Cjufflja tišči Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in j>raznikov ob C5. uri zvečer.
l;f»4nUtvo tn npravnlitvo: Kolod.or.ke nlioe štor. 15. — Z urednikom ee more govoriti ..ek d en od 11. do It. ure. — Rokopl.1 .e ne rredejo. — Ineeretl: Ae.t.topne petlt-.rite i kr., pri .eikretnem ponev U.nJI daje .e popn.t — Volje se Ljubljano . nprevnlit.n: ee eelo leto « gld., .e pol lete 8 gld., ee četrt lete 1 gld. 50 kr., ne meieo 80 kr., potujete, ne dom .elje ma.ečno • kr. več. Po poiti trolja ee eelo
leto 10 gl., ee pol lete 5 gld., ee četrt lete 1 gld. 60 kr. In ee Jedeu meeeo 86 kr.
Štev. 270.
V Ljubljani v sredo, 25. novembra 1885.
Tečaj II.
Srbsko-bolgarska vojska.
Zmagonosno vihra danes uže nad Caribrodom iiolgarska zastava, nad (Jaribrpdom, kjer je pred par dnevi biLJSe glavni srbski tabor. Bolgarska armada prodira junašlcb dalje’ Združenje srbske moravske, drinsk^inTuinaailSe divizije ni moglo nikakor postaviti se uspešno nasproti hrabrim Bolgarom pod vodstvom svojega junaškega kneza. Da se je moglo dovršiti združenje omenjenih treh divizij, zapustiti so morale te čete Breznik, Per-nik, Trn in Izvor, in vender ni imela njih operacija nič uspeha. Ni se mogla ubraniti bolgarskemu napadu na Dragomansko sotesko, z Jbajonati vrgli ro je BolgaxLns?aj; pal je Dragoman, pal ieCari-brod, in Srbi izgubili so glednifl_JtOaicijtt. na,-hfll-garskih tleh. Za Srbe Je torej izgubljeno vse to nzemlip- katero so si v i.rvih dneh tako naglo pridobili. Vrniti se bodo morali nazaj v Niš, katerega so pred nekaterimi dnevi zapustili z obljubo, da porazijo Bolgara ter na njegov račun razširijo srbsko ozemlje. Sramotno se-je skončala »jihova nakana — uvideli so, da tudi na bolgar-s*th tleh ne rastejo lavorike ob cestah. Nekatera poročila zatrjujejo sicer, da so se Srbi zaradi tega J morali umakniti nazaj, ker so zelč neredno dobi-\ vali. živež, v tem ko je na bolgarski strani oskr-C kovanje z živežem vzorno. Ta vzrok umikanja zdi 80 nam jako piškav, kajti poročila z bojišča go-YOrijo jasno, da so se morali umakniti bolgarskim
bajonetom.
~~~~Bokrari skazali so je junake v tem boji, torej Q' čuda, če junaški Aleksander neče zdaj nič čuti h nrftpijrji, (fl' w kklmmtr hoče Se le na srbskem Ozemlji. Ko je Aleksander naznanil sultanu, da se mu Rumelija popolnoma poda, tedaj uvidevali so
-JL _ ' 1       i
■ tloh. J^itu vacMasejo^tor^^ ^IgarsknSneT^samprizn
Listek.
Prokleta!
(Roiuan Spisal Rinilo Rickobourg; po E. Vacanovi proile-lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Jacques Mellier je omahoval, ko stopi zopet
noge, tak6, da ga je Blanche jedva mogla držati po konci. A vlekel se je vender k denar-n'c‘- Tam pa se zgrudi, kakor v omedlevici na ko-Pa z največo silo se zopet vzdigne ter vtakne ključ v ključavnico. Blanche ga je pri tem držala. Pokrov se odpre.
»Luč, Blanche!0 reče s hropečim glasom, »luč!"
Deklica mu posveti. Le en pogled je zadostoval, da se starček uveri, da so zakladi v delnici bili nedotakneni. Ropar ni imel časa, niti Jodnega zavitka zlatov vtakniti k sebi. Jacques Mellier si prime glavo z obema rokama ter misli.
»Ne, ne, to ni sen! Bil je tukaj malopridnik, fopar, on je brskal po denarji; jaz sem ga nazaj
srbski politiki, da bi njih vojska proti rodnim bratom morda zšnje ne imela dosti ugodnih vspe-hov, zatorej so se obrnili do Turčije, naj bi se sklenilo premirje. Kralj Milan je tedaj baje vskliknil, da se on. neče—O-miru pogajati z bolgarskim knezom, z vazalom Turčije, da nn sklepa mir le aJLu rijjj o. Tedaj se vč, da le mislil Se na zmago, a danes obrnilo se ie naonak- y.dn.i ie bolgarski
5———■■fr T	°---
knez izjavil, da sklepa premirje še le na srbskih
la-
n se ukloni, da
w	a	a	l--------------- 1	-
spoštuje sultanove pravice do Rumelije, da se od-
povd združenju Bolgarije z vzhodno Rumelijo, —
da se torej uvede prejšnji položaj ter ostane na
Balkanu tako vroče zahtevano ravnotežje. Tedaj
je pač izginil tudi vsak povod vojske, vender se
srbski topovi niso umaknili z bolgarskega ozemlja
in uže so srbski državniki sklepali, katero ozemlje
hotč zahtevati kot odškodnino. Brez povoda, .dejali
bi, pričeli in nadaljevali so Srbi vojsko, .imzadela
foh-Jahritka usoda. Zdai ie gotovo. d^Srhi ne
rfnhiin nikake odškodnine; — kaj pa Bolgar*,
;teri so sovražno napadeni, morali braniti živ-
nje in imenje ter prinesti toliko žrtev? Menimo,(
bode Evropa uvaževala njih hrabrost ter vender
izpolnila vroče njih želje po zjedinjenji! '1 *
# *
Sofija, 23. novembra. (Havasovo poročilo.) Privatno poročilo pravi, da Vidin gori. — Tukaj se proklinja srbski vandalizem. Bolgari kličejo, da se hotč krvavo maščevati.
Sofija, 23. novembra. Bolgarska armada ima od začetka vojske do zdaj okolo 2000 ranjencev in 200 mrtvih. Večina ran ni nevarna; hudo ranjenih je 350 mdž. Tri dni vozijo se vozovi po bojišči, da odvažajo mrtve, med katerimi je ve-
potegnil ter hotel sem mu pogledati v obraz. Pa ni mi pustil časa k temu: ugasnil je luč 0
Oko starčekovo je sledilo nameri njegovih mislij, in takoj ugleda ugasneno lampo-slepfco, katera je še ležala na tleh. On jo hlastno prime ter pokaže Blanche-i.
„Th, th, pogledi Blanche, da res nisem sanjal, da je v istini th bil tat! Jaz ga nisem mogel spoznati, pa bil je močan mož, močnejši od mene... Ko sem ga podrl na tla, pokleknil sem na-nj. Pa on me je seboj potegnil. Hotel je ubežati, a nisem ga pustil iz rok. Bojevala sva se obupno med seboj. Naenkrat me prime s železno roko za vrat.. . Th pogledi, Blanche, th pogledi...“ Mlada deklica se pripogne.
„Da,“ dčje, »vidim th modre, črnkaste ma-roge.0 — »Njegovi prsti so se mi zarili v vrat. Jaz ga vdarim v obraz. A on me je zmerom močnejše davil, meni je pohajala sapa, kri mi je vrela v glavi, zakričim ter izgubim zavest. Malopridnik je utekel, ne da bi izvršil svojega ropa. Hvala Bogu! Bal sem se, da ne bi bila denarnica prazna - o, to bi bilo strašuo! Kajti, kar je v dauar-
čina Srbov. — Pri prednjih stražah se je sprejelo več kot 500 Srbov, kateri so se hoteli udati in kateri uže tri dni niso nič jedli. Prepeljejo se v Sofijo, kjer se bode dobro z njimi ravnalo. — Bolgarske čete so se zadnje tri dneve znatno pomnožile.
Dunaj, 23. novembra. »Polit. Corr.“ poroča: Tu ni nič znano o tem, da se namerava sniti kongres, kateri bi uredil balkanske zmešnjave; saj za to tudi ni povoda, ker gre le za to, da se zopet uvede moten mir in legalen red, katerega zahteva berolinska pogodba. — V Srbijo in Bolgarijo odšlo je več sanitetnih voz.
Petrograd, 24. novembra. „Journal de St. Peterbourg" poroča, da nameravajo vlasti na zahtevanje Rusije storiti korak, da se konča sovražno postopanje med Srbijo in Bolgarijo.
Bukarešt, 24. novembra, ob 2. popoludne. Na vseh straneh pred Vidnom se je zopet pričelo Btreljati s topovi.
Bukarešt, 23. novembra. Poročila iz Kala-fata pravijo, da Srbi koncentrujejo napad na vas Kapitanovica, kjer se bode vršil živahen boj.
Bel grad, 24. novembra. Včeraj so Srbi zapustili svoje postojanke pred Slivnico; Srbi se umikajo v Pirot, ker v sovražnikovi deželi ni možno oskrbovati armade z živežem. Dragomansko sotesko zasele so bolgarske čete brez boja.
Carigrad, 24. novembra. Turčija še do zdaj ni storila nobenega posredovalnega koraka v Belgradu; v vsakem slučaji bode nje posredovanje prijateljskega značaja za oba dela.
Atene, 24. novembra. (Reuterjevoporočilo.) Turčija je zahtevala od grške vlade pojasnila zaradi oboroževanja.
nici, Blanche, vse to je tvoja dota; slišiš li? Tvoja dota!.."
On zapre zopet pisalnik, potem omahujoč vstane s pomočjo dekličino. Njegova glava je žarela in vender se je tresel, kakor da ga predaja mrščalica!
„Ti imaš mrzlico, oče", opomni Blanche. »Moraš hitro iti v posteljo.0
»Ne, ne," odgovori on hripavo, »pomagtg mi raji k oknu. Tam mi bo morda boljše. Porini mi k oknu naslonjač. Tako! Le pogledi, kmalu bo dan! Kako mi razbija po glavi! In ves moj život je kakor v ognji, notri pa sem kakor leden! Odpri okno, odpri okno! Sveži zrak moje lepe doline mi bode dobro storil!
Ah!..."
On se spusti na naslonjač ter poželjivo diha sveži jutranji zrak, ki je silil skozi okno, katero je bila Blanche odprla.
»Jaz ... jaz bi danes rad videl vzhajajoče solnce ..." zajeclja, in njegove oči so bile kakor steklene.
Po malem odmoru nadaljuje starček:
Družba sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 22. novembra.
Ustanovni odbor družbe sv. Cirila in Metoda deluje s srečnim vspehom. Vabil k posvetovanju od 26. septembra t. 1. glasečih se na to: ali naj bi se v kakem kraji ustanovila ta družba ali ne — odposlalo se je rodoljubom po Kranjskem in Šta-jarskem v zadostnem številu. Isto tako se je vročilo koroškim Slovencem dovelj pooblastil od 8ega septembra t. I.: naj namreč smejo ustanovljati podružnice v zato primernih krajih. Prav taka pooblastila razpošilja družba te dni po Ljubljani, ker se bo brezdvojno več podružnic osnovalo, ter po Goriškem, Tržaškem in po nekolikem v Istro.
V	kratkem času, kar posluje, je prejela družba 62 pismenih poročil. Naj tu očitno zabeležimo o teb pojavah raznih domoljubov to, kar bi utegnilo zanimati občinstvo po Slovenskem splob. Zapisano je vse v tem redu, v kojem so dohajale ustanovnemu odboru vesti, in sestavljen je pričujoči pregled po aktih od časa ustanovitve pa do današnjega dneva.
I.	O uže ustanovljenih podružnicah, tako kakor so podružnice same poročale. — Kakor se spodobi, korakala je bela Ljubljana tudi glede naše družbe s svojo lučjo naprej. Ustanovila se je namreč 27. septembra tu 1. ljubljanska podružnica.
V	odbor so se volili: prvomestnik notar Gogola, blagajnik Luka Robič, zapisnikar tajnik Lah — podprvomestnik vodja Praprotnik, podblagajnik d . Starfe, podzapisnikar prof. dr. Požar.
Dn6 15. oktobra se je v Ptuju osnovala podružnica. V načelništvo so se volili: prvomestnik dr. Čuček, blagajnik koncipijent dr. Jurtela, zapisnikar učitelj Kavkler. — Dne 15. oktobra se je pooblastil beležnik dr. Gršak, da je ustanovil podružnico v Ormoži. Dne 18. oktobra se je podružnica ustanovila v Gorici ter so bili voljeni v načelništvo: prvomestnik prof. dr. Gregorčič, de-narničar Anton mejni grof Obizzi, zapisnikar učitelj Kanzler — namestniki: Ivančič, Goljevšek in prof. dr. Kos. Dnč 25. oktobra se je konstituirala podružnica v Celo v c i. Prvomestnik prof. Einspieler, denarničar Rossbacher, zapisnikar Hadrlap. D n »5 20. oktobra so članovi graškega akademičnega društva »Triglav" sklenili osnovati si podružnico, ter sta tačasni predsednik stud. jur. Rogina ter tačasni tajnik J. Blaž oznanila ta korak ustanovnemu odboru. Dn6 3. novembra se je tam podružnica ustanovila. Začetkom novembra so predložili oblastuiji pravila za podružnico celjski rodoljubje pod prvomestnikom dr. Vrečka. DnČ 8. novembra se je ustanovila podružnica v Novem Mestu. Dignitarji so jej: prvomestnik prof. dr Marinko, denarničar tiskar Krajec, zapisnikar prof. Koprivšek. Dn6 9. novembra se je osnovala podružnica za metliški okraj. Prvomestnik je dekan Aleš, blagajničar kaplan Jaklič, zapisnikar posestnik Na-
»Če bi se le Pierre danes vrnil! Silo imam, da bi videl svojega unuka . . . veliko silo imam! Včeraj sem poklical beležnika. Meni se zdi, da me bo konec. Ti boš kmalu obhajala svojo poroko, Blanche. In potem moram tudi čem preje tem bolje otroka svoje uboge Lucile pripoznati kot svojega dediča."
Pri teh besedah ni se mogla Lucila (katera je še zmerom stala v kotu) vzdrževati, da ne bi zastokala.
Starček se zgane ter brzo obrne glavo. On ugleda Lucilo, ki si je bila obraz zakrila z rokami.
Primši Blanche-o za roko, zakliče jako nemirno :
»Kdo je tukaj, Blanche? Kdo je ta ženska tukaj ?"
»Oče . . . oče . . zajeclja Blanche.
Lucila vzdigne glavo. Njeno obličje je bilo porošeno s solzami. Zdelo se je, da se trenotek časa obotavlja, potem jo močno presune, teče k starčku ter se vrže na kolena pred njega.
»Oče!" reče jokajoč in trepetajoč, »Lucila, zgrevaua tvoja hči kleti pred teboj!"
vratil; podprvomestnik notar Štajer, podblagajnik nadučitelj Šest, podzapisnikar pristav Zupan. Dnč 15. novembra se je konstituirala podružnica v Turjaku. Odbor jej je: prvomestnik župnik Gruden, denarničar oskrbnik Vidovič, tajnik neznan. Dnč 19. novembra iz Maribora naznanja dr. Rudolf, da se je tam izvolil podružnični osnovalni odbor ter so mu opravitelji: dr. Radaj, dr. Mlakar in dr. Rudolf. — Razni tukaj imenovani so, kakor se umeva ob sebi, tudi dopisovali ustanovnemu odboru v Ljubljano, časih celo več nego enkrat.
II.	Iz časnikov je izvedel ustanovni odbor o teh-le podružnicah : Dne 30. oktobra se je ustanovila podružnica v Železnikih. V načelništvu so: župnik Mrak, kaplan M. Kljun in mlinar Oblak. Dnč 15. novembra se je osnovala na BI ed u; prvo-mestnik dekan Razboršek, denarničar nadučitelj Trojar, zapisnikar Žarkoljub Šraj; podprvomestnik župnik Gnjezda, poddeuarničar in podzapisnikar nadučitelj Žiravnik iz Gorij. Dn6 8. novembra v Trstu; prvomestnik župnik sv. Jakoba Fabris, denarničar in zapisnikar kooperator Sv. Antona Varl, podprvomestnik kaplan Sv. Jakoba Sever. Odborniki: posestnik Seražin, mehanik Baša, Lloy-dov uradnik Mavrič, posestnik Hrvatin, nadzornik Bunec in Lloydov nadzornik Primožič.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-agerska država.
Predvčeranjim sešla se je na Dunaji avstro-ogerska carinska konferenca, da se razgovarja xt »viziji splošnega avtonomnega carinskega tarifa. Ogersko vlado zastopal je sekcijski svetovalec Mibalovič.
Danes sešli so se deželni zbori ter pričeli svoje delovanje, katero ima trajati do Božiča. Od nekaterih stranij se zagotavlja, da vlada hoče onim deželnim zborom, kateri bi ne bili do tedaj gotovi s svojim delom, podaljšati zasedanje do srede januvarija.
V predvčeranji seji hrvatskega sabora nadaljevala se je generalna debata o upravnih predlogah. Lončarič, Posilovid in Ivandija govorili so proti, nadžupan Reisner za predloge.
K ogerskemu ministerskemu predsedniku Tiszi dohajajo veduo od raznih krajev deputacije poklanjat se ter mu izražat čestitanje ob desetletnici njegovega ministrovanja.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru predložila je socijal-demokratska frakcija postavni predlog, vsled katerega naj bi zakonodavska doba državnega zbora trajala dve leti in bi se ne mogel razpustiti državni zbor.
Angleži prav dobro napredujejo v vojski proti Birmancem. Angleška ekspedicija dospela je do Mingyare, ne da bi bila kje zadela na upor. Kralj
Jacques Mellier umolkne; viri v Lucilo, ves iz sebe, trepetajoč po vsem životu. Naenkrat pa se razvedri. Prime glavo svojega otroka s trepetajočimi rokami, privzdigne jo ter pogleda neizrečeno milo v obraz svoji hčeri.
Potem vsklikne kakor v omami:
»Otrok moj! otrok moj! . . . Dej, da te še enkrat pogledam! . . . Dej, da te gledam . . . zmerom, zmerom! ... Kako dolgo sem te čakal! O, da, da, ti si, v istini ti si! To je tvoj mili obraz, to so tvoje zveste oči! . . . Jaz imam zopet Lucilo, svojo Lucilo! O Blanche, ali slišiš? Tu je zopet starša tvoja sestra, katera bo kmalu tvoja mati! — O, Lucila, Lucila, mi smo te iskali, tako dolgo, tako dolgo! Kod si se li skrivala? Zakaj se nisi vrnila?*
»Oče, saj ti si me proklel!"
„0, molči, molči!"
»Zdaj pa te prosim odpuščanja, oče moj; prosim te v imenu Boga: če misliš, da sem dovolj trpela, odvzemi mi svoje prokletstvo!"
Starček udari v jok.
»Pridi v naročje moje, otrok moj, da te zopet pritisnem na svoje srce! ..."
izdal je zopet proklamacijo, v kateri zapoveduje, naj bode pripravljenih 25000 mož, ker se bliža ugoden dan za zmago.
Iz Indije ne dohajejo za Angleže prijetne včsti. Predvčeranjim nastali so v Broachu neredi, ker verniki niso dobili zahtevanega prostora za svetišče. Uporniki so se polastili orožja v policijskem založišči ter so hoteli oropati Bombay-banke podružnico. Policijski načelnik je bil umorjen, trije policisti so bili ranjeni. Pet upornikov je bilo ustreljenih ter se zopet napravil mir.
Razne vesti.
— (Grozna nesreča.) Iz Pariza so piSo: Grozna nesreča pripetila so je 18. t. m. na obrežji de la Tomnelle. V hišah St. 55 in 57, kjer je bil nekdaj „110tol Nesmond", je sedaj žganjarnica tovarnarja Joanne, v kateri navadno 140 delavcev dola. Ob 10. uri omenjenoga dne poči v kleti kotol za dostilacijo; tekočina — 500 litrov absinta — razlijo se takoj goreča po vsih prostorih laboratorija. Eksplozija bila je tako močna, da so stene dobilo razpokline in so tudi okna sosednjih hiš popokala. Jednakočasno pričel je mogočen plamen k višku do zgornjih nadstropij švigati, tako, da je bila nevarnost jako velika, da se shrambo, v katerih je bilo silo veliko žganja, tudi vžg(5. Še le po dolgem trudu posrečilo se je ogenj zadušiti. Žalibog, da je bilo pri tem 27 oseb bolj ali manj težko poškodovanih. Škoda znaša okolu pol milijona frankov.
— (Velikodušen dar.) Kakor se iz Filadelfije poroča, daroval jo senator Stanfort za novo kalifornsko vsoučilišče v Polo Alto, 45 kilometrov daleč od mesta St. Francisco, zemljišča v vrednosti 5 milijonov dolarjev in 15 milijonov gotovega denarja.
— (Veliki slogovi srebra v Avstraliji.)
V	žalostnom in zapuščenem pogorju med novim Jugo-walosom in Jugoavstralijo so nedavno našli velikanske naslago srebra. Vseh oči so krčevito uprto v ta kraj, ki je bil poprej tako zaničevan. Sto in sto ljudi jo uže prišlo semkaj — srebro kopat, in na tisočo jih še gre. SredišCe toli srebernih poljan, zdaj polno lesonjač, barak, Satorov, koCur, so imenuje Silverton. Na milje daleč okolu so si ljudje zemlje vzeli v posest. V Sydnoyu so so ustanovili trije veliki sindikati, ki bodo sestavno vodili rudokop. Vlada novega Jugowalesa dajo najdišče preiskovati po zemljoslovcu naselbine. Po njegovi trditvi je srebriščo 100 km. dolgo in 30 do 50 km. široko. Ljudjo, proseči jamske dovolitve, uže zdaj kar oblegajo urade. Leta 1883 so izvozili srebra 77 065 unč (po 16 488 funtov sterlingov), a 1.1884 102 000 unč, torej celih 25 000 več. V Srebornici (porečemo Silvortonu) so izkopali v 10 mosecih (od julija 1884 do aprila 1885) 2500 bečev srebra vrednega 93 000 funtov sterl., ki so ga prepoljavali v Adelaido mesto v Sydney, ker je pot pripravnejši in cenejši. Do leta 1884 v novem Jugowalesu najdeno srebro cenijo 944 527 unč po 225 934 funtov stori. Takisto se more avstralska naselbina ponašati z dobivanjem premoga. Leta
In poljubi jo vroče.
Po malem odmoru nadaljuje z jecljajočim glasom: »PregreŠki tvoji res niso bili mali; a ti Bi se grozno pokorila za-uje! Jaz sem bil temu kriv! Lucila, ljubljeni otrok moj, tvoj oče je bil s taboj brez usmiljenja; imej ti usmiljenje z njim! Lucila, tvoj oče te kraj groba prosi, da mu odpustiš !“
»O Bog, oče moj!“ zakliče Lucila ter pobožno objame roditelja svojega.
Starček, gorke solze roneč, izpregovori s trepetajočim glasom: »Nekdaj sem te klel, ljubljen' otrok moj; danes pa te blagoslavljam, blagoslavljam te iz dna srca!'
Lucila ga hvaležno pogleda.
»O, da bi le ne umrl, da bi prej videl svojega unuka!" zašepeče Jacques Mellier.
Le železna njegova volja ga je tako dolg0 vzdrževala. A zdaj ga hipoma zapustijo moči. Mi’' zel pot mu porosi čelo, glava mu pade nazad« njegovo oko je ugaševalo. . . .
»Oče!" zakriči Lucila prestrašena. »Kaj 11 je, oče?"
1883 so izkopali 2 521 457 bečev po 1 201941 funtov sterlingov, a lota 1884 uže 2 749109 po 1303 077 funtov stori, in do konca 1. 1884 31261327 bečev po 15 709 292 funtov stori. Izvoz premoga v mednarodne in inoavstralske luke je bil 1. 1884 vreden svojih 900 000 funtov sterl., to je 9 milijonov.	j
Temu nasproti pada pa dobivanje zlata, bakra, cina. Novi Jugovvales, obsegajoči 14 540 kvadrt. milj zeraljopisnih s prebivalstvom 921 129 močnim, je dal 1883 123 805 unč zlata po 458 508 fnt. sterl., leta
1884 le za 395 292 fnt. sterl O ikar so našli zlate Poljane (1852), izkopali so zlata ipo uradnem poročilu) 9 588 259 unč po 35 724104 fnt sterl. Zlata se dobiva vsako leto manj. — Gledd bakra je manjek &6 veči, ne kakor bi so ga ne dobivalo, ampak kor je propoceni in ker malo poprašujojo po njem. Lota 1884 80 gaza 302965 fnt. sterl. (vrednega 574 497 fnt.sterl.) TOanj izvozili v primori z 1. 1883. Bečev bakra stane (v Londonu) 4315 fnt. sterl. D> konec 1. 1884 so izbili bakra za 4 387 018 fnt. sterl. — Izvoz cina je bil vredeu 1. 824 552 fnt. stori. Leta 1884 le 663 530 fnt aterl, in d0 konec toga leta sploh 6 661 120 fnt. sterl. Veliko cinastih poljan, dozdaj s to rudo prav obilujo-
jo popolnoma izpraznjenih.
Domače stvari.
-	(Deželni zbor kranjski ) Danes ob 11. uri °tvoril se je deželni zbor. Ob 10. uri udeležili so se ff°spodjo poslanci sv. maše v stolni cerkvi ter so potem zbrali v redutni dvorani. Ko tvorenju prišli so vsi po-s*anci, in tudi gosp. knozoškof dr. Misija zašel jo PNšnja leta veduo prazen prostor med slovenskimi Poslanci. — Ob 11 V*, uri-otvoril je g. doželni glavar grof Thuru-Valsassina deželni zbor z na-sl«dnjim nagovorom (slovensko):
„Slavni zbor!
Na povelje Njih voličanstva usojam se deželni zbor vojvodino kranjske otvoriti
Slavni zbor bo imel o navadnih, a tudi o posebnih zadevah obravnavati, o katerih mu dojdejo posebni predlogi.
Med temi predlogi usojam se omenjati: prena-redbo statuta in volilnega reda za mesto Ljubljano, *grudbo lokalno žoleznice od Ljubljane v Kamenik, “stanovitev kmetijske šolo v Rudolfovem, uravnavo prisad na direktni in indirektni davek za zemljiško-0live*ai zaklad.
žalostnim srcem moram pa tudi sl. zboru o elementarnih nesrečah poročati, katore so našo domovino lotos težko zadele. Tu in tam jo huda ura, toča, povodenj različne pokrajine poškodovala. Povodenj je težko zadela Gorenjsko, posobno sodnijski okraj Kranjska ^°ra. Na Notranjskem dolino Vipavsko. Silna potreba da se hudourniki ukrote; in da se Sava, katera se Pr* visoki vodi razširja in svoj tek spreminja, rogu-'*r*. Potrebno bo primernih stavb polog obrežja, po-Bozdovanja goličav itd. Pričakujmo in upajmo, da nam bo država zdatno pomagala, ker dežela, v finančnem
„Nifc“, zašepeče on. „Le slab sem. Iznenada, sreča. . . ." On poproži obema deklicama roke ter se smehlja. .Lejte, lejte, solnce vzhaja," dihne. »To bo lep dan za nas vse, za nas vse! O Gospod, o Gospod, kako krasna je tvoja narava!...“
Potem zopet hripavo vzdihne ter zakliče: »Lucila, Lucila, da bi le uže prišel tvoj sin in
Rouvenat!"
Na borjači se zasliši drdranje necega voza.
Jacques Mellier se strese ter povzdigne oči.
Blanche pogleda skozi okno. »Zdravnik je tu 1" deje.
Minuto kasneje vstopi vaški zdravnik.
Lucila se brž zopet umakne v sobin kot.
16.
Zdravnik je dolgo preiskoval bolnika. Izpregel je, da je jako slab in mrzličen. Na zdravnikovem obrazu se je pokazovala taka resnoba in tok nemir, da ga Blanche boječe povpraša:	,Ali
stvar resna, gospod doktor ?“
»Ne morem še ničesar reči. Treba jo poča-ati,“ odgovori zdravnik. »Moralo vam je kaj po-8ebno stresati dušo", deje zdravnik starčku.
Ta molčeč prikima
oziru uže preobložena, sama na sebi ne bi mogla velikanskih troškov premagati.
Slavnega zbora imenitna naloga bode o teh zadevah potrebno ukreniti Prepričan sem, da bode naš prečastiti gospod deželni predsednik na merodajnem mestu v teh zadevah naše prošnje radovoljno in krepko podpiral.
Ker imam čast, zdaujemu zboru predsedovati, sem uže tretjikrat v žalostnem položaji, naznaniti slavnemu zboru, da je nemila smrt zopot jednega naših tovarišev pokosila. Umrl je g. poslanec Karol Rudež naglo smrti dne 12. januvarija t. 1. Pokojnik bil jo odlikovan z viteškim križem Pran Josipovega reda za svoje zasluge pri povzdigi kmetijstva. Po vsej deželi je znano, kako goreče je bil pokojnik unot in zavzet za blagor domovine, kako jo vestno zastopal deželne interese. Blagi domoljub je radodarno podpiral občekoristne na-mono, šolo in uboge, in je zaradi svoje milosrčnosti in poštenosti užival splošno ljubezen in spoštovanje. Večni mu bodi spomin! V znamonje sočutja povabim gospodo, da se vzdignejo. (Poslanci se vzdignejo s sedežev.)
Potem (g. govornik nadaljuje nemški) imam čast visoki zbornici naznaniti, da je umrli zasebnik Viktor SmolS, znan kot pozuavatelj umotnostij in prijatelj umetnosti, zapustil v oporoki vse svoje premoženje z zel6 rodkimi rečmi dežolnomu muzeju Rudolfinumu. Po tem domoljnbnom činu pridobil je muzej, oziroma dožela na 95 000 gld. cenjeno promožeuje. Dežolno zastopstvo skrbolo bodo za to, da so ime visokodušnega rodoljuba, pospošitolja umetnosti in vede, ohrani v letopisih, v prostorih muzeja v spominu na vokov voke. Povabim gospodo, uaj se v hvaležno priznanje velikega darila v spoštovanje volitelja vzdignojo s sedežev.
Naš presvitli najmilostivi cesar (gospod govornik nadaljnjo zopet slovenski) so, kakor vselej tudi v tom slučaji za našo deželo očetovsko skrboli in o raznih prilikah skupno 9000 gold. poškodovanim podeliti blagovolili. Ne dvomim, da sprejmo deželni zbor s hvaležnim priznanjem to velikodušno darilo.
(Nadaljuje nemški:) Tudi človekoljubnost izvrstnega prebivalstva, kakor tudi razna društva pripomogla so po močeh z milodari, da se olajša beda nesrečnikov.
Čutim torej dolžnost, so blagosrčnim dobrotnikom za mnogobrojne izkaze njihovega sočutja in požrtvovalnosti zahvaliti se najtopleje s tega mesta.
Sl. zboru dojde gled6 poplavljenja posebna predloga.
Overjen som, da bodo gospodjo poslanci svoj znani patrijotizem, kakor vselej, tudi pri tem zasedanji pokazali v blagor domovine
V	globoki zvestobi in udani ljubezni do naše vladarsko hišo, do našega gospoda in cosarja, (uadaljuje slovenski:) vodno zvesto udani Njih veličanstvu zakličimo: Bog obvaruj, Bog ohrani našega presvitlega vladarja! Slava! Hoch!1* (Poslanci zakličejo trikrat „slava 1“ „hoch!“) — Na to govori gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r:
„Na vsak način je pri vas pljučna kongestija in krvni naval", opomni zdravnik. Zdajci zapazi tudi sledove davljenja na vratu Jacques Mel-Herovem.
„Kaj je to?“ povpraša zavzet.
Jacques Mellier mu je moral povedati, da se je nepoznancu posrečilo, preriti se po noči v njegovo sobo, da bi tu ropal. Razložiti je moral tudi zdravniku, kako se je z roparjem boril.
.So pojasnjuje vse,“ deje zdravnik. »Hudobnež vas je gotovo hotel umoriti. To je pa prav resua stvar, gospod Mellier; treba je redarstvo na to opomniti. Drznega lopova treba prijeti. Vse-kako mora hišo poznati. Kako je pa mogel priti na pristavo? Ali so vaši domačinci gotovi?"
„Prav gotovi. Samo skušeni ljudje so to, zvesti in pošteni."
Zdravnik nekaj zapiše ter otide, obljubivši, da zopet pride o poludne.
Jacques Mellier je hotel ostati na naslonjači pri odprtem oknu. Zdravnik ni imel nič zoper to.
Ko otide zdravnik, Lucila zopet pristopi ter poklekne pred noge svojega očeta, ki je postajal zmerom slabejSi in slabcjši (Dalje prihodnjič.)
„Visoki deželni zbor!
Naj mi bode dovoljeno, da jaz kot zastopnik cesarske vlade od svoje strani prijazno pozdravim čestite gospodo deželne poslance, katerim voščim, da bi bilo njihovo delovanje uspešno in za deželo kranjsko blago-nosno.
(Nadaljuje nemški:) Sicer prosim, slavna gospoda, sprejeti zagotovilo, da bodem Vašim posvetovanjem sledil z najživejšim zanimanjem, in da mi bodo v posebno veseljo, čo mi bode možno tudi po gospodu deželnem glavarji izrečoni želji, z Vami vred kaj storiti v pro-speh deželnih interesov. Saj je — o tem ni dvojbe — blagor države zavisen od blagostanja posamičnih kro-novin.
Konečno imam še omeniti, da mi do danas ni došla nobena vladna predloga; vender je še možno, da mi dojde katera v teku zasedanja. “ — Na to prešlo se je na duevni red. Vršile so se volitve v razne odseke tor se jim izročila poročila. Konec seje po l. uri Natančnejše poročilo priobčimo jutri.
— (Klub narodnih poslancev) imel je včeraj na večer in danes popoluduž zopet sejo. JCer _o ukrepih kluba ni oficijelno nič prišlo v javnost, tudi mi ne moremo nič gotovega poročati; omeniti -vonder moramo, da uže vrabci na strehah ov nekaterih dogodkih prav neprijetno čivkajo.
— (Km e Žijska potovalna predavanja) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pirc v soboto 28. t m. dopoludne v Ribnici, v nedeljo 29. t. m. dopoludne v Dolenji Vasi, popoludne v Sodražici in v ponedoljek 30. t m. popoludne v Loškem Potoku.
— (Odbor delavskega podpornega društva v Trstu) je preskrbel, da bodo odraščeni delavci in rokodelci dobivali večerni pouk v prostorih društva Ta pouk bode razdeljen v tri kurze. — V prvem so bodo poučevali taki, ki no znajo ne pisati ue brati; v drugem se bode učilo uže spisovanje, računstvo, navadno knjigovodstvo; v tretjem pa se bode poučevalo uže težeje računjanje, potem risanje, geometrija in tudi nekoliko o mehaniki.
—- (V katoliški družbi) je preteklo sredo, kakor poroča „Slovonec“, govoril monsgr. L. Jeran o katoliški cerkvi, koliko je pridobila po versko določeni resnici o brezmadežnem spočetji Device Marije, in kako se v novejši dSbi za Pija IX. in Leona XIII mimo prejšnjih vse bolje razvija vzajemnost med verniki in med papežem, kar je pojamoval nekoliko iz lastnega svojega potovanja v Rim. — Daues ob sedmih zvečer bode govoril g. profesor J. Marn o svojem drugem potovanji na Velehrad.
— (Koncert Dengremont.) Dne 1. decembra bode v prostorih starega streljišča koncert, pri katerem se bode produciral slavni virtuoz na violini, g. Maurice Dongromont, v družbi gdč. Marte Seel-mann in gospe Krttger.
— (Našel) je nekdo na Dolenjski cesti od Rudnika do Debelega Hriba večji znesek denarja. Pošteni najditelj oddal je denar pri mestnem magistratu.
— (Tatvine.) Še le pred kratkim iz zapora izpuščeni postopač Josip Oblak, kateri jo bil uže 24krat zaradi tatvine, 40krat zaradi vlačugarstva iu beračeuja obsojen, ukral je mesarju Janezu Kopaču hlače in telovnik v vrednosti 10 gld. Zasačili so ga pri tatvini ter ga izročili sodniji. — Slovito tatico cerkveuih rečij Podboršek zaprla je policija. Pri njej našli so več ukradenih cerkvenih rečij, molitvenih knjižic, molekov dit. Oddali so jo deželni sodniji.
 (Nevaren tat) Pred dvema dnevoma posrečilo se je vrlim ljubljanskim redarjem tu zasačiti nevarnega tatu Evalda FiJdransporga. Izročili ga bodo okrožni sodniji v Rudolfovem, kjor bode zatožen tatvine in cerkvenega ropa. Ko so ga prijeli, našli so pri njem lira, dleto in drugo orodje, s katerim je iz cerkvenih pušic jomal denar. FOdransperg je bil plemič, a je vsled obsodbe izgubil plemstvo j njegov brat zaprt je na Gradu zaradi tatvine, mati pa se pokori za svoje grohe v kaznilnici v Bogunjab.
— (Nosreča.) Iz Spodnje Šiške so nam poroča: Dne 23. t. m spravljal jo gostilničar Strel s pripomočjo nekaterih postroščekev ravno dobljeno vino v svojo klet v Spodnji Šiški. Pozneje pridružil se jim
'je tudi posestnik France Novak po domače Vojt iz
Spodnje Šiške ter jim je hotel pomagati. Vsled lastne krivde prišel je pa pri tem pod velik sod, ki ga je skoro popolnem zmečkal. Novak ostal jo se ve da na mestu mrtev.
— (Iz Škofje Loke) se poroča, da se je vo-selica, katero je minolo nedeljo zvečer priredila ta-mošnja čitalnica na korist poplavljenim Gorenjcem, prav dobro obnosla. Vse točke zanimljivega programa izvele so se z vso natančnostjo v veliko zadovoljnost občinsta. Po veselici bil jo ples, kateri je trajal v pozno noč. Čisti dohodek znaša okolo 50 gold.
— (Telegrafski učni kurs v Trstu) za poštne in telegrafske kandidate prične se dne 14, decembra ter traje okolo 5 mesecov.
— (Postava, tikajoča se kozje pašo) obravnavala se bode letos v koroškem deželnem zboru. Kdor vč, kako nevarne da so koze krajem, koji se pogozdujejo, vedel bo vrednost tako postave ceniti.
— (Kako miši iz vrtov pregnati.) S strihninom ali fosforjem pripravljeni pšenični zrni so dob<5 v lekarnah ali pa jih lekarnarji po zahtevi napravijo. Enaka zrna miši rade pojedd. Ker pa le zunaj lukenj poginejo, se je bati, da bi se drugo živali, kakor prašiči, sove itd. ne zastrupile. -- Iz tega vzroka so priporoča useden ogeluokisel barjum, kateri povžit pro-vzroči, da miši v luknjah omagajo in poginejo To sredstvo se pa tako-le naredi:	„Vzemi četrt funta usedenega ogelnokislega barjuma, katerega kupiš v lekarni, deni funt lepe ječmenove moke zraven in prilij vode. To zmes mešaj toliko časa, da poBtane trdo testo. Napravi iz tega testa kroglice kakor bob velike in jih meči po eno v posamezne mišje luknje*.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Dunaj, 25. novembra. Cesar podelil je baronu Kraussu, namestniškemu svetovalcu na Du-uaji, povodom imenovanja začasnim vodjo policijskega ravnateljstva na Dunaji naslov in značaj dvornega svetovalca.
Dunaj, 25. novembra. Londonske „Time8“ prinašajo vfest iz srbskega vira: Milan je sklenil odpovedati se vlade, ter je vse napore svojih prijateljev, da bi svojemu sinu ohranil prestol pod vladarstvom kraljice, zavrnil; pripravljen je oditi na Francosko. Kar Be pa tiče daljše vžsti v „Times", da bo Avstrija zasula Srbijo ter tak6 preprečila vladanje Karageorgieviča more se zagotov-ljati, da se o tacih namerah v dunajskih merodajnih krogih nič ne vč.
Sortja, 25. novembra. Knezova depeša iz Cari-broda ddto. 24. t. m. do vlade pravi: Ob 4. uri napali smo sovražnika v središči, ob 5'/4- uri nastal je nered med sovražnikom in vrgli smo ga nazaj. — Bolgarske prednje straže so na srbski meji. Srbi zapustili so Trn.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 25. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................82 • 35
»	*	»	»	srebru  .............................82-70
Zlata renta................................................ 108-90
5°/o avstr, renta. ,.....................................  99	90
Delnice nirodne banke.................................... 874	—
Kreditne delnice  ....................................... 285	—
London 10 lir sterling....................................125	- 65
20 frankovec.............................................   9	99
Cekini c. kr. ;...........................................   5.97
100 drž. mark..............................................  6175
Tiyci.
Dn6 23. novembra.
Pri Maliči: Baron Dewez, c. kr. sekcijski Sef; Ott, Pari, Banuch, Eiselt in Fussel, trgovci, z Dunaja.
Pri 8I01111: Fischer, trgovec, s soprogo; Ulrioh, Tausig, Jelenk, trgovci, z Dunaja. — Andrijan, c. kr. nadporočnik, iz Trsta. — Kalister z Reke. — Zupan, katehet, iz Loke. — Stariha, posestnik, iz Vinic.
Pri Bavarskem dvoru: Sillon s sestro iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru; Hausner in Heller, trgovca, z Dunaja. — Wahl, krošnjar, 7. Dunaja. — Lukschik, potov., iz Brna.
Umrli so:
V civilni h61 nici:
Dn6 23. novembra. Josip Bukovnik, delavec, 45 1., kron. plučna tuberkuloza. — Janez Kosirnik, sodar, 53 1., plučno vnetje.
Meteorologiono poročilo.
>
o
c
Čas
opazovanja
Stanje I
baro- : Tompo-roetra ! ratura i v nim j_____________
Vetrovi
j Mo-Nebo ! krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
724 -46 | 723-51 726 24'
2-4
82
5-8
| svzh. sl. jasno jzpd. sl. d. js. » j obl.
0-00
!SMHSESH5a5HSHS2raH5E5E5ESBSBSH£nSSH5B5H5»j.
Umetne
zoloe lan. zoTooTrjeLg
vdevlje po najnovejšem amorlkanskem načinu brez (53 vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse Jf) | zobne operaolje	(39)	66	jn
zobozdravnik A. Paicliel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ijj
5asasa5asasasasasas»as0sasasa5a5tt5asHsas3^
Dobička vredni zaslužek.
Stalne osebe vseh stanov, ki se hot6 pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nih srečk na plačilne obroke, vsprejmo se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo
g: mesečno zaslužiti 100 do 200 gld.
Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-šiljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien, suh „E. 1001“— Dopisuje naj se nemški.
(165)
Vredni zaslužek.
6—4
|p Carsko, marčno in bock-
pivo
iz pivo vara bratov Kosi er
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (118) 19
V založnižtvu našem izišla je na svitlo
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljilh kratkočaanlo iz vseh atanov.
S
Nabral
iLnton Brezovnlk
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinajr & M. Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
Za prihodnje leto 1£86.
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed.
je izšla:
J l&t t
v Ljubljani
Slovenska 1 *i*iiiilva
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo naš Pratiko jako cenejše.
Samo «Richterjev
Pain-Expeller
z kotvico '
je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (gilit) in revmatizem. To staro, skušeno domače
zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna« pri zlatem levu>, >> Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz.
^	(145)	10-2
Najizborniše sredstvo v mokrotni jeseni in po zimi za obuvalo, da se noge ohranijo tople in suhe, je jedino le v tej stroki neprekosljiva J. Bendikova (Sv. Valentin na Spodnjem Avstrijskem) patentovana nepremočna
mast za usnje
(22krat premijirana)
ki je na prodaj po tovarniških cenah v vseh večjih mestih cesarstva; v Ljubljani pri: Schussniggu & Webru ; v Kranji pri Puthonu ; v Škofji Loki pri Ko-celiju; na Jesenicah pri Trevnu in na Krškem prl Engelbergerji.
Svari se pred ponarejenimi, usnju škodljivimi mazili. Pri kupovanji treba paziti samo na napis: «J. Bendik, St. Valentin, Nieder - Oesterreich«, ki se nahaja na pušičnih pokrovih.	(175) 10—1
Tržaška
ra
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojil), ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—23
Blago
ženske možke
obleke
le iz trajne ovije volne, za moža srednje velikosti
3-10 metrov f	za	Kld-	4,96	iz	dobre	ovčje	volne;
xa I	»	»	8,—	»	boljše	»	»
jedno obleko I	*	*	*	fine	»	»
v	»	»	12,40	»	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za goapejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Crni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za goapejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za goapejne plafiče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
to mmlti 3^
fettorlšlsa, zalogra -v Brrni. Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Poilljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabrlškib oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—24
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemljč se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Odjjovorni urednik J. N*(jli6
Tiskata in zalagata Ir. v. KIoiniuay r A F o d 1! »in hnrgf v Ljubljani