Leto LXXL, št. soja LjiiMjana, ps«edel)efc tt. sedmera 1938 Cena Din 1.— lznaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje In praznike. — InseraU do 80 vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—> Popust po dogovora, lapssnfl davek posebej. — UREDNIŠTVO m LJUBLJANA« iVNISTVO •. o ^eija mesečno v Jugoslaviji Din Din Podružnice telefon St- 26 — MARIBOR, Grajaki trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljnnljanaka oasta, CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unča 1. telefon St. 65; Kocenova oL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranilnica v Ljubljani st. 10.351 V napetem pričakovanju vse mednarodne JavaMti: I Danes bo spregovoril kancelar Hitler 4-1-i M Drevi bo imel Hitler na zaključnem zasedati] u zaključni govor, v katerem bo, kakor pričak uje]o, zavzel stališče do LONDON, 12. sept, br. Drevi ob 19. oo imel nemški kancelar Hitler svoj zaključni govor na nurnberškem kongresu, v katerem bo obravnaval zunanjo politiko Nemčije in zavzel, kakor se pričakuje, stališče do češkoslovaškega odnosno sudetsko-nemškega problema. Po poročilih iz Niimberga drže vsebino Hitlerjevega govora, ki je že sestavljen, v strogi tajnosti in vedo za njo le najožji zaupniki nemškega kan. celarja. Znano je, da je Hitler vse zadnje dni posvetil sestavljanju tega govora in je imel v zvezi s tem številna posvetovanja s svojimi najožjimi sodelavci. Zaradi tega so bili tudi ostali njegovi vsakodnevni govori zelo kratki in v zunanjepolitičnem pogledu brezpomembni. Zadnje dni je imel Hitler številne sestanke s Henleinom in zunanjim ministrom Ribbentropom, ki ga je sproti obveščal o svojih razgovorih s posameznimi diplomati, zlasti pa o sporočilih angleškega poslanika Hendersona. Kakor se je sinoči zatrjevalo v dobro poučenih diploma skih krogih, je kancelar Hitler popolnoma točno poučen o s* a liscu Anglije glede Češkoslovaške, ?etudi angleški poslanik Henderson ni im«»l z njim še nobenega sestanka. Po govoru, ki ga je imel češkoslovaški prezident dr. Beneš preteklo soboto in v katerem je znova dokazal spravljivost in miroljubnost češkoslovaške republike in po objavi predlogov . češkoslovaške vlade glede ureditve n- I rodnost nega problema v Češkoslovaški • republiki je sedaj vrsta na kancelarju I Hitlerju, da točno in jasno obrazloži 1 stališče Nemčije. Od tega stališča je sedaj'Odvisen ves nadaljni razvoj mednarodnega položaja. Po informacijah, ki jih ni mogoče kontrolirati, namerava Hitler v svojem govoru postaviti docela novo teorijo. Po tej teoriji mali narodi in male države sploh ne bi smele voditi svoje politike, marveč bi se morale naslanjati na svoje velike sosede in voditi politiko, ki bi bila tako v gospodarskem, kakor v političnem pogledu skladna s politiko njihovih velikih sosedov. Zato bi se morala tudi Češkoslovaška odreci vsem svojim zavezništvom, zlasti zavezništvu z Rusijo in Francijo ter se nasloniti na Nemčijo. Kar se tiče problema sudet-skih Nemcev, bo baje Hitler predlagal plebiscit, ki naj odloča o pripadnosti sudetsko-nemških pokrajin, ki naj se. ako se prebivalstvo pri plebiscitu izjavi za to, priključijo Nemčiji. Plebiscit naj bi se izvedel pod kontrolo Nemčije kot sosedne velesile ali pa pod mednarodno kontrolo. Težko je reči, v koliko so te informacije, ki so prispele v London, točne. Vsekakor pa v londonskih krogih že sedaj naglašajo, da bi bilo tako stališče absolutno nesprejemljivo ne samo za Češkoslovaške, marveč tudi za Anglijo, Francijo in vse druge države, ker bi pomenilo to ne samo razbitje češkoslovaške republike, marveč tudi okrnite v samostojnosti in neodvisnosti vseh drugih manjših držav. Spričo takih vesti pričakuje vsa mednarodna politična javnost z največjo napetostjo nocojšnje izjave kancelarja Hitlerja, ki morajo napraviti konec dosedanji negotovosti. Henleinovci zahtevajo plebiscit Demonstracije pred lordom Rtmcimatiom PRAGA, 12. sept. br. Lord Riinciman je prebil svoj tedenski oddih v Petrovhradu pri Karlovih Varih na posestvu grofa Czernva. znanega pristaša Henleina. Včeraj popoldne so henleinovci izkoristili to priliko in priredili spričo angleškega posredovalca demonstracijo, ki naj pokaže pravo razpoloženje sudetskonemških množic. Pred gradom se je zbrala več tisočgla-va množica pod vodstvom sudetskonem-Škega poslanca Wolnerja. Ta je imel na lorda Runcimana nagovor, v katerem ga je prosil, naj stori vse, da se »napravi konec trpljenju sudetskih Nemcev in pravično rešijo njihove zahteve«. Lord Runciman je tolmaču izjavil, da bo proučil vse gradivo, ki mu ga je predložilo vodstvo sudetsko nemške stranke, naj pa upoštevajo, da on tudi ni vsegamogočen. Medtem, ko se je lord Runciman v gradu raz-govarjal z nemško delegacijo, je začela množica demonstrirati in vzklikati: Zahtevamo pravico samoodločbe! Hočemo plebiscit? Dajte nam priliko, da sami odločamo! Nato so začeli prepevati nemško državno himno »Deutschland uber alles« in hitlerjevsko himno »Horst-Wesel Lied«. Vmes so prirejali tudi ovacije lordu Run- cimanu. Lord Runciman je naprosil poslanca Wolnerja, naj pozove množico k razidu. Poslanec Wollner je sporočil množici, da ji lord Runciman izreka zahvalo za ovacije, ter da upa. da bo premostil prepad ,ki deli sudetske Nemce in Čeho-slovake. Množica je sprejela te besede znova z vzkliki: Dajte nam plebiscit! Naposled je lord Runciman sam stopil na balkon ter spregovoril v angleškem jeziku par besed, ki jih je prevedel grof Czernvn takole: Moji dragi nemški možje in žene! Vi živite tukaj v eni najlepših dežel sveta. Naj da Bog tej deželi mir! Množica je še dolgo potem demonstrirala pred gradom, prepevala nemško himno in zahtevala plebiscit. Sele pozno zvečer se je na poziv svojih voditeljev razšla. Izzivanje radetskih N Praga, 12. septembra, AA. CTK: V soboto so se pripetili številni Incidenti v krajih, kjer žive pomešane narodnosti. Spopadi so vsi splošnega značaja. Tuji, posebno pa angleški tisk obžaluje, da so Nemci izzvali te spopade, dasi so dosedaj povsod pokazali veliko disciplino. Danes je odločilen dan Istočasne seje vlade v Pariza in Nova izjava Chamberlalna London, 12. sept. br. Včeraj ve« dan so se nadaljevala posvetovanja angleških ministrov in diplomatov. Na eni strani so bile konference v zunanjem ministrstvu, na drugi strani pa v ministrskem predsedstvu. Od 12. do 17. je bila zopet seja ožjega kabineta, ki so se je udeležili vsi v Londonu navzoči člani vlade. Deset minut pozneje so se nadaljevale konference v ministrskem predsedstvu do pozno v noč. Izredno pozornost je zbudilo dejstvo, da je ministrski predsednik v nedeljo zvečer sprejel novinarje In jim dal izjavo, že desetletja se ni zgodilo, da bi ministrski pred. sednik v nedeljo sprejel novinarje. V svoji izjavi je Chamberiain poudaril, da pričakuje angleška vlada sedaj izjavo kancelarja Hitlerja. Izrazil je upanje, da bo Hitler razumel resnost položaja in ne bo storil ničesar, kar bi moglo napetost še povečatL Kar se tiče stališča Anglije, je poudaril, da je to stališče jasno. Anglija hoče mir in se bo zoperstaviia skupno s Francijo in drugimi miroljubnimi državami vsakemu napadu. Svojo izjavo je končal z ugotovitvijo, da bodo danes, v ponedeljek padle izredno važne odločitve. Kar se tiče posvetovanj angleške vlade, Je jasno, da so se vse konference in posveti zadnjih dni nanašale na to, da se Anglija pripravi za vsa/k primer. Iz dobro poučenega, vira se doznava, da bo Anglija v kri-tienem trenutku odredila mobilizacijo svoje moglo iz— no pokaže, da bo takoj posegla v če bi bila Francija prisiljena p Mi uriti pomoč Češkoslovaški. Anglija se je skrbno izogibala ■ sesan, kar bi zvati neraspoloženje pri Nemcih. Vi pa okolnost, da sta se danes dopoldne časno sestali k plenarni seji ' angleška vlada, dokazuje, <* Parizom in Londonom popolna Komentari! angleškega London, 12. septembra. AA. Ves Jutranji tisk obširno komentira včerajšnje izjave angleške vlade zastopnikom tiska. Vsi Usti poudarjajo v svojih uvodnikih, da misli ves angleški narod isto in da odobrava stališče angleške vlade. Lasti posebno poudarjajo, da je sedaj odvisno od Hitlerja, aH se bo češkoslovaško vprašanje rešilo mirnim po-tem. Zato poudarjajo listi, da je treba z največjim zanimanjem počakati na Hitlerjev govor. Listi poudarjajo pri tem, da bo Hitler izjavil, da tudi on želi mir. Diplomatski urednik >Timesa« pile med drugim: Spomniti se moramo, da je Hitler večkrat izrekel, da zeli in ljubi mir. Angleški uradni krogi soglasno poudarjajo, da se moti tisti, ki misli, da te Hitlerjeve ss- i jave ne bi bile Iskrene. Isti urednik poudarja, da so brez podlage vesti o kakih po- , gajanjm med angleškim in peTalnim štabom. Ob " da je res, da je položaj resen, vendar pa so brez podlage vesti, ki pravijo, da ae spor ne bo mogel urediti mirnim potom. Permanentna posvetovanja v Parfem PRAGA, 12. sept. e. Vse kaze, da so v Parizu in Londonu včerajšnjo nedeljo srna. tnali najbolj nevarno za evropski mir in sicer zaradi tega, ker so bile običajno vse važnejše nemške odločitve sklenjene ob sobotah ali nedeljah, v času, ko ni bilo ne francoskih, niti angleških ministrov v prestolnicah. Zato so v nedeljo angleški in francoski državniki proti svojemu dosedanjemu običaju ost sel v prestolnicah. Pvedaednik francoske viade Oaladier je ostal v Parizu, prav tako tudi mmist t na. rodne obrambe in minister vojne mornarice ter minister za letalstvo. Vsi so kon. ferirali o ukrepih, ki jih bo Francija storila, da bo pripravljena za vsako eventualnost m so bila vsa poročila javljena tudi ministrskemu kabinetu, predložena pa bodo tudi prihodnji seji ministrskega sveta in samemu poglavarju države, predsedniku Lebrunu. v Niirnbergn Nurnberg, 12. septembra. AA. Havas: Kakor je že bilo objavljeno, je imel angleški veleposlanik Henderson včeraj dolg sestanek s predsednikom tajnega sveta v^n Neurathom. Prav tako se je sestal se z nekaterimi drugimi člani tajnega sveta. Snoči je odpotoval v Berlin. Nemci odklanjajo londonska svarila Berlin, 12. septembra. AA. DNB objavlja naslednje pojasnilo: Angleška vlada je podala izjavo v tisku o stališču Anglije in Francije za primer nasilnega urejanja češkega vprašanja. Tukajšnji nemški krogi poudarjajo, da se je o nasilni ureditvi tega vprašanja dosedaj govorilo samo izven Nemčije. Sicer pa angleška izjava za Nemčijo ni prav nič presenetljiva. Politični krogi v Berlinu so zelo rezervirani zaradi izjave angleške vlade v angleškem tisku. Neka zelo poučena osebnost je izjavila, da bi bilo bolje, če bi angleška vlada svoj vpliv zastavila v Pragi, kot pa da je hotela vplivati na Nemčijo. Angleška nrornarica pripravljena London, 12. sept. e. »International News Service« doznava iz zanesljivega vira, da je angleška acfaniraliteta poSpaMea" svoje ukrepe za popolno pripravljenost vojne mornarice. Tako je včeraj prispela v vode Portlanda četrta ftotilja rušilcev, ki bi morala biti tam stacionirana šele v marca 1- 190©. V Fortland prihajajo tudi številne latfje s pogonskim materialom in ga tam izkrcava jo. Čeprav britanska admira-nteta neslužbeno objavlja, da js premestitev četrte zlotltje ruSOoev Lav edena le v okviru nomsUh ukrepov, se to vendar spravlja v zvezi s kilzo v Evropi. RTM, 12. sept. e. Dan sinja >TrSbunax poroča o žit anjsesn gflben ju nemškega problema brodovja v Sredozemskem morju in v Ro-kavskem prelivu. Po vesteh iz Londona gre za normalne vsakoletne manevre, ki j& je bila admiraliteta določila že letos spomladi, v zvezi s tem je zlasti tuđi odhod 00 vojnih edinic z Malte, ki so krenile po Sredozemskem morju. Mnenje francoskih vojaških krogov LONDON, 12. sept. e. >I>aily Telegraph« piše, da je pripraljenost francoske vlade, da v primeru kršitve češkoslovaških mr-ja, priskoči na pomeč češkoslovaški vladi, napravila močan vtis v Angliji. Angleška vlada je bila obveščena iz Pariza, da je francoski generalni štab trdno prepričan, da bo francoska vojska v primeru napada na Češkoslovaško kljub i*trj vanju na Renu v stanju, da izvede uspešne bojne operacije. O priliki včerajšnjega pogovora med Cnamberiainom in Halifaxom se je razpravljalo o pripravah francoskega in angleškega generalštaba, ki naj omogoči angleški vojski, da bo v pobu pripravljenosti. bo Imel nocoj med 19. in 21. v Numbergu govor, ki naj napravi konec sedanji negotovosti in pojasni stališče Nemčije do ĆSR Ruska letala za ČSR - RIM, 12. septembra, e. Današnja >Tri-buna« prinaša vest berlinskega lista >Na-tkKnalanzeiger«, da je čez rum unske kraje letelo 300 sovjetskih letal na Češkoslovaško. Letala so bila opn mljaaa s češkoslovaškimi znaki in pilotirali so jih tudi .češki piloti. Čeprav to v Bukarešti demantira jo ,trdi »Natiorialajnzeiger«:, da je bilo preko Rumunije poslanih 300 ruskih letal, ki so letela v skupinah in pristala na Češkoslovaškem. Prva izjava Hitlerja o sudetskih Nemcih Ntirnberg, 12. septembra e. Včeraj se je tu v okviru proslav in kongresa narodno socialistične stranke vršila smotra napa-in zaščitnih oddelkov. Ob tej priliki je izpiegovoffil tudi kancelar Hitler, ki je poveličeval zasluge teh elitnih oddelkov hitlerjevega pokreta. Proti konou svojega govora je Hitler tudi a ludi ral na vprašanje sudetskih Nemcev rekoč: So Nemci, ki nimajo sreče, da bi se danes nahajali na tem kraju ramo ob rarnj z vami. Naše srce utripa z njimi, kakor tudi njih srca utripajo za nas. Smatram, da smo obvezani napram njim na podlagi čuta dolžnosti, ki se lahko dokaže edino z eno besedo, z besedo: Nemčija. Bonaet se je vrnil v Pariz Ženeva, 12. sept. AA. Havas: Bonnet je snoči odpotoval v Pariz ter se bo v Ženevo vrnil zopet sredi tedna. Bonnet je z raznimi člani francoske delegacije razpravljal o tem kateri člani naj sodelujejo v raznih odborih. Nato se je sestal z voditelji tujih delegacij in z njimi izmenjal misli o mednarodnem položaju. Mttssolini na oddihu Ran, 12. septembra. AA. Havas: Musso-hni je včeraj z avtomobilom odpotoval v Rocca delle Caminate na svoje kmečko posestvo, kjer bo ostal do konca tedna. Odtod bo nato naravnost odpotoval v Trst, kamor pride v nedeljo dopoldne. Nevarnost arabske vstaje v Palestini letake in pozivajo proti Angliji ve so pa demolirali, da napadeni niso mogli pozvati na pomoč vojaštva. V teh spopadih je bilo ubitih več arabskih teroristov, padlo je pa tudi več stražnikov. JERUZALEM, 12. sept. e. Situacija v Pa lestini se je zaradi aktivnosti številnih terorističnih tolp tako pnsbibfarta; da so bile oblasti primorane k novim Se bolj drako-ničniro ukrepom, da preprečijo splošno vstajo Arabcev, ki res grozi. Včeraj so v Jafi, Haiti in tudi po vaseh tajni tuji emi-sarji delili proglase, podpisane od bodoče arabske vlade, v kateri pozivajo k vstaji proti Angležem. Policija je zaplenila mnogo letakov, vendar se ni posrečilo prijeti niti enega raznašalca. Pojačena teroristična akcija in letaki so izzvali precejšnje skrbi mandata« oblasti, ki je včeraj, da prepreči poslabšanje položaja m splošno vstajo, izdala izredna pooblastila visokemu ju za Palestino, da lahko ukrene vse, mu zdi potrebno, da se bo spoštoval in ohranil status cjtio v Palestini, komisarju je odobrena, da lahko izvede vojne operacije širšega nnšsgi, da zasede z vojsk*) vse ogrožene kraje, vasi, trse in sta m da lahko požene v ^^rabcev, ki pffdjrfrejo akcijo. Teroristične tolpa, podptiane od kmečkega prebeealstva in dobro oborožene, napadajo neprast in dilams ustsnuva. Včeraj je bilo bolj stopnjuje 12. septembra. AA- Včeraj je prišto v Palestini do novih težkih spopadov. V bližini Židovske kolonije Gedera so Arabci *^p»du oddelek redarjev, ki je spremljal ttde, ko so šli na delo. V spopadu je padlo 6 pomožnih redarjev, eden je pa izginil. Pri Gazi je prišlo do spopada med Arabci ni židovskimi redarji. Ubita sta bila dva redarja, dva pa ranjena, železniška postaja Arttf na progi med Jeruzalemom in Lido Je zgorela. Požar je bi podtaknjen. Prav tako je zgorela tudi židovska sinagoga med Tel-Avrvorn m Jaffo. Blizu Hebrona je pri-šk> do streljanja med vojaškim oddelkom in arabskimi uporniki, En Arabec je bil ustreljen. V Jeruzalemu je prišlo do demostracij. Btizn Ude je bil aretiran Arabec, ki je hotel vreei bombo na železniško progo. Teroristi so hoteli porušiti tudi rezervoar ki s pitno vodo. V Upu,' ko rezervoar, je prište straža Balkanska solidarnost na vseh poljih CARIGRAD. 12. septembra. Peti kongres medbalkanske unije zdravnikov, ki je bil letos v Carigradu, je končal svoje delo. Njegov uspeh je popoln. Sodelovanje zdravnikov iz vse balkanskih držav je bilo še večje, kot prejšnja leta. Najštevilnejše Je bilo na tem kongresu zastopstvo jugoslovenskih zdravnikov. V govorih, ki so bili ob zaključku kongresa, je bila ponovno potrjena ideja solidarnosti balkanskih narodov ter soglasna želja, da se na tem znanstveno-humanitarnem kongresu vzpostavijo splošne zveze med balkanskimi zdravniki. I>rugi del kongresa je bil strokovni. Poročila, ki so bila podana na nekaterih sejah, se morejo smatrati kot zelo koristni prispevki za medicinsko vedo. Kongres je predvsem razpravljal o vprašanju malarije. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji šesti kongres medbalkanske unije zdravnikov v Bukarešti. Danes so zdravniki, ki so se udeležili kongresa, odpotovali na izlet v Smirno z ladjo, ki jo jim je dala na razpolago turška vlada. Iz špani]e Salamanca, 12. septembra, e. Vrhovna komanda nacionalistov sporoča, da so republikanci na fronti pri Ebru večkrat napadli, a so bili vsi napadi odbiti. Nasprotno so Francove čete prešle v protinapad in zavzele več važnih sovražnih postojank. Izgube republikancev so velike. Ujetih je bilo 200 vojakov in zaplenjenih 12 strojnic. Na ostalih frontah ni nič novega. Barcelona, 12. septembra e. Vojno poročilo barcelonske vrhovne komande se glasi, da je sovražnik napadel pri Gaeti, a je bil odbit. Na sektorju Vila Puerta so republikanci napredovali, a na sektorjih El Toro sta bila pa odbita dva sovražna napada. Toulouse, 12. septembra, e. Misija, katere naloga je pogajati se glede zamenjave ujetnikov med nacionalisti in republikanci v Španiji, je sprejela v soboto odgovor iz Burgosa: Nacionalistična vlada je pripravljena sprejeti britansko delegacijo maršala Chedwooda. Maršal in njegovi sodelavci so včeraj odpotovali v Ande j. Boji na Kitajskem HANKOV, 12. sept. e. Na severni obaii Jangceja so Kitajci začeli uspešno ofenzivo od K van sija proti Huang Meju. Južno od Sučova je v neki soteski tragično poginil večji oddelek kitajskih Četnikov. Borili so se proti Japcncem, nakar so se četnik! umaknili v tesno sotesko, kjer so jfh Japonci obkolili in jth uničili s strupenim phnom. SANGHAJ. 12. sept. e. Doznava jo. da v Tokiu v velikem številu razdeljujejo letaki, v katerih se poziva prebivalstvo, da se bori proti vojni na Ktajsk m. Letake so celo našli v prostorih policijske uprave v Toku. HANKOV, 12. sept. e. A A. Reuter: Japonske Čete so zafrrte s hudo ofenzivo pri Sfkullngu- Japonske vojne ladje so izstrelilo 2000 granat na to mesto. Mesto le blo že trikrat v japoriskih rokah, pa so gra Kitajci nato zopet zavzeti .sodaj ga pa zn. pet branijo.___ Borzna ooroČila. borze 12. septembra. Beograd 10.—, Pariš 11.945, London 21.90, New York 442.75. Bruselj 74.528, Milan 23.275. Amsterdam 23840, Berlin 177.25, Praga 15.24, Var- Stran 2 ■v >8tOVENSKl NARO D«, ponedeljek, 12. septembra 1938. 8tev. 203 Velicasti ilejna skupščina CMD v Ptuju Tako spontane, ntog?čce manifesta sije mm naio naroSno stvar »tura Savni Ptoj fe davno nt videl Ptuj. 11 septembra Zgovorno, veličastno s:^ pote'-:le slovesnosti ob priliki 30 letnice ptujskih dogodkov. Ptuj je opral madež, ki so J>ružbe sv. Cirila in Metoda« je dne 11. septembra 1938 v Ptuju ob tridesetletnici ptujskih in septembrskih dogodkov, začetka našega revoluoioaarne-gjhssija in ob d^ajnoriot^ niei nače nacionatoe in državne samostojnosti sprejela sledeča resolucijo: 1. Ob tej priliki izreka Dndht SV. Cirila in Metoda svojo neomajno zvestobo Nj. V L kralju Petna IX, narodu m državi, ki jim je posvečeno vse njeno deta. 2. Sadovi dvajsetletne svobode so na vseh področjih našega narodnega življenja neprecenljivi. Zlasti iz nrknerjave sedanjega našega stanja z nekdanjim naikn položajem v suznoati in s dan jim položajem naših narodnih manjšin v tujini, spoznavamo vrednost naše državne samostojnosti. Skupšvina ponovno izpoveduje, da je ramo v zvestobi do jugosioverisfce nacionalne mi s! i poroštvo za napredek m varnost jiigosiovenskega naroda in lepše bodjočiiosti tudi njegovih zasužnjenih delov. 3. Splošni, negotovi mednarodni položaj ukazuje največjo previdnost hi delaivnost za očuvanje težko plačanih pridobitev pred dvajsetimi leti. 4. Temu namenu mora služiti vse naše narodno in državno hotenje, nacionalno po duhu in delu, kakor tudi udejstvovanje naših zasebnih, gospodarskih in kulturnih ustanov. Posebno dolžnost imajo na Se znanstvene ustanove z akademijo in univerzo na čelu ter tisk v pobijanju osva-jaške tuie propagande. 5. Popolno šolstvo je temelj duhovne in kulturne odpornosti našega naroda, zSavtfl naše narodn- meje. Potreba Šolske pro-svete na našem ogroženem ozemlju zahteva strokovnih nadaljevalnih šol, novih šctekih poslopij, zboljšanje mnogih starih. njih opremo z učili iti knjižnicami. Vsaka šola naj trna vedno dovolj in sicer najboljših itčitelj^v, ki naj za odgovorno in časi no obrambno delo prejemajo posebno nagrado. Preskrbeti je treba revni deci v ogroženih krajih brezplačno šolske potrebščine, obleko in hrano iz šolskih kuhinj. 6. Za socialno-gospodarsko zboljšanje našega obmejnega življa je neobhodno potrebno gospodarsko povezati mejo z zaledjem z novimi prometnimi zvezami, organizirati zadruge, skrbeti za izvoz m vnovčenje pridelkov, ozdraviti in okrepiti kreditno moč domačih obmejnih denarnih zavodov, ki naj s cenenimi in dolgoročnimi krediti pospešujejo gospodarsko delavnost im preprečujejo prehajanje naše zemlje v roke tujerodcev. Dolžnost naših tujskopromet-nih ustanov je, usmerjati domači izletniški promet v naše lepo obmejno ozemlje. Gospodarska pasivnost teh krajev nalaga posebno uvidevnost pri odrejanju javnih del. Na meji pomenijo javna dela razen socialne in gospodarske tudi nacionalno korist. Samo z gospodarsko okrepitvijo našega malega človeka v Podravju, Slovenskih goricah, Prekmurju, Halozah in na kočevskem, ga bo mogoče osvoboditi tudi du-bovoe odvisnosti od njegovih sicer maloštevilnih tujerodnih krušnih gospodarjev, eksponentov nekdanje razna rodo valne politike. 7. Država in samouprave morajo pri izvajanju svoje politike v nacionalno ogroženih krajih brez birokratizma kn načelno podpirati narodne potrebe ljudstva pred vsemi drugimi. 8. Spričo mnogih nezdravih pojavov ponovno poudarja skupščina, da se mora strankarska politika v obmejnih in narodno mešanih krajih države brezpogojno podrediti občemu narodnemu interesu. Obsoja politiko, ki zaradi strankarskega prestiža brezobzirno žrtvuje nacionalne in državne koristi. Naše strankarske politično življenje mora biti zlasti v ispostavljenih pokrajinah polrtično zrelo, nacionalno solidarno in kidturno strpno. Kot predstavnica narodne obrambe opozarja Družba sv. Cirila m Metoda upravičeno, državne, samoupravne in vse druge činitelje na te probleme. Njih rešitev je pogoj za gospodarsko ic duhovno utrditev našega narodno, gospodarsko in kulturno ogroženega ozemlja. Družba bo uporabLla ves svoj vpliv za izvršitev v resoluciji navedenih zahtev Za konkretnu potrebe v posameznih krajih se bo družba še posebej zanimala in opozarjala nanje pristojna oblastva. Današnje mogočno slavje v Ptuju se je zaključilo z veliko narodno veselico v Ljudskem vrtu, kjer so naši vrli Cirilmeto-darji prebili nekaj prijetnih uric ob obujanju spominov na dogodke pred 30 leti. Nas staroslavni Ptuj je bil pozno v noč ves v valu navdušenja za narodnostno idejo, ki je zajela mesto in okolico ob pomembni 30-letnici ptujskih dogodkov. 10*000 gledalcev na motociklistični dirki Na startu je bilo 28 domačih in inozemskih dirkačev — Zmagovalci v posameznih kategorijah Maribor, 11. septembra Na novi Pohorski cesti Reka—Pohorski dom je bila danes popoldne IV. mednarodna motociklistična dirka, ki jo je priredil motoklub Pohorje. Poudariti moramo, da pri nas še ni bilo tolikega zanimanja za tovrstno prireditev, ki je po številu gledalcev in dirkačev menda ena največjih v naši državi. Že v zgodnjih popoldanskih urah so romali tisoči in tisoči proti vznožju Pohorja, odtod pa na Pohorje in na gosto zasedali vse obrobke, po katerih je vodila dirkalna proga. Prišli so peš, s kolesi in avtomobili. Nepregledne množice so hitele od 13. ure naprej po pohorski cesti. Na stotine in stotine avtomobilov iz vseh naših krajev, pa rudi iz Nemčije, Italije se je peljalo po pohorski cesti ter parkiralo na travnikih v bližini dirkalne proge. Ves južni del Pohorja od Reke do Pohorskega doma je bil na gosto zaseden po občinstvu. Mirno lahko rečemo, da je današnjim dirkam prisostvovalo najmanj 10.000 gledalcev. Prišli pa so tudi številni predstavniki naših oblastev s pokrovitedjem dirke mestnim poveljnikom g- generalom Staoojlovičem na čelu. Dirkalna proga je bila dolga 5 km in sicer-je bil start pri km 7, cilj pa pri km 12 v bližini Pohorskega doma. Dočim se je prijavilo za današnjo dirko 43 dirkačev, je bilo na startu 56, kar je vsekakor rekord v zgodovini slovenskega rootociklističnega sporta. Na startu je bilo 28 dirkačev iz Nemčije, 2 Italijana, starta'i pa so tudi dirkači fz Ljubljane, Zagreba, Beograda i Drugo kolo ptn^enafevenega teftiuovarija mariborskega okrožja LNP se je končato z ve&kim presenečenjem. Presenečenje radi tega, ker je bil ISK Maribor um sfer), saj je veljal v današnju tekmi proti SK Rapid u kot veSSc favorit. Tekma med starima rivaloma, ki se je višala na Rapido-vem igrišču, ni privabOa bog ve polžko občinstva in je bilo na igrišču le okoli B0O gledalcev. Vzrok tema je najbrže o*, ker je večji del športnega občmebva odšel na Pohorje, kjer se je vrtala rnotocflchstična dirka. O današnji tekmi med Rapidom to ribarom ni mogoče mogo pi mi i irtuSl pfcl je danes dokazal, da je ▼ borjnl dkaji ln da ima boljšo otnaaribo. To dwa glavna faktorja, Id sta za izid današnje tekme, Rapid pa je tudi danes zaigral, kakor Se dolgo ne. vs! ' cd oo se vidno potrudvn, da bi veoda krat premagali svojega stan _ kar se mu je končno tudi poarečao, ▼ moSsvu danes Skoro ni bAo aiabe tooke, In so se val od kraja borili tvovatno in z elanom. ISSBk "Mos4bor je__^___,__........... go slabih tofle. Tako sta bfia oba branilca zek> nesigurna, kraci so koifkor tottko zadovoljili, dočfan je bflo v ™——več najborjai napadalec, je docela odpovedal. Vodeb se je sicer pobi povezal napad. Garal j koje mogel, pa ni našel pri svojih part_ i dovolj podpore. Vari kot vodja naje bfl oorv&luu bojazljiv. Edini, ki je v tej formaciji zaigral v velikem stilu, je bil Veanojver, Tičar je semtertje lepo zaigral, videlo pa se je, da se se ni znašel v svojem novem okolju. Maribor Je *n^^»n (bsjissfl V prvem, polčasu in t diugmu je sicer prevladoval na petja vendar pa je bil napad prešibek, da nt is MOtouli stuoacrj dosegel uspeh, Proti koncil igre je Rapid igro docela zaprl m brazdi % muni —sBssii ter se mu je na ta načan posrečilo, da je držal rezultat. Itskma astma je bfia dovolj zanimiva. Bila js tondl v mejsb dossrecala< tovorni avto ki ga je upravljal šofer Ule Matija iz Stritarjeve ulice 35 in kolo s prikolico, ki ga je vozil pekovski pomočnik Bogomir Pečar iz Pobre»žj>a, Aleksandrova 73. Afera Privredne zadruge Maribor, 11. septembra Afera mariborske Privredne zadruge, ki je svoj čas dvignila toliko prahu, bo končno likvidirana. V soboto popoldne je bil namreč v Kapitanovičevi gostimi izredni občni zbor Privredne zadruge v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil g. Josip Rože. V uvodnih izvajanjih je obrazložil navzočim 16 zadrugar jem namen občnega zbora, ki naj sklepa o tem, ali naj se Privredna zadruga likvidira ali ne. Izčrpno je poročal, kako je prišlo do afere m do aretacije glavnih funkcionarjev Privredne zadruge, ki so bili 78 dni v preiskovalnem zaporu. G. Rože je dejal, da je bil ves odbor nasilno odstranjen in da upravni odbor ni ničesar zagrešil, da bi bila. oblastva prisiljena, da člane upravnega odbora zaipro. Noben član uprave, tako je dejal g. Rože, si ni prilastil neupra\"ičeno niti pare. Tudi je g. Rože demontiral vse vesti, češ da je bila Privredna zadruga razpuščena, marveč je zadruga dobila od oblaste v le migljaj, naj likvidira. Zadruga je v smislu ugotovitev komisarja Privredne zadruge aktivna za 161.860 dm in je g. Rože ob tej priliki dejal, da se načelstvo pogaja z Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, da bi ona prevzela en blok 377 zavarovancev, ki so se preostali od 1970 članov, dočim so bili ostali radi neplaćanja prispevkov črtani iz seznama članstva, G. Rože je v imenu načelstva Privredne zadruge predlagal, naj se Privredna zadruga likvidira, kar je občni zbor soglasno sklenil. Nove in črtane obrtne pravice . Maribor, 8. septembra, Seznam v mesecu avgustu izdanih in črtanih obrtnih pravic vsebuje sledeče cTemembe: Izdanih: Jarc Avgusta, Izdelovanje senčnikov, pred tiskanje, vezenje, robi jen je perila ter Izdelovanje prevlečenih gumbov, Cankarjeva ul. 15; Cerin Anton, trgovina s pohištvom ter stanovanjskimi in tapetniškimi potrebščinami na drobno. Koroška c. 8; Karbeutz Ivan, trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter pisarniškimi in računskimi stroji m pripadajočimi deli na drobno, Gosposka ul. 3; Bauman Josip; gostilna, Aleksandrova c. 58; Kronja Mi jo. gostflna, Taboraka. uL 20; Javna trgovska drmTba Vrerase Stanko in Tork Angelj, trgovina s čevlji *a fsta-limi izdelki iz usnja, c«rvljaraWml potreb-ščmami in galanterijo in drobno, Gosposka uL 30, Čopič Avgust, preraisnje blaga s motornimi vozili ▼ mejan mestoe občine mariborske, Vrbanova nt t2. Ing. Oman Pero, trgovina s tehničnimi izdelki na drob no, I>r. Verstovskova nt. 4; Mk^JtanjO, knjigovez in izrk^ovsJee kartona**, C^e-gorčičeva nt. 6, Drnovšek Viktor, tntssa*, Krekova tri. 14, Koaes Albso, trgovina z mešanim blagom na drobno, Betnavsva e. 47. Rižnar Avgust, brtvee, Vodnlkpv trg 1; Pečar Frane, trgovina s utsuiuBkLul stanji (plsata^ in ^f^^^g^ gS' škilili pc^rcto961nawd na dlPOtMO, ^Crsnova ul. «; janeJHč ArneM, rsrli % lannjii erjn m masti sa uruflSJe fti O. Rplesar je oČrvidno presli&al varnostni znak avtomobilista, tako da je z vso silo treščil V avtomobil. Rezultat karambol«.: dvoje polom ljetnih kol***, škoda 200 din. — Prijavite «e za gledališkega abonenta! Za nizko vsoto ki se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih (od 8 din meeefc-no navzeor) dobite 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert Repertoar, ki temelji na izbranih domačih delih ter na naj izrazitejših predsta/vnifleih svetovne literatur« je tudi letos prav zanimiv. Popestrila pa ca bodo se številna gostovanja. — Tudi bloki so t gledališču na razpolago za vse tiste., ki se ne morejo ali nočejo vezati na določene dneve abonmaja. Abonma na blok se plačuje prav tako v 8 mesečnih obrokih in upravičuje do istega števila predstav kot vezan abonma, toda ob poljubnih dnevih. Izvzete so le predstav« z orcnaeho >T-ziven<. — Dvodnevni teeaj zs konserviranje Maji in relenjave se vrSi na banovinski vinar ski in sadjarski Šoti v Mariboru v dneh 10. in 20. septembra. Tečaj ie brezplačen, teoretičen in praktičen ter tre i a vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Udeležbo je javiti ravnateljatvu šole nafkasneie do 18. t. m. govina z modnim in galanterijskim blagom na drobno, Koroška c. 10 škerget Leopold, pek. Jezdarska uL 5. Črtanih: Karbeutz Ivan, trgovina s pisalnimi stroji bi pripadajočimi deti, Glavni trg 20, Crippa Julij, gostilna, Slovenska ulica 3; Sulic Josip, čevljar, Aleksandrova c 30; Sulic Josip, trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebsčmami, Aleksandrova c. 30; Honeter Elizabeta, gostima, Aleksandrova c. 53; Jovanović I>jordje, čevljar. Kopališka ul. 2. Rine Anton, krojač. Barvarska nI. 1; Robic Rudolf čevljar, Koroška c. 2. Narascajski prapor pobreškega Sokola Maribor, 12. septembra V nedeljo popoldne so se vsa mariborska sokolska društva v veličastni povorki, ki je krenila po mestnih ulicah, zgrnila na Pobrežju h krasno uspelemu telovadnemu nastopu agilne pobreške sokolske edinice, ki je istočasno razvila tudi svoj novi naraščaj ski prapor. Več tisočglava množica sokolstva in narodnega občinstva se je zbrala na slavnostno okrašenem te-lovadisču pobreškega Sokola, kamor so prikorakali vsi telovadni oddelki vzorne sokolske družine. Z bogato okrašene m v narodne trobojnice ovite slavnostne tribune je s toplo besedo pozdravil zbrano množico domači zaslužni starosta br. Tone Požar, ki je zaključil svoja s sokolsko miselnostjo prežeta izvajanja s sokolskim vzklikom »Zdravo« našemu najvišjemu Sokolu, kralju Petru II. Po odsvirani državni himni se je vršilo svečano razvitje krasno vezenega naraščajskega prapora, kateremu je kumovala požrtvovalna sokolska »mamica« a Marija Klernenčičeva. Iz rok br. staroste je ob slovesni zaobljubi sprejel krasno vezen prapor nara-Ščajnik Muršak Josip. Po razvitju je v imenu mariborske sokolske župe čestital društvu br. Degen, nakar se je pred številnimi gledalci pričel odvijati bogat telovadni spored; nastopilo je 410 telovadcev in telovadk. Pri izvajanju posameznih točk sta vneto sodelovala železničarska godba Drava in pevsko društvo Jadran. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega in viharnega priznanja. Pri sestavi in izvež-banju nastopajočih beležita domači načelnik br. Albin Ban in načelnica s. Vera Klernenčičeva lepe uspehe. Po strumnem in skladnem nastopu se je ob zvokih godbe Drave in ob pesmi naših vrlih Jadra-novcev razvila na telovadišču neprisiljena zabava. Pobreški Sokol je razvil tik ob naSi severni meji nov sokolski prapor, pod katerim se bo odslej zbirala ter duševno in telesno krepila naša nadebudna pobre-ška mladina. Globok vtis zanosnih besed staroste pobreškega Sokola br. Požarja. učinkovito razvitje naraščajniSkega prapora ter brezhiben in vzoren potek vseh telovadnih točk so nudili ponoven dokaz o lepem razvoju pobreškega Sokola, ki je med najde-lavnej Širni in na j vzorne je delujočimi ob nsJB meji. Mariborska beležnica Orkan Čarobna igra Vidmarjeva na Glav-trgu in Savostova na Kralja Petra