74. ats*. V CELJU, četrtek 17. junija *92O. Poštnina plaćana v gotovini. i-£TO SI. lxhaja vaak tarak, Aatrtam in aaaoto. - Caaai Za ćelo leto 80 K, M pol leta 40 kron, za četrt le!a 20 K. rm 1 mescc 7 kron. Potanun Mavilka ataaa I kroao. Na pismene naroćbe brez pošiljatve ćenarja aa ■• »»oremo oziratL Naročnikl naj poiiljajo naročnino po poStni nakaznicl. Reklamacije glede llsU so poStnine proste. Ne-(raaklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpUa se ne ozlra. UraMlatve in upravni&tvo se nahaja v Zve^nl tlskarni v Celju, Mraaamajerjeva ulioa at. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 i od I mm, za poslana, na-nunlla občtilh iborov. nunanila o aartl, zahvale Itd. K ISO od 1 mm. za reklamne notlce med tekstom • K od vrste, Mali oglasi (na)več 4 vrste) IV) ■» Pri večkratnih objavah popust. Rokopisl se ne vrafajo. telefon K 65. IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TISKARU A V CELJU. E3BG3 ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Seja itarodnega predstavništva. Posmrtnica Esad-paši. ikograd 15. jun. V današnji seji Nar. predstavništva je po končanih formal-nostih na vprašanje poslanca Svinjareva glede umora Esad-paše v Parizu min. predsednik dr. Vesnlč odgovoril: Res ie, da je v nedeljo popoldne bil umorjen v Parizu Esad-paša, predsednik albanske vlade. Umor je izvršil mlad človek. Ne vemo še, odkod ie. Zločin se ie izvršil v civilizirani deželi, kjer je Esad-paša užl-val gostoljubje. Uverjen sem. da bo prijateljska franeoska vlada, ki zna cenitl zasluge Esad-paše za skupno stvar, sto-riia vse, da pridc do pravejra krivca ln ga po zakonu kaznuje. Vprašanje g. poslanca ini daje priliko, da v imenu države izjavim, da Jogodek globoko obžalu-jemo ne samo zaradi Esad-paše, ki je bil naš iskren prijatelj, teinveč tuđi njegovim rojakom, ki so bili v enakem razpolože-nju ko mi in jih je dogodek udaril na nji-hovem najdeiikatnejšem čustvu, izjavlja-tno svoje sožalje. Esad-paša je bil človek. ki se je od mla-dosti odlikoval z inteligenco in energijo. On je Abdulu Hamidu odkrito povc-daL da se mora pokorovati narodni volji, on je branil Skader in imeli smo ga za protivnika, s kateritn smo se častno borili. Ko je Esad-paša uvidel. da je albanski narod navezan sam naše, se je v prvi vrsti naslonil na naš narod. Esad-paSa ie uvidel pravi pot politike svojega naroda, uvidel ie. da to zahteva interes na- roda in njegove bodočnosti ter je bil iskren prijatelj našega naroda. Naši voja-ki in državljani, ki so pod pritiskom raz-mer bili prisiljeni se umikati čez albanske gore, se spominjajo. da jim je prišel Esad-paša z vsemi svoiimi sredstvi na pomoč. Na solunski fronti se je pridružit za-veznikom in s svojimi malimi četami Je krepko držal svoje pozicije. Po zmagi na solunski fronti je naša vojska osvobo-dila vso Albanijo. Prijateljstvo našega in albanskega naroda je staro. V vsera srednjem veku ni dokumentov in dokazov. da bi se bili proti Albancem bojevali. Ko smo šli na Kosovo, da bijemo bitko z Ostnani, so bili z nami Albanci. V bojih za svobodo balkanskih narodov so bili Albanci ved-no z nami. Sam Skender-beg, njihov naj-večji junak, je bil po rojstvu Srb. Se le. ko so začeli Turki po Balkanu širiti svoj upliv do obali Jadranskega morja, se je začel del albanskega naroda odtujevatl našemu narodu. Trdno sem nverien, tla bo to kmalu prešlo. Pravi Albanci se bo- f do uverili. da je njihova rešitev v spo-razumnem delu z našim narodom. Uverjen sem, da bo mučeniška smrt Esad-paše. ki je padel kot žrtev narodne misli, novo izhodišče skupnega dela. Koncem Vesničevega govora so vsl postanci vstali s sedežev in zaklicali »Slava! < Esad-pašl. Zatcm se je začela specijalna raz-prava o volilnem red\i. IVAN PREKORŠEK: Celjsko stanovanjsko vprašanje. Od časa do časa se pojavijo v listih razne notice in kritike nad celjskim sta-novaniskim uradom. V rešitvi celotnega vprašanja so večjidel same malenkosti m bagatele, ki se obravnavajo javno. Dejstvo je. da nima v Celju toliko fn toliko rodbin stanovanj. da žive rodbine v mebliranih sobah brez kuhini, brez o-nega naiprimitivnejšega. kar vsak po-trebuje za rodbinsko življenje. Da pod to bejo hudo trpi uradništvo ter sploh ncimoviti sloji. je jasno. Gotovo pa je tuđi, da bi se dalo temu pomanjkanju v nekoliki meri odpomoči. ako bi vlada v Ljubljani hotela ustreči predlogom. ki jih je stavila svoječasno celjska stano-vanjska Komisija in ki še danes počivajo nere&ni. Nikomur ne zaviđamo bivanja v Celju, ne damo se pa tuđi od nikogar prepričati, da se mora vse. kar tu v Ce-liu brez javno znanega pokliča živi in verizi, pa naisibodo to nezreji fantiči-vc-rižniki ali pa nemškogovoreči upokojeni oficirji, pardonirati, ako nimamo strehe za naše uradnike in obrtnike. Tuđi se ne more tajiti, da se nekatere ljudi preveC pardonira, povdarjamo izrecno preveč, ker smo odločno na stališču. da se vse soodloćevanje hišnemu gospodarju tuđi ne srne vzeti. prav tako pa smo odločno mnenja, da ne kaže še nadalje mirno gledati posamezne osebe ali maloštevilne familije, da imajo kar ćele trakte, ćelo po dve veliki stanovanji. pa najsibođo to aristokrati ali Nemci ali Slovenci fn če imajo še toliko umetniško opremljenih salonov. Ako se vsa ta vprašanja ugodno in pravično uredijo, še vedno ne bo v Celju zadosti stanovanj; naravno Je to, da ne, ker se toliko časa ni nič stavilo in ker je dotok uradništva in produK-tivnih obrtnih in trgovskih slojev po prevratu silno naraste!. Iz stališča zdrave komunalne politike moremo biti tega dotoka le veseli, saj vemo le predobro, đa se Celje pod nemškim režimom baš zato ni moglo razvijati, ker se je z v'semi u-nietnimi in nasilnimi sredstvi ovirala prl-selitev vsakega slovenskega človeka. Panes je to drugače. in slovenska ku-lantnost — će zasluži to ime — gre vča-sih že tako daleč, da mislimo, da ni prav in Ja se bo še neljubo maščevala. O zidanju novih stanovanjskih hi§ danes govoriti, je precej nevarno, ker je silno težavno; pisali so o tem pokli-canejši činitelji že velike in lepe članke, pa kakor vse kaže, storilo in doseglo se v tej smeri še nikjer v Sloveniji ni nič ali pa prav malo. Pri sodelovanju v svoiečasni stano-vanjski komisiji sem imel utis. da bi se ob vsestransko dobri volji, rigoroznem, ] pri tem pa vendar prevdarnem in še hu-inanem postopanju napram onim, ki lan- i ko živijo tuđi izven Celja, napram onim, ki imajo prevelika stanovanja in ob ne-katerih izvedljivih adaptacijah dalo do zime doseči vsaj to, da se spravi ljudi skromno človeško pod streho in omo-goči rodbinam, da žive ob svojem ognjišću in ne po dragih hotelih. Brez usmiljenja pa morajo ven vst tuji državljani, in če jim je še tako huđo, in če intervenira žanje pri vladi nevem-kateri konzul ali odvetnik. Prav tako pa treba tuđi brez usmiljenja zavračati, če-tutii je nepopularno, vse one mnogošte-vilne većne kverulante, nikdar zadovoljne, ki smatrajo stanovanjski urad za brezplačno posredovalnico, ki jim na! preskrbi stanovanja, ki bi jih v normalnih časih rudi ne bili imeli čez noč. am-pak še Ie po večletnem čakanju. j Nad dva meseca že Celje nima sta-nuvanjske komisije; kje leži krivda, ni znano, gotovo pa ni v interesu mesta, ne mestnega prebivalstva. ako se težki sta-novaniski posli poveriio samo eni osebl, in če je ta še tako delavna. Kakor sliSt-mo, se snuje nova stanovaniska komisija ali stanovanjski mestni sosvet, sestav-lien po nekem ključu strank. Cei ta ključ" ali sestava je manjvažna, v prvi vrsti je treba, da se temu vprašanju popolnoma posveti za nekaj mesecev oseba, ki ima za to čas, zmožnost in zadostno neod-visnost. sestava asistence ic bolj časov-ni okrasek. Drugi, bistveni predpogoj uspešnega dela pa ie zadostna zaslom-ba in opora v lokalni politični oblasti In mestneni zastopti samem, ki je v prvi vrsti interesirali na tein vprašanju, bolj ko vsaka mimoidoča komisija. V zvezi s prl-merno lokalno oporo pa potrebuje taka komisija ali stanovanjski urad tuđi zadostno polnomoč in autpriteto. ki bi lo morala dati deželna vlada, ki gotovo ne more imeti interesa na tem. da se vsaka bagatela, za kojo stoji slučajno odvetnik, že mora rekurzno reševati pri poverje-ništvu za notranje zadeve. kler se rešuje ponavadi ćele mesece. Politične vesti. Narodno predstavništvo ie v seji H. tm. končalo generalno debato o volilnem redu za konstituanto in sprejelo predlogo ;-, 169 proti 1 glasu. Določba o učiteljstvu je spremenjena v toliko, da so lahko tu-| di učitelji poslanci, ne da bi se morali od-rovedati skižbi. Narodno predstavništvo. V seji 14. tm. je posl. Paskljevlč vprašal ministra za zimanje posle, kako je z vrnitvo ladij kraljestvu SHS ter zahteval, da nam Ita-liiani izroče ladje, ki so prišle v italijart-sko posest še le po italijansko-angleškem sporazumu. Zastopnik ministra za zuna-nje zadeve dr. Ninčič je odgovoril, da Je naša delegacija v Parizu že večkrat za-htevala. naj vrhovni svet posreduje, đa se nam ladje vrnejo. Italija pa je vedno odgovorila, da je to vprašanje v zvezl z drugimi političnimi vprašanji. Posl. đr. Novak je interpeliral ministra za promet glede snažnosti v železniških vozo-vih. Dr. Korošec je odgovoril, da je Ze izdal naredbo, da se morajo vozovi po-metati in čistiti. Dr. Novak je tuđi vprašal glede reparacijske komisije na Duna-iu. Za delovanje dozdajne likvidacijske komisije se naša vlada ni mnogo brigala in smo vsled tega izgubili milijonei Dr. Ninčič je odgovoril, da bo reparacijska komisija v kratkem pričela poslovati !n bo ščitila interese naših državljanov. — V debati o volilnem zakonu so govorili poslanci dr. Polič, dr. Deželič. ki se posebno vnema proti kancelparagrafu, ter dr. Zivko Bertlč. V popoldanski seji Je govoril minister Protlč, ki je med dra- Vuiko V. OabercK Spomin na Piavo. (Dve leti po ofenzivi..) Ofenzivo na Piavi smo prebili, spo-mjni nam ostanejo. Vi vsi, pripadnik! bivšega 87. avstrijskega pehornega pol-ka iz Celja in vi iz 97. tržaškega, kolikor vas je med nami, veste, mi vsi. ki smo se tam v odseku San Dona di Piave v dnevih 16., 17. in 18. junija 1918 kot neznanci srečavali, vsi mi se zavedamo, đa nam je usoda izkazala posebno milost, ker nas ni položila h kopam drugih. Tako lahko je bilo umreti tište dni. a vendar tako neskončno težko v svitu mlađe zore. Drit 15. junija ob poludvanajstih ponoći se je komanda 12. avstro-ogrske divizije, ki jt sedela dvajset minut od vas! Cessalto (med Piavo in Livenzo) v dven pristavah med gostimi murvami in jelša-mi, pomaknila in je krenila naprej proti Casi f'ivi in deloma proti Beodu. Komandant divizije se je prei od začetka janu-arja dolgočasil v grašćini veleposestnika Oiacominija v C«ssaltu, a je pobegnil ka-i\ctj *. junija iz tega kraia v one samotne pristave, ker ie sloviti poročnik Karl Stinv. ki je bil od naši diviziji včlanjenc-sa polka neke noči prel ušel k Italija-nom, izdal nasprotniku naše postojanke. ItaHjani so kmalu na to začeli streljatina sedeže komandantov polkov. brigad in divizije in bi bili raorda izkadili tuđi komandanta armijskega zbora, če bi ga bili mogli doseči. — O tem sem že nekoliko nisal v tem listu, sicer pa ie zadnji av- stro-ogrski vojni minister v svojem eks-pozeju v dunajskem parlamentu 1. 1915 bil posvetil Karlu Stinemu, ki ga je ob-dolžil,. da je kriv poloma na Piavi, posebno obširno poglavie. V zadnjem trenutku, že na poti na avtomobil. skoči omenjeno noč k meni v polni vojni opremi havpman generalnc-ga štaba in mi kot vodji telefonske šta-cije pri diviziji preda zavoj izredno nuj-nih fonogramov na naslov vseh velikih in malih komand v področiu divizijskega komandanta. Vsebina jim je bila kratka, a izdatna: »Albrechttag beginnt morgen 3 Uhr fruh«! Ob treh v jutro 16. junija je torej imela bukniti ofenziva z vso silo, in popoldne, tako je bilo na programu, pojde-mo že globlje v Italijo. podeč sovražnl-ka. Pa je prišlo drugače. Oni lepi, obšir-ni zaboji. ki so si jih pripravili oficirji za zbiranje vojnega plena in rukzaki moZ-tva. vse to nam je bilo v nadlego. Predal mi je havpman liste s fono-grami in ker je bila vsebina povsod ena-ka, mi je pomolil enega pod nos in mi ve-lel- »Lesen!« Preletel sem z očmi vrsti-co in na njegovo vprašanfe »Verstan-den?« sem pokimal. «Also. tipp-topp« Je bilo njegovo zadnje povelje, osoren pogled, nervozna kretnja i roko in izginll ie iz Iesene pojate preko zanemarjenega dvorišča v gluho noč. I jaz sem postal nervozen. Kdo ve, kako to. da me havpman od prvega trenutka, ko sva se videla. ni maral: no, jaz in mnogi drugi pa njega ne. Pogledal sem na uro in videl. da že gre na polnoč. Bilo mi je zelo mučno, da ni prišlo naro-čilo vsaj pol ure pozneje. ko bi bil moj naslednik na turi in ne bi mene zadela težka naloga. Nervoznost je bila vse-splošna. telefonske zveze često pokvat-jene, zlasti tam ob Piavi. In kdo mi jamči, da izve vsak komandant pravočasno, da začenja veliki Albrehtov dan ob treh. fn kdo bo kriv? Neprijazni havpman bi mi niogel skuhati slano kašico. — Vpisal sem vse velike in male podnaslove v protokol, označil uro preiema in predaje in sem izročil delo telefonistom. Težko je bilo poslovanje; v vsej mreži nered. V tem mi priđe od mojega lastnega havp-mana povelje, da moram odriniti naprej, ker mi bo popoldne iti preko Piave. Kđo je bil Redaj bolj vesel?! Vzel sem telefonistom še neoddane fonograme, Jih izročil komaj došlemu nasledniku. sem tega najnujneje instruira], zahteval od njega potrdila in podpis na protokol in odpo-slal sem vse v Caso Pivo. — Jaz sam pa sem še prenočil v Cessaltu. kjer sva se v jutro potem srečala z g. Stantejem iz Stor in si želela sreče za bodočnost. Na poti do Case Pive sem puščal za seboj na fronto premikaioče se čete; med njimi sem prehitel tuđi oddelek šturmba-taljona. slovenske fante. ki so dajali duška svojemu težkemu razpoloženju z za-teglim, neubranim petiem. ItaHjani nam na pohodu do fronte nišo motili mira. vsaj ne spominjam se. da bi bila kje blizu ceste udarila kaka granata, pač pa Je na prvo postoianko padalo na gosto. -Bobnenje je bilo strašno; ni bilo trenutka, da bi bila prestala kanonada. V Casi Pivi sem iskal stika z ujetimi Italijani. Cd oficirjev se ni dalo izvedet! drugega, kakor da so točno vedeli. kedaj pričnemo z ofenzivo. In res; ko smo Jih obsuli s prvim ognjem s svoje strani, so tuđi oni odgovorili na široko po fronti In so streHali brez prestanka iz vseh žrel. Vsekakor čudno, tembolj. ker so na naši strani znala za pričetek le najvišla po-veljstva. — Bolj zgovorno pa je bilo možtvo. Pravili so mi o nečuvenih gro-zotah in pustošenjih, kar sem jim rad vcrjel. ker sem način in kakovost ofen-ziv poznal že s Krasa. Docela nepotrebno je bilo. da so svote pripovedke pođ-krepljali z vzkllkj »mamma mia« in »Ma-donna santa«, ki so Italijanskemu junaku vsak čas na jeziku. Po noči dne 16. Junija sem bil od svojega poveljnika odbran. da odrmem še v mraku drugega dne proti Piavi ln da gradim preko ponto'nskega mosta trđ-no telefonsko progo do Case Basso, tam za drugim jezom, ter skušam — Ce bode v ognju mogoče — priti do Croce, kjer je bil projektiran novi sedež divizlt-ske komande. Dva voza z materijalom in prtljago smo dirigirali pri San Dona preko Piave, da nas za drugim jezom pri neki razstreljeni cerkvi rjričakata. Za poveljnika tega malega trena sem bil do-ločil Dunajčana Laubergeria. ki je pa žl-vel kot trgovinski pomočnik v Berlinu. Mož je bil precej slab v nogah in ker sva včasih mnogo govorila o obema dobro znanem Berlinu, sem ga hotel nekoliko ščititi, češ naj se vozi. (Dalje prih.) Stran 2. NOVA DOBA iie« 74 ato ie bil - kaki smo žc poročaii - volilni red v n sprejet 2 169 proti 1 glasu. Podpiv^^.: uik dr Ribar je koncem seje izjavil. da v , Jamsnji se;i ni bilo n ' neka) po- Manccv: dal jim je Črt. Pogajania z avstri)sk|mi delegati r Beogradu m> prekinjen.< 7ar.t1.ii kvi/i » avstrijski vladi. Ministrski svet se lc v seji U. tm. , bavil \cčin<'ina / uradniškiin vpraSa- j njeni. i Pasivno volilno pravico za Ijudsko-fcolske učitelje je sklenila zahtevati Demokratska zajednica. Fogaiania za spremenibo pokrajinskih vlad še nišo končana in so se \ če-raj nadalkvala. Olede Slovenije se re$l-tev zavlačuie vsled pasivne resistence dr. Korošca. (talijanska nasilja. Italijanska vlada h / .ik resila nov čin nasilja, ki je v m nasprotju z določbami medna- . .vga prava. Brez vzroka. brez vsake preiskave ie brzojavno odpustila dežel- nosodnega sveTnika in predsednika okr. sodnije v Voloskem. Slovenca Janka On/elja. Italija kopiei krivico na krivico. Za londonski pakt se izreka tuđi takozvana katoiiška stranka v Italiji, ki ima ozke zveze z Vatikanom. Italijanska smola. Ker ic položaj Ita-lijanov v Albaniji postal zelo kritičen, so začeli haliiani umikati svoje čete iz Crnogorskih pristanišč. Ulčini in Bar so Zc zapustili. Rimski list »Messagero* poro-ča i/ Valone, da s# italijanske čete za-tnuslimanski del Valone, ker so .—..manski elementi podnirali napade albanskih »upornikov«. Italijani narocili umor Esad-paše ? Beograjski listi suglasno menijo. da Je postal Esad-paša žrtev političnega umora, naročenega od Italijanov. ker je Esad-paša vodil prijateUsko politiko proti naši državi. Vladna kriza v AvstriH. Ker so se nasprotja med soc. demokrati in kršč. So-cijalci šc pooštrila, je postala rešitev kil-ze nemogoča. Zato se ie na konferenet strank pri predsedniku republike Seitzu i4. tm. sklenilo. da se poveri dozdajna dr. Rennerieva vlada z začasnim vodstvom državnih poslov z nalogo, da čim-piej izdeia vse potrebno za volitve. va*> 1> Ntituanto in izvede voVitve za n .vili zbor. Rusko-poUski boH. Kakor poroCa »Observei % so Poljaki v petek izpraznill Kijev. Po zavzetiu Kijeva ie bilo tam nisko zborovanje, na katerem se je sklenilo, zastaviti vse moči za boj proti Poljski. Poljsko frontno poročilo z dne 11. t. m. pravi, da je poležai ob Bere zini nclz-premenjen, na ukraiinski fronti pa so Poljaki izvedli novo grupacijo Čet. IZ KOROTANA. Siisjen kmetski tabor v Orebinju dne 13. tm.. katerega se je udeležilo nađ 500 ljudi, je sprelel resolucije. v kateriii zborovalci izjavljajo. da je plebiscit na Slov. Koroškem nepotreben. ker med ondotnim prebivalstvom sploh ni pravih Nenicev; protestirajo, da jim ie bil plebiscit vsilien; protestirajo. da za časa plebiscita ministri avstrijske republike tu koiemh prosijo v Beogradu Živil, v pasu B pa se hvalljo, da imajo preveč živtt; zahte\ ;\jo jamstvo, da se ta živila z Du-naja ne zgube v pas B v propagandne svrhe; se oklepajo z vso Hubeznijo svoje iugoslovanske države in njene dinastije in upajo. da bo koroški kmet kmah: u-stoličil na Oosposvetskem polju jugosto-vanskega Karagjorgjevlća. MARIBORSKE NOVICE. Prvi Javen polltičen shod po želez-ničarskem štrajku je skHcala Narodno socijalna stranka minulo soboto v veliko dvorano Križevega dvorca. Kot dnevni red so lepaki oznanjali političen položaj in obmejna vprašania in smo torej prl-čakovali. da bo shod po dolgem premo-ru političnega življenja že radi aktualnosti privabil mnogo občinstva. Stranka |e še mlada, pravkar je dobila svoj list »Novo Pravdo« in bi torej morala biti dulevno še popolnoma sveza in krepka. Ta shod pa je pokazal prav žalostno lice. Udeležilo se ga ni niti 100 pristašev. samo 3 vrste so bile zasedene in še ob strani Je sedelo par ljudi. Povrh tega pa Je predsednik stranke g. Jarh ob otvoritvi še sporočil, da sta oba govornika zadržana in je torej podal sam poročilo, ki pa ovala nikakega ln-fDslo \ dvorano prc-.tto\ / voditeljem Sla-ki se je tuđi oglasil k besedi, V ___ ..mcntnem go\-oru je branil soct- , jalnu demokracijo hi med drugim uapa-dal slo\ ' 'ovini -te. ki »jeinjjcjo pešćici 1 Nemce\ v Mariboru najprimit: Ta del njego- iT-.'.;i gov__ ,.....___ med zborovalci io ogorčenje. Delavec Breznik }e j;o>uiiiika vprasal. k>. demokratična intern. I nost tedaj, ko so ti iuternacijonalcj metali slov. železničarje iz delavnic — ne glede na politično preptičanie?! Sodrufj Slanovec na to ni dal odgovora. — Ostio in stvarno je nato kritizira! mariborske socijaldemokrate bivši tajnik NSS, novinar Pire, ki pa je iziavil. da ni več član NSS ter propagira! ujedinjenje vsega iugoslov. proletarijata na narodni podla-gi. Zborovalci so vsem tem govornikom pritrjevali in ugovarjali, parkrat bi prišlo skoro Uo pretepa. — Trdilo se je, da veliko premalo zanimanja in |n „., življenja, in zato žanjejo delavu; klerikalci in res-nemški interna-ciionalci. Ćudna razlika! »Mario. Delavec« poroca, da je prejšnji komisar mesta Mar rihor dr. Pieit'er delal v tiradu ves danln pozno v noč in dobit za vse to delo 2700 K na mesec; sedajni komisar dr. I Leskovar pa priđe Ie tuintam pogledat v tsrad in si pusti za to izplačati 4700 K. Nvmska predrznost se vedno ne miruje. V nedeljo zvečer se je iz odprtega stanovanja dr. Maksa Neuuirtha čula na ulico izzivalna pesem »Die Wacht am K'hein«. Seveda se ie takoi zbrala pod oknom množica mladine in bilo bi priSIo , do iavnega skandala, da ni vities posegla policija. Nenici torej šc vedno iz/lvajo — in so njihove besede 0 skupnem de!u Ie hifiav ščina. V smrt na veSallh je bil pred mariborske poroto dne 15. tm. obsojen 27-letni kovač Janez lArctna, doma iz Srednje vaši pri Skoijiloki. ki je 10. marca ti. umoril postiljona Matevža Sulerja med Jezerskim in 2elezno Kaplo na Koroškem in oropal poštni voz. Obtoženec se je vedel pri obravnavi oopolnomn brezčutno in je hladnokrvno vse priznaj. Tuđi je ravnodušno sprejel obsodbo. Vomaška vest Za poveljnika mariborski j)ukovske okrožne komande Je h imenovan polkovnik Ilija Miladinovič. artilerijski polko\-nik Dnsan Todorovič Je pa premeščen v Ljubljano kot poveljnik ljubljanske puk. okr. komande. Porocll se je g. dr. Fr. Marinič". zdravnik javne bolnice v Mariboru, r gdč. Anico Jcžovnikovo. učiteljico iz Pe-trovč. Mestno gledalUće. 13. tm. se je vršila anketa o vprašanju naSega gleda-lišča z delegatom ministrstva za prosve-to g. Grolom iz Beograda. Deficit letoS-nje sezone zna sa krog 105.000 K. Ker se namerava v bodovi sezoni vpeljati tudl opereta ter komična in manisa oper.i, bi znašal deficit bodoče sezone krog 1 ml-lijona kron, če se gledališče ne podržavl. O. Qrol je zagotovil subvencijo oziroma podržavljenje. Beograd prevzame tuđj plačilo gaž. igralcem za mesec julij. Za minulo sezono da država 20.000 K. občf-na čita predujem 30.000 K. tako da bi *e deficit precej izravna!. Ravnatelj r-. Nučič. ki je že sprejel angažma v Zagrebu, je nato obljubil ostati v Mariboru. Izvcdenec za gradbeno stroko. Okr. sodišče v Mariboru je postavilo obi. aut. civ. inženerja V. Fidrhel-a. družabnika tvrdke »Jugoslov. inženirsko podjetje« v ^' ' i. stalnim sodno zapriseženlm 0111 za gradbeno stroko. Kmetje Iz Sedlarjevega ob Sotli in urednik »Oospodarja«. kaplan Oolec bo-do imeli v soboto. dne 26. iunija ti. so i.wim naše ljudstvo, povsod ie pre/r.iio ter se mu nc-srtiV. . s.tko malenkost !n C4.-1. / apiraiu \ laske ka/ v nepopisni nc- 11a i tlch. u nas. cilja in ziiG.... .-.„ ::.tm zaprta in :.......^a se ml dušimo v zaprtiji proti zunaniemu svetu, hirajoč brez prave trgovine in brez sve-lovncga razmaha! In vse to nai potrpež-Ijivi Jugoslovani prenašamo na ljubo slepoobjestnega in strupenozagrizenega ter v/.mage-pijanega« Laha?! Pogkjmo lc maihno Albanijo! =" " : oge ter ravno sedaj iu ..uja vsiljivega Laha iz svoje domovine! In mi naj dižimo roke križem ter nai mirno ulecianvo vnebovpijočo krivico, katero liganja nespann.-tni 1-ah na naši sveti grn-di?! Ne in tisočkrat: ne! Mi hoćemo »Uropano Jugoslaviio« nazaj! A da to dosežemo, se hoČemo organizovati v društva, ki bodo podpirala naše zasuZ-njenc brale v zasedenetn ozemljii. Pod-pirati jih moramo vsestransko. Zato pa moramo zbira ti denarna sredstva za knjige. : in druge stvari, katert bo-m.) , svojim bratom v spodbujo, da l4>do vzdržali v težkem boju proti laški podlosti! Zato torej. da ohranimo, da obranimo in da resimo svoie brate ln sestre ter uronani del Jugoslavije — zato ustanovimo tuđi v Celju »Jugoslovansko Matico.*. Združeni v njei borno s skupnt-ini silami delovali na to. da se v najkraj-■ šem času vsi bratje objamemo v eni hiši. i pod krovom naše mile Jugoslavije. Kdor se čuti Jugoslovana, vsak pridi 29. tm. v . Nar. dom ob 8. uri 30 min. zvečer, đa ustanovimo »Jugoslovansko Matico« — in v Celju ne bodi niti ene družine, ki ne bi imela člana v tem velepomembnem patrijotičnem društvu. Ustanovni odbor. Mestno gledališče v Celju. Mol nar- je\.» komedija >Vrag« v torek 15. tm. ob velikom obiskn sijajno uspeh. -- NocoJ. srećo 16. tm. se ponovi ob zntianib ce- uah. Mestno s^edalV&cc v Cettu. V soboto. dne 19. junita se ponovi v tretjič Iv. : ' ,ova drama »Hlapci« kot delav-- Jstava pri znižanih cenah. Pred predstavo predava pisateli Albreht. — Predprodaja vstopnic za to predstavo v Konzumncm društvu in pri g. Korenu v Gosposki ulici ter zvečer pri blagajni. Vojaška vest. Za povelinika celjske pukovske okružne komande je imeno-\ an polkovnik Borivo! Tošič. Prememba posesti. Hišo Mestne hri.nilnice na voglu Cankarjeve in Malija Uubčeve ulice, v kateri hiši je dav-karija. je kupila gospa Pranja dr. Županova, žena kopališkega zdravnlka na Dobni i. Kr. policiji v razmišljanje. Ne more-1110 trditi. da naša policija ne bi vršila svojega posla vestno in točno, a na nc-kaj bi jo vendar opozorili. Po celjskem mestu se potika kakih deset delomržnlh nepiidipravov. ki posedajo poKosto po kavarnah in čakajo. če se jim ponudi prilika za lahek zaslužek. So to zelo dvom-ljive eksistence, ki bi jim trebalo prels-kati mozeg in obisti. Poučno ie. gledati iih. kako prežijo pri vlakih na prihajajo-če tujce. kojim nudijo svoje posredovanje pri poslih in svojo pomoč v vseh za-devah. Umestno bi bilo sestaviti kon-skripoijsko listo teh temnih eksistene brez dela, ki pa nišo nikoli brez denarja, in jih prisiliti, da priznaio barvo. ali pa, da se umakneio. Čotovo je. da imajo ti kavalirji vsak svojo sobo. dočim se kaK tiradnik ali drug pošten državljan zastonj peha 7a njo. Omenjamo Ie. da je v onem krogu občeval tuđi — Wa!ter Derganr. Qe|}sko pevsko društvo ima svoj poletni koncert. ?a katere&ra predpripra-ve so v polnem teku. v soboro. dne 3. Ju-lija. Druga društva in korporacije pro-siino. da na ta dan ne prirciaio nikakŠnih priredrtev. (k) Dlana, kopališka reg. zadruga z o. z. na Bregu pri Celju ima svoj občm" zbor v pondeliek 28. Iunija 1920 ob 6. uri zvečer v dvorani za seje v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Letni račun za 1. 1919: 2. slučajnosti. Obrtni sestanek je v sredo. dne in junija pri Podržaju na Bregu. Obrtna nakupovalna in prodajalna 1 zadruga v Celju vabi vse člane načel- stv.i in nadzorstva k skupni seji, ki bo v rvuk I1"1- tm. zvečer ob 7. uri v »radeCl sobi \ Narodnem domu. Seie se udele-7''i> tudi g. i«ž. Turnšek. ravnatelj ura-t' 1 za pospeševank obrti v Ljubljaitf, piidsidnik Zveze kranjskih obrtnih za-drug f. ''" '■ ■♦'" in predsednik Zveze južno-'' .. obrtnih 7udrug g. Z»- p.:ik- L'mrl ie v Celju >v*.;.u )(■ tm. ob 7 Hri r. Anton Topolak. trtroveo in MSal staro« N \ m. IMHii Trgiivska zadruga -Slogu« v C«^ vabi na občni zbor - plej inserat! Jzplte v ■ ■ ^rw vatisti na 1. - . ..... ... i..... wdju dne 22. junija tJ. ob 9. uri. Nadaljna pojasnila uaje pisama. Ra\ 1 " ' ■•■.•a Iz krogov invalidov 11a:. /3 kaj se celjska podružnica nič več ne gib-lje. Delegat je bil na konferenci invalidov v Ljubljani, 0 čem pa se je sklepalo tam. šc nam članom do danes ni znano. Tuđi iiič ne vemo, kakšen je bil izid zaa-rve veselice v Narodnem domu. Kaj le r. akcijo za proste vožnje? Kedai bo občni ihor? Kakšen shod bi bil zopet potreben. Prosimo pojasnila! — Več članov. fzpred celjske porote Celje. 15. jun. Aloj/ Sotler. 2o let star. iz RadeC, prav intdigetitnega nastopa. se ima za-govarjati radi številnih tatvtn v brežl-škem okraju. Tako ie v noči od 19. na 20. iebr. 1919 v Zajčii gori pri Ludviku Smoletu ukradel posteljnino in drujro blago v vrednosti 3672 K. v noči od 25. na 26. marca 1919 v Vidinu pri Jul. Win-kleriu tnake stvari v vrednosti 1428 K, spomladi 1919 Ferd. Rosu nad Vidmom razno blago v neznani vrednosti, v nofi 6. aprila 1919 na Goleku Fr. ZiČkarjo u 146.S K. v noči od 11. na 12. aprila 1919 v Sv. Rozaliji Rud. Ahčinu za 788 K, f noči 29. na 30. apr. 1919 v Zabuko%juji Al. Praunseisu v družbi s Ferd. MolejHi za 3038 K, v noči 2h. jan. 1920 v An»-vem selu dr. Srebretu za 1950 K. v nofl 28. iebr. 1920 v Volčiem Urši Kaiti a U>U K, v noči 21. iebr. \020 v VoJčjem -AI.-jlt.vu Janičii za 5655 K. koncem**' 1920 v Zabukovju dr. Al. Praunseisu ** 15:-O K. v noči 26. na 27. iebr. \92O v Tr-skl gori Francu JegViču za 6700 K, 9. marca 1920 y Vltivasi čevliarju Jož. Pln-tericu za 1790 K; dne 15. marca 1920 |e končno še vlomil v Volčjem pri Maksn Janiču; pri tem pa k bil od sosedov ra-sačen in ker se je branil s kolom, ga Je eden sosedov ustrelil v trebuh. Prepeljan je bil v bolnico v Brežicah. kier je pri zaslišanju vse priznal. Tudi pri razpran prizna razun par malih tatvin vse. Kra-del je večinoma posteljnino. obleko ta podobne predmete, v nar slučailh tuđi sladkor. mast itd. Obsojtn je bi! na5W teike jeie. Prijavil ic vzklic radi pre%1-soko odmerjene kazni. filip Jug. pos. sin iz Kalobja, ie ob- tožen, da je ukradel posestniku Ouzejti i/. Kalobja kravo v vrednosti 9000 kron. Gnal jo je k posestniku Karlu Muškatev-cu v Šibeniku, kjer jo je kratkomalo po-stavil ponoći v hlev. Hotel io Je potem skupno 7 Muškatevcem prodati in sJed-njemu odstopiti nekaj izkupička. Temn se je pa stvar končno le zdela nevanuu vtfcd česar je udeležbp odklonil. Ouze! ie našel kravo v MuškatevČevem hle\ti. in jo je dobil nazaj. Filip Jujr se z&go-varja s tem. da ni imel obleke in je tuđ? ni imel s čem kupiti ter ie torej moraf krasti. Na predsednikovo NTraSanje. ali si kot mlad in zdrav Človek ni mogreJ zaslužiti notrebnega denarja 7 dolom, od-govori cinično, da je imel na ponndbo delo proti hrani in dnevni plajH 5 K. đa se pa za tako plačilo ne more delati. Po-rotniki so edino ffJavno ■vprašaru'e so-glasno potrdili. nakar je sodni dvor ot>-sodil Juga na 3 leta teike lece. Jug Izjavi, da se pritoži. Na zagovornikovo 0-po7oritev. da se mu prciskovalni zapor od ra/srlasitve razsodbe do rešltve nlf-nostne pritožbe ne šteje v kazen in da bo pritožba brezuspeštia. odgovori. đ» se sploh ne pusti kaznovati. češ, če človek nima kaj obleči, mora krasti. Ovzej pa je dobil svojo kravo itak nazaj, pa*^ »fertiff«. Predsednik mu odvrne. da do "fertigo tedaj. kadar odslu« svojo kazen in ga naroči odvesti v zapor. Sokolstvo. j Celjska Sokolska iup« ima dne #■ )\m. župni zlet v Zagorje. SifcV /3 NOVA DOBA« Stran 3. Sloventgraiki Sokol priredi povodom proslave ustanovltvc dne 4. Jul. javno telovadbo i ljudsko veselico. ftoitanjski |n Moslrfkl Sokol priredite 20. junija pop. slavnost s predavanjem o Sokolstvu, koncertom, javno te-lovađbo ln prosto zabavo. Za vteiokolikl slet v Pragl je naSa vlada Sokolsketmi Savezu SMS dovolila kredit 10.000 dinarjev. Na vsesokotskem sletu v Pragl bota zastopala nafto vlado ministra Svetozar Pribičević in dr. Ninčić. b|B|«loi.dei.itPiRhi- Občnlzbor fcrajo)vno orajamlsaeljo) JDS N vrli v četrtek 17. Junija ob 1,21 kraUestvo. Uiovrtcari m Korotto! Kakor Ie naše občlnstvo informirano iz Člankom kl jib Je objavilo pred par dnevi naše Ca-sopisje, nam namerava Italija v slučafu, da izgubimo slov. Koroiko. ugrabiti Se naflepfti kos Oorenjske: Bohini ln Đleo. Borno dopustili to? Nlkdarl Zato na Ko-roiko, da tembolj živo prebudimo narod-no navesti Kraji ob Vrbskem lezeru so pripravljeni, vendar stalnih gostov Je premalo. Pojasnila dale Tourist offlce, PorcvlJe. Pottajlca Paika vat — se zapre u promet? Prejeli smo: Potniki. kl se vo-zijo v Paško vas, večinoma plovcl iz mozirske okolice, imaJo navado, da sf kurijo vozovnice samo do ReČlce ob Pakt za pristojbino do Paške vasl pa Želez. nllko upravo poskušajo oguUufatl. Proti sprevodnikom, kl zahtevajo uoravlčeno doplatilo za nadaljevanle vožnje, so U Uuđje večkrat nasilni. Prebivalstvo Je Te težko doseglo ugodnost, da se vlaki v Paški vaši ustavljajo, železnlška uprava pa na te) postajici nima prav nobenegn interesa. Vsled tega se bo postajlca Patka vas po preteku 14 dni za promet za-prla, ako potniki z goljufijami takoj no prenehajo. — Obratno vodstvo državnih M v Celju. Trgovska šoia v LJubllani je spre-menjena v državno dvorazredno trgov-sko solo. Kedaj pa prlde na vrsto podržavljenje naše celjske trgovske sole? Jugoslovansko foveje meso bođo jedli — kakor čitamo v graški »Tages-poSti« — te dni Oradčani po 40 nemško-avstrijskih kron kilogram. To Je po današnjem stanhi valute 23—24 naših kron. Ml gotovo Oradčanom iz srca privošč!-mo poceni meso. toda nerazumljivo se nam zdi, zakaj bi morali mi meso nale Jugoslovanske živine plače vati drafcje nego Oradčani Štipka Radić je vložil na banski stol pritožbo radi sklepa sodlšča, da mora še nadalje ostati v prelskovalnem za-poru. Zato so se vsi sodni spisi odstoplll banskemu stolu, ki ima izruči končno razsodbo. Z ozirom na to je razprava proti Stipici preložena na 8. julit Gogtllničarska zadruga v Ptuju Je na zadnjem obćnem zboru, kateri so do-zdajui nemški funkcijonarji zavlačevali 3 leta, prešla v slovenske roke vkljub temu, da je bilo mnogo slovenskih gostii-nlčarjev v Ptuju tako malomarnih, đa nišo prišli na občni zbor. Obrtnlftki Izlet na Korosko, ki ie bil prvotno določen za 27., 28. in 29. jun., se ■tora preložiti zaradi regentovega ob-iska v Sloveniji. »Vseslovenski obrtnlški tabor«' torej začasno odpadc, ostane pa na našem programu do izvršitve. Priprave za ta velevažen obrtniški shod se vodijo nnpnj in se bo Čas shoda pravo-časno obja^il. — Občeslovcnsko obrtno društvo v Celju. Stavka pol|edelsklh delavcev v Ita-UH traia že nad mesec dni in zavzema značaj nasllstva proti vojaškim in clvIT-nim oblastvim. Proti volaikl« tramportoai v Alba. ■lio so se Izrekli Žclczttičarji in prista-niški delavci v Italiji ter iih ne pripušča-jo. Zato mora voiaška oblast poŠUlatt transporte iz zasedenega ozcmlja. Scotui Vlator se ie minulo soboto iz Zagreba odpcijal v Beograd. Radnom. Poročtla o izpraznenlu Radgonc ne odgovarjajo resnici. Naše oblasti so slejkopre) na svojih mestih. Cvettlćat da« za koroiko atoveaato mladlao priredi narodno ženstvo v Ljubljani dne 19. in 20. jun. Prlpravljalni odbor prlporoča in želi. da se tudl drugođ po Sloveniji vrše cvetlični dnevi v isti nftmen. Ceikoslovaikl geaeraM koaziil u 8*ove«l|o dr. Beneš Je 13. tm. prispet v Ljubljano. Zattopttvo lava* MMeiceaecv * Beofrad«. Dne 11. tm. so Sli v Beograd zastopnlkl organizacije lavnlh namel-čenccv iz Ljubljane in Zagreba, da skup. no z delegati Iz Dalmacije. Bosne ln Hercegovine ter srbsklml tovarlšl zahtevajn pri minlstrstvu povlške, ki Jim po pravici gredo. Put v SiiboticL Izmed udeležencev pu^a meseca aprila v Subotici je HTo 27 ljudi obsojenlh po prekem sudu, 16 pa usmrćenih. Rednemtt sodišču ie izročenlh 125 oseb, in slcer 87 Madžarov. 11 Nem-cev. 26 Bunjevcev in 1 zapeUan Srb. Od teh jlh je služilo 107 v madžarski rdeCi gardi. Židovski slrak pred koaunlslL V Vukovaru se vrši te dni kongres komn-nistov. Tamošnjim zidom je strah pred komunisti tako šel na živce, da so znižall cene mokl na 7.50 K. Kaj ko bi komunisti po vseh mestih napravili kongrese?! Cene padalo. Mislili smo. da Je ta vesela vest samo časopisna raca, za ka-tero se skriva bogvckakšna špekulacija, ker dolgo ni bilo nlkjer opaziti tega padanja. In vendar se to straiilo raznih bo-gatinov ln povolnih verlžnlkov giblje ln bliža počasi. pa gotovo. Zdi se. da ga za-držuje na zmagovltem pohodu samo Se neuko občtnstvo. ki se še noče pokoriti geslu: »Ne k«pnj|tel« Bela moka Je 2e treščila od 18 K na 13 K in tudl pri manufakturi se že maJejo cene. Vsa trgovina trenutno skoraj. stoji, ker vsakdo samo ponuja vse mogoče blago, a nlhCe nočc nič kupiti, ker cene po celem svetu od dne do dne padajo. Treba Je torej, da se v svojih potrebah vsl skrajno omejl-mo, pa borno mnogo doprlnesll k za^e-IJencmu znižanju cen. DOPISI. Lasko. Tu se še vedno šopiri nekaj nemških naplsov. Tako vidimo Maler & AnstieicherJa,.Feuerl6"schdepot itd. MT-ilimo, da je Že skrajnl čas. da ti napisi zgiuejo in napravjjo prostor samoslo-venskim. Slov. Bistrica. Že omenjeni koncert priredi pri nas slavnoznana »Olasbena Matica« v Mariboru dne 27. Junlia. Na-tančnejši podatkl bodo razvidni Iz lepa-kov. — «SokoU pa pripravlja zelo zabavno veseloigro. — CesarJa Jožefa spomenik, menda pač edini v Jugoslaviji, se še vedno šopiri ob državni cesti na Juhartovi hlši. Oerent Oril bo že vedel, zakaj ne da odpraviti tega Uubkega spo-mina na »Stajerca«. Stara Uubezen baje nikoli ne zarjavi. RAZNE VESTI. Madlarl poltljajo morllce na Slovalko V LuCenci na Slovaškem so glasom poroCil Čeških listov prijeti ne-' kega madžarskoga visokošolca, pri ka-terem so našli nzne kompromitujočf dokumente in steklenice, polne cijankalija in drugih strupov. Zisliftan je prizna), da ga je poslala na Slovaško politična madžarska liga, ki deluje v zvezi z vojnim ministrstvom, z nalogo, da požiga važne objekte in Železniške postaje po Stovaški in da organizira atentate na vodilne može Cehoslovaške države. Za v*ak atentat mu je bila obljubljena nagrada 30 000 K. Češki listi pravijo, da je na tako postopanje Madžarov možen Ie en odgovor: bo-dimo pripravljeni na boji Mraz na Švedske«. Po vsem Sveđ-skem je pritisnll trenotno za sedajnl letni čas izredno občutcn mrzel val. Zjutraj znaša n. pr. temperatura sedem do osem stopinj, ob norveški meli ćelo samo eno stopinjo. Vzrok tega pojava je iskati v tem, da leži nad Južno Švedsko in v ob-morskih pokrajinah neprestano globok zračni pritisk. Ali ImaJo vrane svo) Jezik? Trditcv nekoga angleškcRa učenlaka. da Imalo gotove opice svoj lastni. naimanj iz približno 200 raznih glasov obstoječi Jezik, še ni |)opo!norna natančno dokazana. Sedai pa poroča neki mlad francoskl na-ravoslovec, ki opazuJe ztasti življenje ptić, da imalo tudt vrane svoj lastni jezik. Vrane lmajo nič manj kakor 27 ra«-lićnih glasov, izmed katerih ima vsak posamezen nedvomno svoj pomen. Presveta. Nail pevd v veseli družbi prav rađl zape}/".. Ker pojo brez not. st prlkrottjo vsako pesem po domače. kar gotovo ni prav. Potrebi po priročnl izdaH možklh zborov je odpomogla »Mala Pesmartca«, kl prinaša naše lepe pesml v posameznlh zvezklh, na lepem paplrjii ln v že zdav-no zaželjeni iepni oUlkl. »Malo pesmarf-co« pi odaja Zvezna knjigama v Ljubljani in jo vsem pevcem toplo prlporočamo v nakupi Vsaka pesem stane 1 K. 11 te-^'odov 10 K. Upravo ie Itaiao U. brol »Ji«. Np. ve« sa ovim sadržajem: Ljuba MJhajlo-vič. Jadransko pitanje; Dr. M. D. Popo-vič, Umno radništvo; Dr. M. D. Popovi?. Nacrt organizacije S. U. R.; Košta Sto-janovič, Konferencija Parlamentarna Internacionalna za Trgovinu; Dr. Toma Živanovlč Razlozi nužnosti da se kon-strulie dvostruka pravna filozofija. — Srnom. P. M. Dostoimkll: Bele nofl. Mai Jvaak. Prebžll dr. Vlado BorMnlk. 10. do 12. snopić Narodne knllžnlce. Založila Zvezna tlskarna v Ljubljani. Ali na) spise Dostojevskega groYslca zadruga v Celju reglstr. udruga kom. Cobec I. r. tajnik Drofe»ik I. r. predsednik Prvo vrstne1 hrvatske salame priznano najboljše kakovosti in zeio oku^ne, kakor tuđi druge tovarniške .zdeike in sicer: letna s lama, salama iz uitke, svinjsko meso ran ovriina slan na, zajamče; a či»ta svinjska mast, po nainiijih dnevnih cenah. — Pusilja se po železnici in pošti. Prva hrvatska tovarna salam. prekajenega mesa in masti IH« Gavrilo vica sinovi d.d, Petrinja./ Več tisoč lepih cementnih st»K raznovrsfnih se proda. VpraSa i? ¥ Rostiini na »škarpi«. 8i)j.t RipJHL m. veliko vozno ali vagonsko Ponudbe na ooStni predal V 7% 3-3 F. Hoštomaj *mM Preieruova ulica. - šoštre ž»a lzvrstna. Za abonente ceuejc. 7S: i? i^ Trgovsbi učenecl močne postave, iz poštene hiše. ?. io-p brimi šolskimi spričevali se sprejmeft pri tvrdki Rudolf Pevec, MozirjcJ «15 3-2 H StisSialnicaj za seno in slamo! s konjsko silo, dobro obranjena tUm takoi proda 804 -2» Vpra?a se pod poštni predal 18, CELJE. ■ Stole, iimnice, razno pohistvo 1 e vporabljajo moja preiz-kuSeno najboliSa in povsod hvaljena sredstv«, Kakor Za poljske mi£l 10 K, za podgane in miti 10 K. ftfurke 10K, posebno moćna \ rsta 20 K, posebno močna tlnktura zasientee 10 k unifevalec moljev 10 K, prasek proti mrOesom 6 in 12 K, tlnktura proti usem pri Ijudeb 5 in 10 K. marilo za uSI pri ti-vini 6 In 10 K, praSek za ufil v oblekl ifl perilu 6 in 10 K, tlnktura proti mrtesu »m sadm In ic'enjadl (uniće\a!ec ra>tlin) 10 K. prašek proti mravijara 10 K, mazilo proti garjam 10 K. ^ošiii-i do novzetju Zaroi sa eksport M.fflnker. fcagreft 97. «>etrtnlska ultca 9- 465 -H VINO staro in novo, belo in crno, se dobi po najnižji ceni pri ^ OSET& C A JNKO v Slovenlgradcu. Najboljše pivo v aodCUlb in sieklenlcata se fnđl dobi v vsakt množini. Razpešilianje vina od 56 litrov naprej! — Bino v sfehlEaicati (bulcljiie). Brzojavni naslov: OSET CAJNKO S lo ven} gradec 805 5-2 Salon za najfinejšo damsko modo IVANA HEICH Celje, Prešernova ultca št. 15. Vsem cenj. damam v Celiu in okolici uljudno naznanjam, da sem i anganžiranjem prvovrstnega, dolgo let v inozemstvu uslužbenega i prikrojevalca v položaju, tuđi najbolj razvajenim zahtevam ustreči, ter prevze-mam v točno in elegantno izgotovitev po najnovejSih modelih angleške in franeoske kostume in toalete, plašče, plaščne, športne in potoualne obleke. Opozarjam na izgotovitev prikrojnih vzorcev za domače šivanje. Upeljan bo tuđi tečaj za šivanje in prikrojevanje. 821 2 1