ZAKLJUČEK PODGRAJSKEGA LETA
Prijetno pomladanski, tretji sobotni večer v aprilu t. l. je bil za Podgrad in okolico v znaku velikega kulturnega dogodka: Komorni zbor PENTAKORD je desetletnico svoje organizirane zborovske dejavnosti obetežil s slavnostnim koncertom. Na ta dogodek seje zborprogramsko in organizacijsko pripravljal kar dve leti, preden si je kot mesto predstavitve ambiciozno izbral osrednji občinski kulturni hram, t. j. Kulturni dom »Španski borci«.
Izbrani program je pilil in si nabiral izkušnje v nizu nastopov v ljubljanskih do-movih starejših občanov ter na dveh celo-večernih koncertih na Otočcu in v Šmarje-ških toplicah. Na jubilejnem koncertu je pred polno dvorano prijateljev zbora in ljubiteljev zborovske glasbe pod vodstvom izkušenega dirigenta prof. Mira Kokola izvedel za tak dogodek običajnih 18 skladb in po odobravajočem aplavzu še dva do-datka. V prvem delu so bile predstavljene skladbe tujih skladateljev. kot so Beetho-ven. Jeep. Engelhart-Jovt, Bouvard, Han-del-Jobim, Tadov, Villa-Lobos, Ten Chu in Burkhart. V drugem delu. v začetku katerega se je predstavil tudi zbor v nekda-nji (moški) zasedbi, pa so bila izvedena
dela domačih avtorjev Prelovca, Kokoia. Švikaršiča. Marolla. Vremšaka in Srebot-njaka, pa tudi nekaj izvirnih ljudskih pe-smi. Lepo in ubrano je zvenela pretežno pet - mestoma tudi šestglasna pesem iz tridesetih grl. kolikor ta starostno in izo-brazbeno precej heterogen' zbor trenutno šteje pevcev. Zbor je zrasel iz okolja brez vsake zborovske tradicije, vendar je v zad-njih letih navzlic skromnim gmotnim. ka-drovskim in prostorskim razmeram zares lepo napredoval in pripravil izredno pester program pesmi. Poseben motiv za zavzeto izvajanje je bila odločitev pristojne komi-sije o podelitvi občinske nagrade 1992 za zborovo prizadevno desetletno delo. Pri-redbe za raanj običajno biczsopransko po-
stavo mešanega zbora. ki jih v glasbeni literaturi ni ravno na pretek, je soizobliko-val zborovodja. Prav petglasnost daje an-samblu zanimivo zvokovno svojskost, za-radi katere se je priijubil številnemu poslu-šalstvu. Med koncertom sta predsednik in sekretar Zveze kulturnih organizacij ob-čine Lj.-Moste-Polje g. Gradišek in g. Šti-mec podelila zboru priznanje za njegovo uspešno delo na področju Ijubiteljske kul-ture. posameznim članom zbora pa eno sr«brno in šest bronastih Gallusovih priz-nanj za 15 oz. 5 let zborovskega petja. Predsednik Kulturno-prosvetnega društva Podgrad dr. Grilc ještirim jubilantom. članom zbora od njegove ustanovitve, po-delil društvena priznanja. pobudnik za ustanovitev zbora in dolgoletni pevec g. Anton Corel st. pa je bil razglašen za častnega člana društva. Predstavniki so-sednjih pe\'skih zborov so jubilanta poča-stili s čestitkami in šopki cvetja. Koncert je prikupno in z izbrano besedo povezovala Mojca Blažej-Cirej. Generalni pokrovitelj koncerta je  bil  Tehnounion  Ljubljana,
podprla pa so ga tudi Stevilna druga Ijub-ljanska oz. moščanska podjetja, za kar se jim društvo iskreno zahvaljuje. Društvo je ob jubileju izdalo tudi spominski zbornik. kateremu je uvodno besedo napisal prof. dr. Matjaž Kmecl. Vzorno izveden kon-certni večer bo vsem članom zbora pa tudi obiskovalcem - vsaj upamo tako - ostal v nepozabnem spominu in predstavlja ve-liko vzpodbudo za nadaljnje delo.
V čast omenjene desetletnice in z name-nom kulturno obogatiti svoj kraj je Kul-turno društvo Podgrad letos pripravila še eno akcijo, ki se je v nedeljo 30. raaja končala z zanimivim kulturnim dogod-kom. Na zelenici pred kulturnim domom je slovesno odkrilo javno plastiko. ki jo je s posredovanjem Akademije za likovno umetnost izdelal akaderaski kipar Stjepan Krsnik. Povsem Ijubiteljska akcija se je pričela že lani jeseni z iskanjem in izproš-njo velikega češnjevega debla. ki ga je žagi odtegnil Ijubeznivi domačin Milan Bizjan. Spravilo čoka z rastišča visoko nad vasjo, priprava in prevoz v atelje v Ljubljani ter namestitev gotovega kipa. po drugi stranv pa preureditev ostanka vaške gmajne v mi-nipark z grmovnicami in klopicami je ter-jalo veliko prostovoljnih delovnih ur in prispevkov članov društva in vaSčanov. Brez sponzorjev seveda ni Slo. tako sta
nam poleg diugih pomagala predvsem Be-iinka-Belles (izdelava kipa in preparacija lesa) ter Coston (izdelava ličnega beton-skega podstavka). Ureditev zelenice so na-črtovali študenti Oddelka za krajinsko oblikovanje Fakultete za agronomijo. Kip. ki simbolizira zlivanje treh rek ali treh poti v Podgradu. in zelenica sta prijetni prido-bitvi za kraj in kažeta vsakomur. ki potuje skozenj (in teh je po novi cesti do Besnice vse vet). da tu žive omikani in prijazni ljudje. Posebno v poletnih mesecih bo tu prijetna točka za srečevanje vaščanov (predvsem seveda mladine). saj so bližina gozda. Besnica. ki teče mimo, in ograda zjezdnimi konji zares sproščujoči. Postavi-tvi kipa je v kulturnem domu sledilo še odprtje slikarske razstave slikarja-samo-rastnika Janeza Zajca. oboje pa je pope-stril priložnostni umetniški program, ^ ka-terem so poleg predsta\ iteljev obeh umet-nikov sodeloval Komorni zbor PENTA-KORD. Viktor Kresnik (trobenta), Maiej Furlan (klarinet) ter Anja Ftece (klavir). Dobro obiskana prireditev v prijetaem majskem nedeljskem popoldnevu je bilrs sklep zares bogate jubilejne kultuni-' •-: zone v Podgradu. \ kateri se je zv-ii'> veliko zanimivih in r.iznolikih prirc.m ki so brez dvoma obosratile številne cioj7i;i-čine in prijatelje od drugod. V.G.