Listje in cvetje
Modrost  v pregovorih  domačih
in tujih.
Črevelj.
Starih črevljev ne zavreči, preden so novi gotovi. (Zadovoljimo se s slabimi rečmi, dokler si ne zagotovimo boljših.)
Stari črevlji se lahko zavržejo, a stare navade težko. - Črevelj se strga, a noga ostane. - Nove črevlje je lahko dobiti, a ne novih nog.
Boljše v^zamazanih črcvljih kot s krvavi-mi prsti. (Četudi ni lepo, daje le koristno.) Boljše brez  črevljev  ncgo  brcz nog. —  Če izgubijo črevlje, ohranijo vendar noge.
Večino Jjudi žuli črevelj na istem mestu. (Imamo pač premnogo enakih težav.)
Črevelj ne bodi večji nego noga! (Ne želi si več, nego potrebuješ.)
Kaj pomagajo veliki črevlji, česo majhne noge. Čeniu velike črevlje za majhne noge. (Čemu velika potrata, če se z malim lahko opravi.)
Kakršen črevelj se obuje, tak se pa nosi. (Čtovek si navadno sam določuje svojo usodo.)
Črevelj naj se ravna po nogi, ne pa noga po črcvlju.
Črevelj ve, kje imajo nogavice ljukne. (Kdo r je v bližini, ve za skrivnosti.)
Mnogi dejajo drugim Crevlje, sami pa bosi hodijo. (Žrtvujejo se za druge.)
Najboljši črevlji se premočijo, če stojiš dolgo v moCvirju.
Najboljši črevlji so oni, ki so prav umerjeni.
Lastni črevlji najbolj tišče.
Najboljši Crevelj se konCno pošvcdra. (Vse na svetu se polagoma izrabi, uničuje.)
Crevlji stanejo denar, noge so pa domač pridelek. (Priporolilo bosonoštva in opomin k varčnosti.)
Ozek črevelj tišči, širok sg pa izpodtika. (Najboljše je vselej in povsod v zlati sredi.J
Vsak črevelj ni za vsako nogo. — Vsi črevlji se ne delajo po istem kopitu. (Potrebe in koristi so različne. Kar je enemu všeč, je drugemu zoprno.)
Aiarsikomu ni noben črevelj prav. če si ni sam usnja urezal. (Marsikdo zametuje tudi dobre reci samo zato, ker jih ni on zasnoval ali izvršil.)
V tesnih črevljih in z ozkosrčnirai ljudmi je težko hoditi.
Črevlje si pojdi takrat pomerit, ko jih potrebuješ. — Ko so strgani stari črevlji. se kupijo novi. (Koliko nepotrebnih izdatkov.) Ko pridejo novi črevlji, se stari vržejo v kot. (Ko pride mladina na površje, se morajo stari umakniti.)
Svoje Crevlje naj najprej osnaži, preden gre kdo krtačit tuje.
Ne utikaj noge v tuji črevelj!
Novi čreviji najbolj tišče. (Začetek težak... Novi predstojniki ostrejši. ..)
Lepi črevlji večkrat najbolj tišče. (Pre-velika imenitnost napravlja mnogo težav in nepotrebnih sitnosti.)
Črevelj, ki se lahko obuje, se tudi Iahko sezuje. (Kar si je kdo z lahkotp pridobil, to tudi lažje pogreša, če izgubi.)
Bos hodi, komur občina napravlja črevlje. (Gorje onim, ki jih mora soseska rediti)
Kdor Caka črevljev, ki jih ima podedo-vati, bo dolgo hodil bos.
Kdor zna dobre črevlje narediti, je tudi poštenjak. (Častvsakomur, ki dobro izpolnjuje svoje dolžnosti v kateremkoli stanu.)
Kdor je v črevljih (dobro obut). misli, da je ves svet preprežen z usnjem. (Kdor je dobro preskrbljen, ne ve, kajje beda na svelu.J
Kdor zna sam krpati črevlje, naj jih ne pošilja črevljarju. (Kolikor mogoče bodi malo odvisen od drugih.)
Strgan črevelj, mokre noge.
Lepim črevljem se ne poda grda suknja.
Boljši so. preširoki črevlji nego preozki.
Rebus.
(Priobcil Interaus.)
2         X ~ 100
Šaljivo vprašanje.
Kdaj prenehajo človeški dnevi? (Rešitcv in imena rešilcev v prihodnji Stevilkl.)
nVrtcc" izhaja 1. dne vsakega meseca in stanc s prilogo vred zavse Ieto 5'20K, za pol leta 2-60 K. — Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta St. 78 v Ljubljani.
Izdaja društvo ,,PripravnlSki dom". — Urejuje Hnt. Kržič. — Tiska KatoliSka Tiskarna v Ljubljani.