I jar. Delavci sedaj izravnavajo prostor ob gostilni pri »Panju« in dalje proti realki-Napravili bodo nov hodnik in le to lesen nasade od Rimske ceste do realke topole, za katere so že zaznamovani prostori s količki. Okoli topolov bodo postavljeni okrogli robniki kakor na šentjakobskem trgu. Obdelovanje hvarskega kamna za Na-poleonov spomenik leno napreduje. Kvadri so skoro it obdelani in te dni prispe zadnja pošiljatev marmornatih kvadrov z otoka ilvara. Napoleonov spomenik bo do 13. oktobra gotov. Da se kamnoseki zavarujejo proti dežju, je tvrdka Feliks Toman postavila leseno streho. Pri zidu cerkve nemškega viteškega reda zidarska dela »litro napredujejo. Zid ie napravljen po vzorcu starorimksih zidov. B— Popravljanje Kongresnega trga. Ba-zaltoldni tlak na Kongresnem trgu, ki je bil napravljen pred dvema letoma, so začeli prejšnji teden na nekaterih krajih iz-sekavati. ker se ie že pokvaril. Tvrdka Bravle garantira za tlak pet let in mora vse poškodbe tlaka v tem Času popraviti na lastne stroške. _Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Dane« zvečer ob osmih vaja dela moškega in mešanega zbora za jutrišnji nastop. Tajnik. —lj Godbeni sbor Sokola 1. Danes, v ponedeljek se prično zopet redne vaje pihalne godbe. Vsi in točno! — Zdravo! — Kapelnik. —lj Hospitantke na senski obrtni Šoli. Vpisovanje na oddelkih za šivanje perila, izdelovanje oblek in za vezenje se vrši od torka 24. do sobote 28. septembra v šolskih odmorih ob pol 11 in ob 16 uri v dam?ki eobi Žensk«? obrtne šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Parna in vročezračna kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo od 24. t. m. zopet otvorjena iu sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredan in petkih za ženske, vsakikrat od 14. do 18. 1178 Umetniška šola Probuda" (v poslopju Tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica 9.) IX. šolsko leto 1929 30. Vpisovanje v spodaj navedene tečaje se vrši od srede 'J5. septembra do ponedeljka 30. septembra vselej od 18. do 19. ure na Tehniški srednji šoli v pritličju soba štev. 6 pritličje. Dohod iz Oorupove ulice štev. 10 čez dvorišče. Reden pouk se prične v torek 1. oktobra 19*29. Pouk je večeren, dnevno od 18. do 20. ure po določenem urniku, ki je razobešen na razglasni cieski umetniške šole >Probu-da< v vestibulu Tehniške srednje šole. V to šolo ae sprejmejo tudi začetniki, ki imajo le nekaj dobre volje in veselja do umetnosti in umetne obrti. Ker nudi šola popolno izobrazbo v vseh posameznih oddelkih je dana možnost vpisati se tudi onim, ki bi radi svoje znanje izpopolnili, študij na tej soli je omogočen tudi obrtnikom, kateri žele v svoji stroki izobrazbe in izpopolnitve. Tečaji so sledeči: A. Oddelek za ligu ratno risanje 6 potrebnimi predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in zgodoviue umetnosti. B. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko, predavanje iz perspektive, oblikoslovja in umetnostne zgodovine. C. Javna risarska šola za obrtnike in starejše vajence, kakor tudi za one privatnike ki imajo veselje do risanja. Pouk v tem tečaju je op nedeljah od 9. do 12. ure. Pričetek pouka v nedeljo 6. oktobra. Vpiaovanje Še posebej pri pouku v učilnici it#v. 10 drugo naditropje. GraJika v rasnih tehnikah kakor lesorez: bakropie. vjedenke in po možnosti tudi litografija. Fotografija za amaterje začetnike kakor tudi za one ki želijo svoje znanje izpopolniti. Mala plastika in medajlersuo. Poučuje se modeliranje v mali plastiki, spoznavanje reliefa v medajli kakor tudi ciziliranje in patiniranje bronastih odlitkov. Kiparstvo. Modeliranje velike plastike in kompozicije, klesanje v kamen in le«. Slikanje na tkanine. Pouk v raznih tehnikah, kakor: batik, patroniranje, plastično slikanje itd. Opisna geometrija in perspektiva. Pouk za začetnike in za one ki se pripravljajo, da iz teh predmetov položijo ispit. Usnjerer. rezanje ornamenta in figuralnih osnutkov ter barvanje usnja. Na tej šoli poučuje v tekočem šolskem letu sledeči gospodje: Fotograf Beiter: fotografijo; slikar Gaspari: dekorativne risanje in narodno ma-mentiko; kipar Jurkovič: kiparstvo; prof. Sever: malo plastiko in medajlerstvo, opis. geometrijo, perspektivo, oblikoslovje in risanje v javni risarski soli: grafik Smrekar; grafiko: prof. Šantel; slikanje na tkanino: prof. Šubic; figuralno risanje in anatomijo: kipar Vahtar; uenjerez; prof. Volavsek: zgodovino umetnosti. Vse nadaljnje informacije o soli daje vodja sole profesor Sever Anten, telefonska stev. mo. Danilove dogodivščine v Benetkah Odlomek iz spominov, ki jih piš — Kako ti i« Danil Nestor naših igralcev, večno mladi D a ni 1 o piše svoje spomine. V kratkem izide Danilova knjiga spominov, v kateri bodo popisane naJzanimiN ejse dogodivščine iz njegovega bogatega in pestresa življenja, ki jih je doživel kot igralec in človek. Z a\torievim dovoljenjem priopćujemo danes izvleček iz njegovih spominov o •^Danilovih dogodivščinah v Benetkah-. Beneška noč, sondole plovejo po kanalih, v katerih se stiskajo zaljubljenci in ob sijajni razsvetljavi Markovega trga igra slovita beneška godba in nepregledne množice valove po trgu. Pri kavarni del Ouadro me nekdo pocuka in glej kdo je bil. — Šest. naš šest: z njim pa Kralj, resnični Kralj našega odra. — In ker smo se tako nepričakovano zbrali na tem trgu kar štirje člani našega gledališča, je Sest v proslavo tega zgodovinskega dogodka naročil >— Tutti caffe nero«. - Blizu naše mize pa zagledamo opernega pevca Balabanova, ki je pobegnil iz Ljubljane v Beograd in je bil na potu v Pariz. Pogovarjali smo se o vtisih, galerijah in drugih posebnostih. Smejali smo se tomboli, ki se se igra vsak večer blizu Ponte dei Sospiri, to je prava italijanska »beffa«. V dobrem slučaju zadeneš košček cukrčka ali komadiČ ~£ajfce«. Sicer pa nihče ne more zahtevati, da za pet sentimov zadene vsgon pohi$tva, ki je razstavljeno za vabo. Tintoretta in Tiziana si moraš ogledati, pravi Šest, in falot, ki zaklepa zakristijo v cerkvi »Maria della Salute* me je ukanil za celo liro. Za vsakega mojstra sem moral plačati po eno liro, dasi Je tarifa samo ena lira. Pusti, pravim, jai te osvetim. In ta večer se jc zaključil v najlepšem razpoloženju in čaru beneške noči. O polnoči pa zapoje zvon; ne vem, ali naznanja novi dan ali čas počtka. Točno ob tri četrt na 11. preneha \sak koncert na trgu. Vse se razprši in v hipu je trg prazen. — Niti golobov ne vidiš več, kaj še golobic. Golobice se menda preselijo na bližnji Lido. — s Drugi dan pa srečam £esta v trgovskih ulicah, ko prenaša majhen zavojček visoki elegantni dami, jaz in moja sopotnica sva se pa napotila k Ponte Rialtu. — Za malo centezijev se peljeva z morskim tramvajem do cerkve »Madonna della Sa-lute«. Zanimala sta me Hntoretto In Tizian. Komaj pa vstopil v ta božji hram, ti ft namiguje zakristani izza pol odprtih vrat zakristije in pravi »ingresso duc 'ne& — seveda je on mislil — oer persona. Gostobesedno je razlagal Tintoretlovo sliko, da bi komaj deseto besedo razumel in pri Tizianu je ponavljal isto in se pripravljat na lire. Položila sva vsak po eno liro na mizo, nakar je godrnjaje za'oputnii vrata za nama. Sest je bil maščevan. Medtem ko se je moja sopotnica udajala pobožnosti v cerkvi, sem jaz zasedel papeški prestol, ki je ves v zlatu in obdan v krasno arhitekturo. Široke stopnice vodijo do sedeža. Pod sedežem pa je napis: — Papa Pio X. Pont. Maxi. — Raz tega prestola je gotovo govoril sv. Oče pastoralen govor, saj je bil Benečan. Je i- moja manija, da zasedem vse prestole in trone, do katerih sem imel pristop, bodisi na dunajskem dvoru ali Miramaru, na trr.nu do-žev aH na Rabu veliki sedež škofov z rumenim damastom. V Gorici pa sem se polastil krone francoskega kralja ter si isto po vzgledu Napoleona potisnil sam na rjavo. Zadnjega francoskega kralja sem imel Čast osebno poznati. — Živel je nekaj časa v Ljubljani pod imenom gro* Chambord. Stanoval je pod Rožnikom v sedanjem Kol-manovem gradiču. MoJa sopotnica je želela pei do Rialta, čel ker je tako blizu. Udal sem st. kakor se vedno udam ženskam. Celo uro sva hodila po ulicah in uličicah preko trgov fn obokov, toda Rialta ne vidiš. Z ladjo bi bila v nekaj minutah na mostu. Nejevolja se me le polaščala, ona pa kar trmasto naprej. Prideva zopet na trg. kjer Je star. Benečan prodajal staro šaro. Tu se odpočijem in ba-rantam za star beneški »spado«. — Moja sopotnica se je sramovala svojega očeta, ki je hodil za njo kakor policaj v beli ce- e nestor naših igralcev Danilo, o ogledoval Benetke. piči s sablju v roki. Končno pa \praopiha\a na Rialto, katerem i sem obhodil dvakrat in si predsta\ ljal Shy-loka, ko je pred 300 leti barantal na Riajtu. postaal sem na mostu, >aj sem vendar večkrat igral tega Žida v -Beneškem trgovcu-, ki so ga na Rialtu opljuvali. xer je jem.il visoke obresti. Izmučen in gladen \ itoftm v ladjo, da se popeljem na Markov trg. — MoJa *opot. mca, ki se razume nekoliko na francoščino, je poslušala dva tuja gospoda, ki sta obirala mene in moj spado. Zopet smo v doževi panči. Hodih smo po dvoranah Velikega sveta. Desaiortco in s\eta Trojice, kjer je oveKovečena vsa zgodovina nekdanje beneške moči ir sc zrcali v poedinih »uuadrih« včasih z brutalno pozo. Cicerone nam ogorčeno razlaga, da je Napoleon odpeljal v ^ariz štiri r-ozlačene konje, danes pa stoje spet na cerkvi sv. Marka in daje tudi i; *idu utrgal sramoten kip levjega žreb, skozi katereaa to vlagali tožbe proti svetu Desetorice. Pripovedoval je tudi, da je Napoleon ukradel mnogo umetnin, toda na naš -Oho« — je ta prebri-sanec svojo trditev takoj omilil, češ, saj to je pravica zmagovalca. Suer pa je umetnost Italije vsemu svetu mana. Pripeljal nas je v veliko priprosto d\ o-rano ter razvrstil našo karavano v one, ki hočejo plačati 5 lir na desno, na levo pa one, ki ne plačajo. Torej ovce na desno, kozle na levo. To je izzvalo silno smeha. Šli smo čez most solz »Ponte di Sospiri«« po neštetih stopnicah v spodnje ječe, kjer izglajeno kamenje priča, koliko nesrečnežev se jc v teh ječah v težkih mukah valjalo, da so ga tako Iggladtfi Čut človekoljubnosti in ljubezni do bližive-ga te obide pri pogledu na ostanke te mračne dobe. Vesel si, ko prehodiš to strasno ječo in znova zašije nad teboj solnce. Svinčenih ječ visoke gori nad palačo nismo obiskali, meni je bilo teh dovolj. Pridemo do stopnic, ki vodijo na veliko dvorišče. Po tel; stopnicah je hodil »Pobel , po onih velikih pa A'obili«. Prava reč, danes po tristo letih je pa narobe. s Na prostoru, kjer so imeli orientalci nekdaj svoje tržišče, stoji 'dai n.uzej »Cor« rer«, kjer je nakopičena različna roba. Orožje vseh mogočih dob. oklepi, čelade, dragocene obleke, stari pergamenti, knjige v težkem usnju in okovane* amuleti v srebru in zlatu in celo pasovi, s katerimi so zaklepali zvestobo lene ljubosumni soprogi. Hodil sem tudi po dvorani, v kateri je Napoleon sprejemal In diktiral Benečanom kontribuclje ter zlomil moč Venecije. — • To so moji vtisi o Benetkah in ko se vračam proti Beli Ljubljani, ki Ima tudi svoj Canal grande, po katerem ne plovejo gondole, pač pa bujno poganja trava, kjer se zbira vsakojaka golazen, me iz teh misli prebudi carinik z besedami: Der Zug tst zu voli, wir machen Stichproben* in obrne se k meni Also machen Sie denn und denn Koffer auf; pokaže na kovčeg moje sopotnice in na mojega. Naši kovčegi pa so bili toli natrpani z različnim beneškim blagom, da smo jih morali zvezati. Moja sopotnica je iz strahu pred katastrofo zbežala na hodnik in mene je obila slaba vest. Kraj mene pa dremlje neki starejši gospod; položim mu roko na ramo, rekoč; Revision, Herr, machen Sie Ihren Koffer auf. — Gospod se predrami in odpira na široko svoj kovčeg, za kar sem mu dal obilo prostora. Imel sem že občutek, da bo on nedolžna žrtev naših razmer. — Carinik se povrne in premetava vsebino, pa reče: Cs Ist gut, in odide. Naii kovčegi pa so ostali nedotaknjeni. Le nikar prehitevati, kajti osemdesetkrat v življenju prideš prezgodaj In le dvajsetkrat prepozno. — — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frani Josef-ora grentlrac do urejenega delovanja želodca in Čreveija. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preiskusili, da Frani Jeief-ora voda« ▼ največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. Frani Josel-ora gren-eica se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in epec. trgovinah. lfL Iz galantne dobe. Slaven francoski pisatelj je povabil svoje prijatelje na večerjo. Vsi povabljenci so se zbrali ob dogovorjenem času, samo hišne gospodinje ni Hlo od niikjer. Gostje so čakali :ti čakali. Pogovor ie postajal vedno poistejSi in glad itak nikoli presitih literatov vedno hujši. Ko je pretekla že skoro cela ura. so se nenadoma na stežaj odprla vrata i« pojavila se je bšna gospodinja. Da bi ji ne bilo treba nredolco se opravičevati, je delila v šali: — Oprostite moji neolikanosti, imela sem pač sestanek s srojim IJubč-kom in se malo preveč zakasnela z njim. Nje«n mož se je po teh besedah sklonil k prverrru sosedu in mu poiepetal na uho: — Vi m boste smejali, ampak Je res tako! Pristopite k ..Vodnikovi družbi" Stran 4 »SLOVENSKI* NAROD, dne 23. septembra 1929. Stev. 217 tAugu&t JttanehB: 141 SVa valovih strasti — On hoče zapustiti Pariz! — je vgftlfkBtUa in preblodeia. — V AIžit, v Afriko hoče odipotovati... o. bože moti! In zapustiila je presenečeno družbo. Ta čas je Šel mladi junak iz rok v roke.. Potem je nanesel pogovor na gledaTiišče m ustajiov-r-terv- novega, italijanskega odfa. Srečna vdova nesrečnega vojvode »de Đeaoi'dreila je pa odšla v sosedino sobo in naš junak jo lie imel zdaj v tsvojih očeh, da niti ne omenimo, da jo je imel že poprej v glavi in v srcu. Armand je vstal z otomane, kajti vpričo vojvodinje se ne sme sedeti. — Sediva tu in pokrarnljajva malo, je dejala vojvodin ja in sedla na otoma-no, kjer je bilo prostog baš za dva. Stotnik lovskega polka št. 1- je bil zdaj št. 2. na otomani, pa bi ne bil zamenjal te številke za vso francosko armado. — Menda vam ni treba., razlagati, kako iskreno se veselim vaše časti" in sreče, — je nadalje\'ala vojvodinja. — Toda ko ste sprejemali zasluženi križec častne legije in mislili na veselje svojega starega očeta, ste gotovo pozabili, da se veselim z vami tudi jaz. — Kako bi se mogel spozabiti do take domišljavosti! — je odgovoril stotnik. — Nepoboljšljiv egoist ste, dragi moj stotnik. — je dejala vojvodinja smeje. — Madame. izvolite toftmaci-ti moje besede drugače, kajti prisegam vam. da nisem mislil tako. — Saj dobro vem. — je odgovorila mirno, kakor da obžaluje svoj očitek". — Saj vendar vem, da ste prav tako skromni in nesebični, kakor hrabri in plemeniti. Morda imate kljub temu pravico očitati mi kaj, toda ker sem bila" zadnje mesece daleč od Pariza, nisem imela prilike obvestiti vas, kako se mi godi. Vendar sem se pa zelo zanimala za vas in vse. kar sem slišala o vas. je potrjevalo in celo prekašalo moje dobro mnenje o vas. Sicer ipa zdaj nimam namena govoriti o sebi, temveč o vas in o vaši bodočnosti, ker sem slišala, da nameravate zapustiti Pariz in odpotovati v Afriko. — Da. madame. — Zakaj? Kaj vam se ni dovolj časti? Žalostna je ta čast! ie od- govoril Armand. — Vsaka generalova pohvalna beseda me je zbodla v srce. Vsak'kamen* v Parizu govori o krvi mojih bratov. — Človek bi mislil, da je vam žal veliki žrtev, ki ste jih doprinesli za splošni blagor. — Nikakor ne, madame. nasprotno. Toda anarhija, čeprav bi trajala samo en dan, bi bila grob svobode za cela desetletja. Kljub temu pa globoko obžalujem mnoge izgprede in bridko objokujem smrt mnogih junaških mož. —.Razumem vas, — je dejala vojvodinja,. tt-. razumem vas, da vam bivanje v Parizu ne more biti prijetno. Toda Francija je veJika___zakaj hočete odpotovati v Afriko? — Usoda me je zanesla k vojakom, ne da bi me veselila vojaška karijera. A če sem že nastopil to pot, moram naprej. * : ... — lil pojdete naprej, o tam sem trdno' prepričana ne glede na generalove besede. Toda med epoletami stotnika in generala je mnogo grobov in med temi grobovi je morda tudi vaš.' — To je res, madame... toda lastnega groba se bojim manj nego tujih. — Torej odpotujete v Afriko, da najdete tam svoj grob? Armand je molčal. Tega si niti mjsjiti ne morem, — je nadaljevala. — Mož v cvetu' let in sposoben koristiti domovini, da bi bil že sit življenja? Oprostite, toda Armanda Cambona ne spoznam več. — Ah. saj se še sam komaj spoznam, — je odgovoril Armand... V teh šestih mesecih sem se zelo postaral. — A... a vaš oče. ki ga tako ljubite? — Moj oče. moj dobri, plemeniti oče! Pohabljenec je, moj ubogi oče... Toda Čuti se mlajšega, nego njegov sin. Dovolite vojvodinja. da se poslovim'in od'idem.— je pripomnil in vstal. V salonu vas pogrešajo, gotovo vas pogrešajo ... in čudijo se. da... — Cemu? — Da sedite tu, madame. - — Nikomur ne morem prepovedati.. tega. Kar naj se čudijo, kolikor jim drago, — ie dejala vojvodinja. Pač pa ne dovolim nikomur, da bi mi govoril o svojem začudenju. Bodite tako prijazni in sedite, stotnik Cambon. — ■Ne morem, — je zašepetal Armand in se srdito ozrl na mladega, elegantnega gospoda, ki je vstopil v sobo in se ozrl po nji. kakor da nekoga išče. -- Kaj niste slišali, da sem vas prosila ostati še trenutek tu? —je vprašala Vojvodinja glasno, skoro zapovedujoče, ne da bi se ozrla na prišleca. Armand je povesil oči in sedel na otomano. Mladi gizdalin je odšel, ko je bil našel, kar je iskal, pa ni dobil, kar je bil našel. Zadnja noč ruske carske rodbine Tragedija carja Nikolaja II. in njegove rodbine po najnovejših virih. Zvečer 16. julija 1917 se je vrnil car Nikolaj II. kakor običajno z izpreho* da po vrtu v drugo nadstropje hiše tr* govca Ipatjeva v Jekaterinburgu kjer je bila carska rodbina internirana. Nič hudega sluteč je šel mimo veliko sobe v pritličju, polne rdečih gardistov. Tu je bila strojna puška, pri kateri je stal vojak. Pozno ponoči je stopil v sobo, kjer je spala carjeva hčerka, komisar Jurovski in jo zbudil, češ; naj se pri* pravi. Dejal je, da bo noč zelo nemirna in da naj zbudi tudi svoje roditelje-, ker bodo po ulicah, streljali in ker ne more jamčiti za njihovo življenje, če ne odidejo v klet. Velika kneginja Tat* jana je zbudila svojega brata, carico in carja. Carica je prvi hip prestrašeno gledala hčerko, potem se je pa na* smehnila. česr .da prihajajo. Na vpra* sanje velike kneginje Tatjane, kdo pri* haja, je carica odgovorila, da prihaja Kolčak z armado pravičnosti. Tatjana je molčala in obhajale so jo zle slut* nje. Carica pa ni slutila, da so ji ure štete. Ko se je carska rodbina'oblekh, je odšla za komisarjem Jurovskim in njegovim pomočnikom Nikulinom v klet. Car je nesel v naročju prestolo* naslednika, ki je bil tako bolan,.da ni mogel hoditi. Za carjevo rodbino ie stopala komornica Demidova, oddelek rdečih gardistov, sluga in kuhar Kari* nov. Car se je presenečeno oziral na pomnoženo stražo in ves prestrašen ic zactiedal ob komisarju in rdečem gar= d''stu .Medvedjevu skoro same tuje obraze. Niti sanjalo se mu ni, da ga spremljajo Latiši,_ki so bili poleg Mad* žarov in Kitajcev na glasu kot najkr* voločnejši krvniki. Komisar Jurovski je poklical Latiše.prejšnji dan iz mest= ne čezvičajke. da usmrte carja in člane njegove rodbine. Mirno so stopili nesrečneži v klet, kjer so brlele luči tako slabo, da so se videle samo mračne stene. Car je ste* pil naprej in posadil prestolonaslednik ka kraj sebe na stol. Dvorni zdravnik Botkin je stopil k prestolonasledniku, bil je miren in bled. Zdelo se mu jc sumljivo, da so rdeči gardisti tako sve* čano mirni. -Carici in ostalim članom rodbine je Jurovski zapovedal, naj sto* pijo za to skupino. Tedaj je postala pozorna tudi carica. Opazila ie, da je Jutcvski nekam čudno razburjer.. Zaslišala je nagle korake pomnožene straže pred hišo in bila je prepričana, da prihajajo belogardisti. V duhu jc že videla Kolčakov0 vojsko. Kakor vedno, je tudi tik pred tragično smrtjo pokazala svoje dostojanstvo. Jurovski se je ozrl na njo in na carja, potem je pa potegnil iz žepa polo papirja, rekoč: — Nikolaj Aleksandrovič je nape* njal s svojimi pristaši vse sile. vla vas osvobodi, pa se mu ni posrečilo. Zdaj smo prisiljeni ustreliti vas. Šele po teh besedah so člani carske rodbine spoznali, da so izgubljeni. Sa* mo car je še vedno upal, da ga bodo njegovi prijatelji osvobodili. Vsi so se ozrli na puške in revolverje Latišev. stoječih za Jurovskim. Samo car je za* čudeno vprašal komisarja, kaj misli. — Tole mislim! je zakričal Jurovski in oči so se mu divje zasvetile. Pome* ril je in ustrelil. V naslednjem hipu je zadbnela salva in pred hišo stoječi rdeči gardisti so slišali samo še bolestno stokanje in hropenje. Stene kleti so bile oškropljene s krvjo. Na tleh je bila velika mlaka krvi, v kateri so se valjali v zadnjih zdihljajih člani carske rodbine. Počilo je še nekaj strelov in tragedija je bila končana. Jurovski je hitel na stražnico in pozval deset mož z nosilnicami. Privlekli so več sani in improviziranih nosilnic. Pred hišo se je ustavil tovorni avtomobil in trupla so naložili nanj. Avtomobil je izginil v temo. Trupla so odpeljali v 20 km oddaljeno vas Koptaki. Iz vasi je kre* nil avtomobil v bližnji eozd, kjer so sežgali trupla na grmadi. Samo kup kosti je kazal kraj. kjer je našel zadnji ruski car s svojo rodbino večni mir. Ko so prišli na ta kraj Kolčakovi NOGAVICE z Ž.I60M Najboljše, najtrafnejse. zato 13 najcenejše! vojaki, so našli med drevjem IiMrk, ni katerem je bilo napisano: Drogeriji »Ruske družbe« v Jekate. rinburg. Dajte vojaku, ki prinese ta K* Stek. 80 kg žveplene kisline. — Komi* sar Vojkov. Predlanskim je bil Vojkov kor za* stopnik sovjetske vlade v Vertavi ustreljen. Priprave za novo ekspedicijo ni severni tečaj Priprave za polet »-Grofa ZeppHi« na« pa severni tečaj hitro napredujejo. Predsednik družbe Aero«Arktik je s Fridjofom Nansenom že določil program ekspedicije. Število udeležencev bo strogo omejeno. Zato bo mora] opravljali vsak član ekspedicije po več funkcii. Ekspedicije se udeležita simo dva novinarja in sicer zastopnik ame--riškega Hearstovega tiskovnega koncema, ki ie na ekspediciji finančno udeležen in pa zastopnik nemškega tiska. Ekspedicija se bo vršila v etapah. Izhodišče bo norveško mesto Tromso. kjer bo skladišče živil in pogonskih snovi. Iz Tromso krene zrakoplov ob ameriški strani polarnega ozemlja v Fairbanks na Aljaski, kjer bo druga baza. V Fairbanksu bo obenem glavna operacijska baza ekspedicije. Tu osta« ne ekspedicija nekaj dni. potem pa krene dalje. Blizu severnega tečaja m* merava pristati, da prouči ta del zenv 1 je. V Tromso se povrne ob tsfjtki strani Arktide. »Grof Zeppelint bo moral preleteli približno 18.000 km. Za to progo bo rabil zrakoplov 20 do 25 dni. VštetLso pa tudi dnevi počitka. Zrakoplov vza« me s seboj poleg običajne navigacijska in radioopreme za vse člane ekspedici* je polarno opremo, kakor sani. polarne pse, živila za 30 dni, orožje, strelivo in prenosne radio*postaje. V aprilu je vre. me za polarne ekspedicije najugodneje še. »Zeppelinova« polarna ekspediem je samo prva etapa v delovanju družbe Aero*Artik, ki je sklenila temeljito proučiti polarne kraje. To je važno za bodoče polete nad polarnimi kraji, kaj* ti zrakoplovi morajo v prvi vrsti raču* nati z vremenom. Znanstveni vodja ekspedicije bo Fridjof Nansen, njego* va pomočnika pa prof. Berson in dok* tor Bruns. Dr. Eckener je prepričan, da bo zrakoplov v ugodnem vremenu lahko pristal na polarnem ledu. Če se posreči prva, bo organizirana takoj druga polarna ekspedicija. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE Za jesen in zimo! angleško in češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRT IVOVAK-u ;22l?S2?: \i»mBLiJAl*A, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Prepričajte »e: ; Oglejte si veliko izbiro 1 . Soroarinmo Najmanjši ogfrt* Oin 5-—- " Več pleskarskih podočnikov dobr-h mo5i, sprejme takoj I. Ge-nussi, Ljubljana. Isrlska 10. Lovskega psa prodam. nemške?:!, kratkodlaka. 10 -mesecev starega, tirna hišno dresuro; tudi ja za mencam za lovsko puško, kal. \6. Anton Keršič, Fram. 2016 Budilke (■a-akerce) po 60 Din. 31etno jam-Sfrvo. Ivan Pakiž. Ljubljana. Pred škofijo. . " • -1959 Akviziterje ob s^alnj dobri provtstt za prodajo rrred'P-lačnih informacijskih blokov išče obveščevalna zavod. Ro-nu-dbe na og^asrii rav^d »Rekord*. Sara-ievo. 2015 20^-ne kronske bone kupuje Pučka itediionvca, zalošm za/vod d. d.. Osijek. Desa-tiovna ul. Stev. 27. 79-L Klavirji s? staofconfflflflfco in najceaiftie iz-g^tavtjajjo v tovarni klavirjev R. W A R B I N E K Uglaševain, dobre delavce, i56e za takoj KLEK. tvornica cipela —. Bjelovar. . . 19S6 Frizerka in manikerka ■perfektna, samostojna moč. ki dobro onjduLira. ]««po mandksra m ki je vešča vodne ondiiiJacije, dobi stafao slosžbo Hrano, stan ki pranje perila dobd pri meci. Nastop 1. oktobra. Plača po dotfotoru. Sajno m dobro moč refldrtpr-am.- Ponudbe n-a naslov: Josip Kirafv, moški in dairtrsfci frizer. Murska- Sobota. 2017 Posestvo obstoječe +z 1 orala produktivne zeimMe. sodaa črevesa, zidana hiža z 2 sobaima in kuhinjo, in mali hlev ugodno predam. Posredovalci izključeni. Monm-acfe pri: Anton Kramjc, Nova cerkev, Z'.a+eče 5t. 6, •p. VojniiJe i>ri Ceđiju. 2018 Ljubitelje dobrega cvička vabimo v restavracijo Miktič kjer se toči izredno dober cviček liter po 16 Din. Šiviifo ali kuharico (samico), ki. raa nekoliko Šivati staro 25 do 2$ .let, žela spoznati vdovec s stalno službo v svrho poroČTitve. Reso« ponudbe z do-fralmo sliko, na upratvo lista pod >Bla»o srce«. 1957 Kuharico samostojno ni veščo vseh gospo-drintfskih poslov, pranja perila štd.. sprejmem. — Dekleta z vefletoknl spričevali imajo predces*. Plača 400 Din mesečno. Naslov: Ljubica Ja®odrič, bJovska, Slavonija. 1995 L Mikuš LJUBLJANA Mestn trp 15 V podpritličju novega hotela Miklič se odda t najem dva lepa velika lokala priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalni n palic Popravila ^e izvršujejo — tocrjo in solidno — Primari] dr. Rihard Jug ne ordinira do S. oktobra 1929. ©©©©9©©®©® Množrnski predmet uotreb«© &a vsatko go*.podi.»st-vr>. pajteatkam v 17 drža/va-h. Prospekt pošlđe brezpJafiao Samuel Leopr -i. Senta (Bačka). 19«5 Posojilo is6emo za izdelavo i i^rajn^kv* priznan-esa »Pdteivta« mehanične stro-ke v znesku 20.000 do 35.60U Din. Ceaj. poaunibe r navedbo odstotne mere na upravo »Slon-. Na-rrtdat pod »Kapital 20.000 - 10;*, Važno za g;g*. oficirje! FV>vod.->m raspusta ljiibrjani&ke fihjalke Oficirske zadruge s' d-^'oli'u-jem najjvijudneje opozarjati bivše in oove od'jema»1ce gg. ofioirie in p^-doficirje. da nai se v primeru potrebe za nabavo Mifotfri h'as>n--\"oliuo obrniti na staro, renorri^-ino tn-Td^o Pavel Vrtačnlk &&*S£? LJUBLJ4NA, nunajska c. 47, naspr. starec poko«»Jiš4a Sr. KrAota Vsikdar'tO'ina postrežba. — Brezbihen kroj. — Cene cmerne. . . Bivii odjemailci ZZ- oficirja nn p. c občinst\x> mi ne. Nxlo odrekli sr.To!eff3 ceoj. r^^točrla. Zahvala* Vsem. k: so spremili nažesa aepozaba-e-iia c«6e*»spoda Antona Svetka raču os kesa ravnatelja v p. k večnemu pooitku, se tera potom iskreno zahvaljujemo Čurt "dolžnosti naun narekuje izreči posebno zaiva!o zz- pr edstavaicoofn voi3ašk*h ja crvuln-iii oNasit:, tzvva-teljstrvu m uTadJoaSbvni »Mestine bjraoilnice ljubljanske«. Zvezi drž- nameščencev, DruŠitvu drž- ^T«''kOljeIJce*/ topVejSa zibala končno pevskemu zbor-u »Glasb. Martnce« za jaoljivo petje ter ^^sem darovalcem krasuejra c\'ettja; Masa zadoiirjica.se bo darovala v četr-tek, 25. sep^t I9č9 ob 10. uiri dopoldne v cerkvi Maiitiieia Ozna-njeoi-a. Ljubljana, dm« Z\. septessbra 19^9. ŽALUJOČI OSTAU llftafkutatutni paph prodaja uprava t&Cciwtu&ega tlateda, UreM«: Joiig Zw!»nW. —. Z» .Narodoo tjajtarao.: Tim JcvKidc — Za upravo ■ ioscrMoi del JjM»; Oton CKristof."—"Vsi v "t|nM}nt"