905. Štev. V Ljubljani, sreda dne 24. junija 1914. Leto III. Posameina Številka „Dneva“ slan« 6 vin., ravno toliko iteviika ,,Bodoče Neže". „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedelo ima humoristično prilogo »BO* PEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo (lostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno J*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 K. ta zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo eeloletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1’90 It. — Naročnina se požflja upravnffitvu. Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko Humoristično prilogo Bodeča Neža Posamezna gtevCfka »Dneva«1 stane 6 vin., ravno toHko itevlSka fyBode«e Neže-. DredirtStro in dprMM: IMHaia, ftmm ulica Ste?. 5. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefcankirana pisma se ne sprejemno, rokopisi se ne vračajo.. Za oglase se piačai petlt vrata 15 v, osmrtnic* poslana ih aahvale vr*t& 80 v,. Pri večkratnem oglt&min popnaU. — Za odgovor je priložiti znamko*. WbwotT radrlk Rativoj Kuraii. s Uit ii tfšk ..UOisljshe tisteml TaldM Številka 118. KoroSki dani — 400.000 v srbske na* rodne namene. — Esad paša zopet v Albaniji. Živimo v resnih časih. »Volkstag« v Celovcu in prepoved sokolskega zleta nam dasta misliti. V Celovcu so Vsenemci razvijali svoj načrt o poti na Adrijo, v Ljubljani pa smo tiho premišljevali o naši usodi. V teh časih bi bilo treba skupnosti, treba bi bilo pokazati svetu, da znamo tudi skupno nastopiti. Graški »Tagblatt« Je pozdravljal »Volkstag« v Celovcu češ da vodi Nemce »ein WHIe ein Sinn« t. J. ena volja, ena misel! Ali ne moremo mi Izpregovorlti enkrat isto besedo? Splošno Javno mnenje )e, da so klerikalci provzročili prepoved slovenskega v se sokolskega zleta. Zadnji teden je bil dr. Šušteršič na Dunaju in prepoved |e prišla obenem s sankajo za inkorporacijo Šiške k Ljubljani. Vse to budi sum. Gotovo pa je, da ni nikogar na Slovenskem, ki bi dvomil, da bi bili naši klerikalci tudi takih narodnih grehov zmožni. Jstotako se sodi glede prihoda Korošcev, da ima to biti le sredstvo f. alne namene. Kdor pozna ljudi, ki so na Kranjskem že vse Izdali, ne bo verjel, da klerikalci s Korošci mislijo resno. In vendar je sedaj čas, ko bi bilo treba pozabiti na gnus vseh teh iz-dajalstev in pokazati, da smo boljši od Efijaltov. Ne mislimo niti na odpuščanje — so stvari, ki se ne smejo niso odpustni — tudi ne mislimo na slogo — ampak na to, kar nam veleva narodna dolžnost. Korošci pri1 ;Napačno je bilo, da se je dalo temu prihodu klerikalen značaj. Zakaj bi ne prišli vsi Korošci In zakaj bi Jih vsa Ljubljana ne sprejela? Edino tak dan bi bil primeren odgovor na celovški volkstag. bnako bi bilo umestno, da skup-bo pevska In narodna društva vrnejo Korošcem poset na Gosposvetskem polju. Nobeden nam ne more prepovedati, da naredimo skupen Izlet na gosposvetsko polje! Dne 5. julija bi moral biti v Ljubljani naroden dan, prav tako kakor bi moral biti dan sokolskega zleta — naš slovanski dan. Mi vsi potrebujemo opore In moči v boju proti skupnemu sovražniku In kdor v teh dneh izdaja našo narodno stvar in onemo- gočtije velik skupen nastop — bo odgovoren za sramoto, ki bo padla na Ljubljano, ker se bo v vsej nagoti pokazala naša slabost in propad. Ii lin 1« line n min 400.000 dinarjev v narodne namene. Dar srbskega rodoljuba za dijake in sokole v novoosvobojenlh krajih. V soboto je prejela srbska kralj, akademija nauk v Belgradu iz Amerike 80.000 dolarjev — okoli 400.000 dinarjev —od svojega dopisujočega člana prof. Mihaila Pupina Iz New-Yorka. Denar je prišel deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih in ima služiti kot glavnica za »Fond Pijade Aleksič Pupin Iz Idvora v Banatu.« S tem denarjem je prišlo sledeče pismo: »S to ustanovo želim Izraziti hvaležnost svoji materi, ki me )e pod težo težkih žrtev vzgojila in mi pomagala iz ljudske šole v mestno šolo, dasi sama v svoji mladosti ni videla niti ljudske šole, niti ni Imela prilike, da bi se naučila čltatl in pisati. Uveden sem, da je danes mno- od svojih ust, da njim olajšam šolanje njih otrok.« Tako je torej označil srbski učenjak svoj dar. Prof. Pupin je sin iz preproste, siromašne kmečke koče v srbskem Banatu, z lastno pridnostjo se je povspel do profesorja, danes je profesor na vseučilišču v New Yorku. Iz fonda se bo plačevalo: J. Dvanajst nagrad onim srbskim dijakom, ki se izkažejo v znanju srbske književnosti in zgodovine. 2. Šestdeset štipendij za revne srbske dijake. 3. Ostanek naj se porabi za ustanavljanje sokolskih društev v novoosvobojenih krajih. Tako je sin priproste srbske koče iz daljne Amerike pokazal ljubezen do matere in domovine. Narod, ki ima take ma- tere in take sinove, ne bo propadel, ampak bo rastel v svoji lastni sili. Glasovi Iz Koroške. Zelo se vara, kdor misli, da bo narodni boj na Koroškem ponehal. Cilj vsega nemškega raznarodovalnega dela ie edinole: most do Adrije. Za ta boj so se pripravljali na celovškem »volkstagu«. Zato je bil imenovan tudi renegat Dobernik za vodjo Siidmarke. Jasno je, da bo ta veliki kričač in germanski bojevnik slov. krvi za nemško Adrijo posvetil vse moči in sile bojnega društva »Siidmarke« temu namenu. Silno potrebno bi bilo, da bi slov. obrambna društva posvetila vso pozornost lepi slov. Rožni dolini preko katere gre pot do Adrije in na katero so se in se bodo v bodoče še bolj vrgli Nemci s svojim denarjem. Na to opozarjamo Ciril-Metodovo družbo in »Slovensko Stražo«. Preresni so za nas časi, da bi se tudi na Koroškem razvil bratomorni boj. Kot Slovenci moramo vzeti razmere kot take, kakršne sedaj obstojajo. Vsako zanašanje nezdravih kranjskih razmer med Koroške Slovence, je naroden greh. Pomenjalo bi to oslabitev slov. življa; dovedlo bi do medsebojnega boja — in ta ubija narodno silo ter vspešen odpor proti tevtonstvu. Za nas so preresni dnevi, da bi si mogli dovoliti kranjski luksus. Nam gre edinole za narodno stvar, gre nam zato, da se ubranimo nenasitnega Germana, da rešimo jugoslovansko Adrijo. Ne gre nam na Koroškem ne za Iiberalstvo ne za kJerjkalstvo. Izvrševati moramo našo dolžnost kot predstraža Jugoslovanstva. Kal pa Ljubljana? Koroški Slovenci čakajo, kako bo Ljubljana odgovorila na »volkstag«. Dež. odboru, ki Je dal zaplan-katl naš slov. knežji stol na gosposvetskem polju In celovškemu županu svetujemo: naj zaplankajo še Celovec. Radi bi vedeli kako zelo bi bili celovški nemški trgovci s tako odredbo zadovoljni. Nam Slovencem ki nismo popolnoma nič odvisni od koroških Nemcev in Imamo le eno željo, da bi nas Bog čimpreje rešil iz rok nemških tiranov, bi bila taka odredba zelo simpatična. Nemci bi pa bili varni pred slovensko invazijo. Popolnoma so se našim koroškim Nemcem zmešali pojmi. V odgovor na knjigo »Vilajet Kžtrnten«, v kateri se opisuje boj in način boja Nemcev 'ter avstrijske vlade proti nam Slovencem, so izdali zbegani nacijonalei brošuro, v kateri je na-kupičenih kup laži in obrekovanj. Kakor ironija se bere naslov »Wahr-heit iiber Karnten«. No Nemcem pač posvečuje namen sredstvo. Obžalovanja je vredno farbano ljudstvo, ki bo dobilo ta šund v roke. O brošuri bomo še spregovorili. Vsak, ki pozna koroške razmere mora priznati duhovščini velike narodne zasluge. Da niso mogli več napraviti, so krive seveda naše koroške razmere. Zdi se nam pa, da smo zavozili ves narodni boi preveč na versko plat in Je pri tem narodna stvar trpela. Potrebovali bi danes manj vernih a tembolj narodnih mož. Vzor naši duhovščini bodi duhovščina istrska pa bodo uspehi vse drugačni kot so sedaj. Opozarjamo kompetentne faktorje na škandalozne razmere m na šikane katerim so slovenski potniki izpostavljeni na koroških posta- jah. predvsem na celovškem kolodvoru. Dan na dan se čuje o novih Škandalih, Ako nemški in nemšku-tarski uradniki nočejo razumeti slovenski, naj gredo tja kamor jih vleče srce: v Prusijo. Zanaprej ne vza-; memo Slovenci nase nobene odgovornosti; ako se lepega dne nam utrga nit potrplenja in se kaj zgod.', kar bi nekaterim ne bilo prev e? ljubo, naj si to samim sebi pripisujejo. Zato napravite, dokler je čas, škandalom konec. Vprašanje imenovanja krškega Škofa postaja zmirai bolj aktualno. Kakor izvemo ima najboljše šance za škofovski stolček krški kancler dr. Ouitt, ki je sicer samostojen človek, a zvit in nam Slovencem vse prej kol naklonjen. Koroški Slovenc: ki smo edini zanesljivi element imamo pravico zahtevati, da se nam ne pošlje zopet en tak podrepnik nemških nacijonaleev. kot je bil sedanji škof Kaltner. Vpoštevati se mora naše želje in se nam dati škofa, ki bo razumel jezik ljudstva in njegovo dušo. Protestiramo proti umešava-nju »volksrata« v to zadevo. Res daleč je prišla cerkev, ako danes nastavlja nemški »volksrat« njene škofe. Sloni! Kupujte sokolski znali! 100.000 K nagrade ali obrnile Zahtevajte novi p o veta ni cenik sestonj In poitnlne prosto. ! Ne pustite se premotiti I Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki H. Suttner, mm * f Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice v Ljubljani in ne drugje. LISTEK. M. ZEV AKO s Srce In met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Uspeh se Je začenjal; Pardajana Sta bila rdeča od krvi, ranjena na rokah, na glavi in v prsa. »Z Bogom, vitez!« je dejal stari klatež in se zrušil na koleno. »Z Bogom, oče!« je rekel vitez in se naslonil s komolcem, da ne bi padel. »V imenu kralja, vdajta se, pa vama ne štejem vajinega upora!« Je kriknil kapitan z ganjenostjo, ki je ni mogel skriti. »Hvala vam, gospod!« je dejal vitez s svojim najlepšim glasom. . »Gledati vas hočeva umiraje; zakaj vaš obraz je tukaj edini, v katere-sa more upreti pošten človek svoje oeuNaskočite naju!« ujj. 1Var>ltan le dal znamenje in krik- barikado!« stena kakL n a si,na železna stena kakor pošastna zver z nalezenimi jeklenimi ščetinami.Pod hit mmi udarci se je zvrnila barikada - pot je bila prosta. oankada •*£° J101160 konca!« je kriknil stari I ardajan z grohotom, v katerem je zvenela smrt. Hkrati je sunil parkrat okrog sebe. »Z Bogom, Lujza!« je zamrmral vitez, drhteč na duši in na telesu, ter zaprl za hip oči. A ko jih je odprl, je obstal v trepetu, zaslepljen in vzhičen, čudeč se v nečloveškem strmenju, meneč, da je mrtev ali pa, da se mu pojavlja v smrtni tesnobi svetla, tolažilna prikazen, ki ga hoče spremiti preko praga večnosti. Videl pa je tole: Preteče ostrine mečev, ki jim je bilo komaj dva palca do njegovih prsi, so se bile dvignile ali povesile. Napadalci so se odmikali na desno in na levo, v strmenju in osuplosti, pu-ščaje v sredi med svojimi jekli gaz, vodečo do Henrika Monmoransiške-gat ki je sedel na svojem konju mrt-vaškobled in nepremičen, kakor okamenel. Po tej poti pa je korakala počasi m veličastno žena v žalni obleki ... »črna dama!« je dehnil vitez. In na pragu hiše, med vrati, pred katerimi je stala nedavno še barikada — pred vrati, ki so se bila nenadoma odprla, je stalo dekle, čarobno v svoji plahi in vendar smeli pozi, sladki, bledi obrazek v sijajni zarji zlatih las — in gledala s praga viteza, z dolgim pogledom, polnim občudovanja in groze... »Lujza!« je jeknil mladi mož ter se spustil rahlo s koleni na okrvavljena tla. Dvoje solz se je zaiskrilo deklici na dolgin trepalnicah in njen pogled se je zastri z nebeško milobo. »O Bog, zdaj lahko umrem ... ona me ljubi!...« Vitez je padel nezavesten vznak, a stari Pardajan se je ugriznil v sive brke in zamrmral: »Ah, to je tista Lujzka!... Pri moji duši, nič mi ni žal poginiti s tem obrazkom pred očmi!« Crna dama, Ivana de Pjen, je stopala proti Henriku Monmoransi-škemu. V trenotku, ko so se nagloma odprla vrata in se je pojavila ta žena ter se vrgla brez strahu med ranjenca in med sovražne meče, so se bili napadalci preplašeno umaknili. Visokost, plemenito obličje In veličastna mirnost dame Jim je im-Ponirala tako, da se je njih strmenje kmalu izpremenilo v spoštovanje; vsi so začutili, da se hoče zgoditi ne* kaj čudnega, in nihče izmed teh ljudi, ki so pravkar še besneli, ne bi bil hotel zadati smrtnega udarca ranjencema, nad katerima je izrekla z mahljajem roke svojo zaščito. Ivana de Pjen se je ustavila dva koraka pred maršalom Danvilskim. Hipnotiziran ji je gledal Henrik naproti, kakor gledaš v snu prihajanje nadzemeljske prikazni. V njem ni bilo več niti ljubezni, niti gneva, niti ljubosumnosti, marveč zgolj brezmejno začudenje, videti jo tu. Kako? Zakaj? Mešalo se mu je v glavi, zavedal se je samo, da mu ne preostaja drugega kakor čakati. »Svetlost,« Je izpregovorila Ivana de Pjen, ta dva moža sta moja, vzamem si ju. Eden izmed njiju je tisti, ki mi je vrnil ugrabljenega otroka, drugi pa je sin njegov. In moja neskončna hvaležnost velja enemu kakor drugemu. Pravim torej, svetlost: ta dva sta moja. In pra-šam vas: ali naj razložim vsem tu navzočim, kakšen je moj dolg do njiju? Ali naj govorim?« Pokazala je z roko na nepremične jezdece, na osuple gizdaline in na vso množico, ki je molčala zdaj in se zadihavala v strmeči radovednosti. Dolg trepet je popadel maršala. V njegovi notranjosti je zavrelo. Krvave oči so mu pogledale besno naokoli, nato so se vrnile k Ivani de Pjen. Pred njenim čistim pogledom pa se je uklonil, premagan ... navidezno le, zakaj zlovešč usmev mu je splaval po brezbarvnih ustnicah. S tihim, hripavim, jedva slišnim glasom je odgovoril: »Ta dva moža sta vaša... vzemite ju, madam! .« Udaril k konja z ostrogo, da ;e planil proč. do nasprotnih hiš; tam pa se je ustavil in nov smehljaj je zverižil naglo in strahotno njegova usta. Ivana de Pjen se Je bila obrnila h gardnemu kapitanu vojvode Anže-vinskega »Gospod,« je dejala, »vi ravnate tu po nalogu ...« »V kraljevski službi, madam!« je dejal kapitan s trdnim glasom. »Ukazano mi je. aretirati ta dva plemiča...« »Gospod, moje ime je Ivana, grofica de Pjen in vojvodinja Mon-moransiška...« Kapitan se ie priklonil globoko. Vse navzoče je streslo nekaj čudnega, tolikšna bridkost je zazvenela v teh par besedah — bridkost, pa tudi trdna volja. »Jaz sem vam živo poroštvo,« je nadaljevala Ivana de Pjen, »in moja beseda vam jamči za ta dva jetnika.« »Če je tako, madam,« je dejal kapitan, »potem ne daj Bog, da bi dvomil o poroštvu visoke, žlahtne in mogočne gospe Monmoransiške. In ako jetnika ne zapustita te hiše.« »Ne zapustita je, gospod!« »Ubogam vas, madam. In dodam : srečen sem ,da vas smem ubogati. zakaj ',vwia sta junaka!« Ivana d- Pjen je naklonila glavo ter se obrnila k ranjencema, ki sta se bila d*«gnila in sta gledala prizor, držeč se pokoncu z nečloveškim naporom. C zadnjih besedah kapitanovih sta vtaknila oba hkrati vsak svoj meč v nožnico. Ivana de Pjen je stopila k staremu Pardajanu. (DaHe^ Štajersko. K zadnji mariborski poroti. Končni izid mariborske porote v tožbi Roblek ca. Zebot, ozir. »Slov. Gospodar« ni iznenadil le vseh onih, ki jim je še kaj za pravico, marveč celo izrecne klerikalce, da, tudi same klerikalne voditelje. Tako je bilo par gospodov minulo nedeljo priča, ko sta se pogovarjala v enem tukajšnjih hotelov Maribora neki tukajšnji duhoven in neki dekan. Iz njiju govora n! bilo le posneti njih strmenje, marveč tudi njihovo bojazen, da zamorejo taki porotni pravorekl kot ie bil oni od mlnole sobote, pod-kopatl porotnim sodiščem ves njihov ugled. Bilježlmo to klerikalno začudenje brez nadaljnega komentarja, saj ]e samo posebi dovolj značilno. Radovedni pa smo, kal poreko slovenski klerikalni listi. Posledice VVastianovega odstopa. Zadnjič smo poročali, da se imenuje v mariborski nemški družbi kar tri kandidate, na katere bodo odpadli ,Wastianovi mandati. Takrat še nismo vedeli, da je tudi »nemškona-cijonalna korespondenca javila isto. Da, nam se je to pripovedalo že par dni preje predno je vest one korespondence prišla v nemške dnevnike, v katerih smo navedeno vest čitali šele pozneje. Zato se nam tim čud-nejše zdi, da zadnja »Marbztg.« vse te vesti ali docela zanikava, ali pa jih kot prezgodnje označuje. Zdi se nam, da je gospodi na mariborskem rotovžu prišla vsa ta stvar prehitro v javnost. Volilni boj obeta postati tokrat res morda še ostrejši kot prvič, saj se zanj pripravljajo socialni demokratje že zdavna. Značilna je tudi bojazen Nemcev radi .social, demokratov, o katerih govore, da prevladuje v njihovih vrstah želja po sporazumu s Slovenci. Mislimo, da je poslednje pač še mnogo prezgodnje. štore. Dne 14. t. m. je imela tukajšnja podružnica »Schulvereina« svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila sicer srednja, a gotovo v vsakem oziru zelo značilna, kajti zborovalo se je očividno pod najskrajnejšim terorizmom, ki ga zmore samo še šovinizem renegatov. Došli so na zborovanje v gostilno »Franci« zvečine samo delavci, ki žive od svojih delodajalcev v naj-skrajni odvisnosti. Poročilo pravi, da šteje podružnica 90 članov. Isti večer jih je pristopilo znova do 20. Nekateri so pravili, da se jim je dal denar za pristop od — delodajalcev. Čisto verjetno l Takihle nacionalnih bojnih organizacij se nam ni treba preveč bati. lit ie Mitu? vidi se ga v senzacijski veseloigri Orožniki v boju s — čebelami. Včeraj smo poročali, da so orožniki blizu Št. Lenarta v Slov. Goricah prijeli 30letnega Kurnika, ki je dne 16. t. ra. v Veliki Nedelji ukradel nekemu prekupcu v spanju 1800 K. Kurnik je doma v Vočkovi. Ko sta tje prišla orožnika Majhenček ln Crnčič, se je Kurnik v hiši skril, prej pa iz panja pri zadnjih vratih hiše izpustil čebele. Celo uro je trpelo, predno so Kurnika našli. Pri tem so razjarjene čebele orožnika Crnčiča tako opikale, da se je od bolečin onesvestil. 1400 K so našli v čebelnjaku, 200 K pa po drugih krajih skrite, a 200 K Je Kurnik že porabil za se. Maribor. (Plinarna preide v mestno posest.) Pred meseci smo poročali o sporu mestne občine s plinarno radi prevzetja plinarne v občinsko mestno last. Z letom 1920. bi postalo mesto brez vsega posestnik plinarne. Šlo pa je za takojšnjo prevzetje, a plinarna ni hotela privoliti v ponujeno Ji kupno ceno. Mestna občina je ponujala 5kratno svoto letnega čistega dobička kot odkupnino, plinarna pa je zahtevala 10-kratno. Sedaj je odločilo deželno sodišče v prid mestu, t. pr. 5kratni čisti dobiček kot odkupnino. Letni čisti dobiček plinarne je 120.000 K. Maribor. Frazarstvo je postalo mariborskim nemčurjem in nemškutarjem že vsakdanja hrana brez ka tere živeti ne morejo. V nedeljo 21. t. m. Je bil v Mariboru takozvani »Bundessingen« spodnještajerskih nemških(?) pevskih društev. Zupan dr. Schmiederer, ki tokrat slučajno ni bil »zadržan«, je pevce pozdravil raz rotovškega balkona in jili opozarjal na veliki pomen te prireditve — »na ogroženi zemlji«. Ta fraza postaja zelo čudna. Na eni strani šteje Maribor (seveda: uradno) 23.000 ponemčenih Slovencev, na drugi straffi pa »Nemci« govore vedno, da v Mariboru ni Slovencev. Kako se torej ves to vjema? Nainovefši avstr, porotni Škandal. Pri sobotni porotni obravnavi Roblek ca. Zebot je bil poslednji s 5 glasovi pristašev S. K. Z. oproščen. Maribor, 21. junija. Zgodil se je nečuven in nezaslišan škandal, menda edini svoje vrste v tej meri, kar ga pozna avstrijsko pravosodstvo porotnih sodišč. Predaleč bi nas danes zavedlo, spuščati se v podrobno poročilo zasliševanja prič. Pribijemo pa, da imamo izpovedbe v tesnospisu. Omenimo to, da ne bodo dejali klerikalni listi, da se Jim izogibamo. Nasprotno: Pripravljeni smo na vsako polemiko, kajti žalostno bi bilo, če bi obveljala morala nenarodnega slovenskega klerikalizma... Toda, poglejmo, kaj so v glavnem izpovedale one priče, ki so se nanje klerikalci najbolj upirali: Vse so potrdile pod prisego, da ]e Roblek skozi 15 let bil v mirni posesti brez vsega motenja. Eno! Drugič: Od nekdai }e veljal kamen vstran studenca med obema posestvoma kot nedotakljivo znamenje posestnih meja, ne samo za Robleka in župnišče, marveč za vso okolico... Nadaljne priče so istotako izpovedale, da sta do prihoda župnika Iv. Gorišeka veljala prejšnja dva mejnika na župni posesti kot prava, do-čim stojita nova dva, ki ju je dat postaviti Gorišek — popolnoma na Roblekovi posesti daleč stran od prave meje. In kaj sta dejali priči, posestnika Verdev in SredenŠek, eden starček 64, drugi 70 let?! Poslednji je izjavil dobesedno: »Že ko sem bil pastirček pri svojem očetu, le veljala ona meja, ki jo je Roblek posedoval skozi 15 let kot edino prava. Še moj oče so jo poznali.!« In koliko časa je od tedaj? Dobrih 60 let! Ko je novo mejo videl, se je starček začudil. In prvi?! Ta je bil za me-šetarja med tedanjim posestnikom omenjenih parcel, Hriberšekom in Roblekom, za Robleka. Hriberšek je pokazal stare meje obema — Verde-vu in Robleku, a to opetovano. Striktno, v jasnih besedah, je to izpovedal Verdev. In kaj so dejali priče Jesounigg, Sanitsch in Jošt?! Prva dva sta Nemca. Jeschounigg si pred leti kot Roblekov mejaš sam ni bil svest mej svoiejta im&estva. Satu Roblek mu jo Je pokazal — do pičice natančno. Vsi trije poznajo deset id desetletja Robleka In velja jim — kot kristal značaja. Jošt je povedal, da je Roblek sam na lastne stroške, z lastno vprego In lastninit hlapci, ko ]e prenehalo zidanje žalske cerkve, dovažal brezplačno in lz lastne režije ves gradbeni material in vrhu tega ga velja, Robleka, ta zgradba še 20.000 kron v gotovini. Roblek je vzor mož Sp. Savinjske doline In v najvlšjem čislu vseh, prijateljev kot nasprotnikovi Klerikalci se Robleka boje kot hudič križa. Zato so proti njemu pričeli z brezsramno gonjo, ki je lastna samo tem neznačajem. Jasno, na dlani ležeče je, da so hoteli vprizo-rlti duševni uboj, kot ga imamo le redko videti priložnost. Edino umesten je bil poziv dr. Kodermana: »Delo »Slov. Gosp.« Je delo Javne demorallzacije, a skrb porote je, da pripravi M demorallzacijl konec ln reši nas rakrane, ki ubija In mori vse, kar ne gre strankarska pota »Slov. Gospod.«. Ker )e Imel Roblek nekoč pogum, nastopiti proti S. K. Z. zato na) se ga moralno ubije.« In porota?! Obsodila je Frana Žebota zločina javne častikraje v moralnem pomenu besede, kajti v svojem nebrzdanem veselju so nam klerikalni podrepniki sami priznali, da lih je rešilo edino le petero slovenskih porotnikov, pristašev S. K. Z.! Ta klerikalna izjava pripušča samo dvojno sklepanje: AH pristranost ali pa totalno nerazumevanje, kaj Je državljanska čast! Ker noče- ___A: I 1 i— M/mn nli Je škandal, ki mu ga porotno pravosodstvo nima kmalu para! Klerikalci bodo seveda nadaljevali s poskusi duševnega ubijanja. Ali naj obvelja njihova?! Ne sme. Ta škandal treba paralizirati. V prvi vrsti v to je poklicana Savinjska dolina! Ubiti se je skusilo enega njenih najvrlejših mož, moža, ki ga ne poznamo le kot enega najpremož-nejših, marveč tudi najznačajnejših, ki doslej ni kazal svojim sorojakotn druzega, kot neizmerno milosrčnost in pomagal s svojim premoženjem nesebično že brez števila svojim so-rojakom. Dvignite svoj glas Savlniskodo-ličani. Vstanite in dajte svojemu rojaku ono zadoščenje, za kojo je bil ogoljufan v Mariboru. »Glas naroda, je glas božji!« A to dušemorstvo mora tudi v vseh ostalih krajih, koder živita le dva naprednjaka, vzbuditi najskrajnejši odpor in dneve, žal, predolgo odlašanega obračuna. Če se to ne Zgodi, res nismo vredni, da s) prilaščamo naslov: »Naprednjaki.« Dnevno. Velelzdajnlški nameni folksra-tovcev. Na nedeljskem shodu v Celovcu so Nemci precej govorili, še bolj stokali. Zanimiva je analiza njihovih govorov, ki krijejo v sebi, če se jih natančno premotri veleizdaj-niške tendence. Le poslušajmo; neki Nemec je govoril: Mi Nemci hočemo rade volje podvzeti boj (z Jugoslovani), če bodo nemške predstraže na Jadranskem morju ogrožene od Jugoslovanov. Bojevali se bomo proti belo-modri-rudeči zastavi na Jadranskem morju. Ce bi se razvila belo-modra-rudeča zastava, takrat bi bili mi Nemci odrezani od Jadranskega morja, kar se ne sme nikdar zgoditi. — Tako je govoril Nemec, ki se je v svojem navdušenju zaletel. Označil ze tistih par privandran-cev na Jadranski obali: nemške predstraže. Ta beseda ne more druzega pomenjati, kot predstraže Nemčije, ker Avstrija predstraž na svojem ozemlju ne potrebuje, posebno takšnih ne, ki se družijo z italijansko irredento. Nemci svoje barake ob našem morju smatrajo za predstraže Germanije. Če bo dobil jugoslovanski element ob jadranski obali pravice, ki mu gredo po postavi, takrat je za vedno odzvonilo Nemčiji, da bi kedaj dobila pristop k Trstu in Jadranskemu morju. In tega se folks-ratovci boje in tudi očitno priznavajo. Le ta smisel more imeti govor tisteaa Nemca, ki je Ueial, če se razvije trobojnica *T)T)mo odrezani mi Nemci od morja.« Kajti, če bi bil ojačen jugoslovanski element tedaj bi to ne pomenjalo odrezanje avstrijskih Nemcev od morja; kako iteki, ko je obal in morje vendar avstrijsko in v tem slučaju v službah vseh. Pač pa bi pomenjala naša okrepitev uničenje aspiracij Nemčije. In radi Nemčije folksratovci stokajo in druge obdolžujejo protidržavnjh namenov, ker hi svoje nagnenje do Nemčije radi zakrili. Ampak avstrijska vlada svojih scerkljancev ne bo nadzorovala, hvalila in poplačevala jim bo njihov »patrijotizem«. Kar smilijo se Človeku tl ubogi nemški zapostavljenci, ki jun avstrijska vlada dela takšne krivice in pro-težira pred njimi Slovence. »Zapostavlja se nas, so tulili v nedeljo v Celovcu neodrešenci, nas, ki smo predžidje proti prodirajočemu jugoslovanstvu.« Res, da ne bodo mogli govoriti, da se jim dela krivica, bi priporočali, da se pri vse_5uf ;ratV" ščih postavi vratarje in paznike in da par lefl Vedeli o Gospe j Sveti? Saj se Je celo lansko leto neki slovenski list posmehoval, ko se je primerjalo Gosposvetsko polje in Kosovo! Letos pa je drugače. Dogodki na Gosposvetskem polju so postali važni. Ako je prestol zaplankan, ga bomo tem varneje nosili v spominu in ga kazali mladini. Iz naših src naj nikoli več ne izgine misel na Gosposvetsko polje. Štajerci dajejo pogum. Mariborska klerikalna »Straža« prinaša notico: »Kranjci, pogum!«, v kateri vzpodbuja ljubljanske klerikalce, naj gredo sedaj k Gospej Sveti. Pravi, da se je romanje preložilo zaradi nekega »hofrata«, v javnosti pa se je reklo, da se preloži za to, ker ni parnika za Vrbsko jezero. Saj k Gospej Sveti ni treba iti čez Vrbsko jezero, saj gre železnica naravnost tja. Torej: pogum! Vrhunec lopovstva je, kar je govoril neki Guggenberger kot zastopnik istrskih Nemcev na Volkstagu v Celovcu. Pravil je, da so bili Nemci že od nekdaj v Gorici, Trstu, Pulju itd. Celo v Opatiji so menda živeli stari Germani. Na laži zgrajeno vse-nemštvo na jugu — bo propadlo, kakor vsaka laž! Nič trializma! Nikdar se nismo navduševali za trializem naših klerikalcev in njihovih enakovrednih zaveznikov hrvatskih frankovcev. Smatrali smo čisto pravilno vse to trialistično vpitje za navadno dunajsko vabo in za humbug omenjenih dveh protinarodnih strank, ki so s trialističnim vpitjem hotele maskirati svoje protinarodno in izdajalsko početje. Da na Dunaju v resnici ne mislijo resno s trializmom, nam dokazuje tudi dunajski dopis »Slov. Naroda«, v katerem se pravi, da bi se merodajni faktorji in tudi Nemci sprijaznili samo s takim trializmom, iz katerega bi bili izločeni — Slovenci. Verujemo to prav radi, ker vemo, da Nemci za sedaj Še nimajo direktnih aspiracij na Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno, temveč bi se z^a enkrat zadovoljili s tem, da germanizirajo slovensko ozemlje in tako otvorijo Nemčiji pot na Adrijo. Ko bi se ta prva etapa dosegla, bi naprej že skrbela velika Nemčija, ki bi se takoj, ko bi se ustanovila, postavila na prvi cilj — Solun in Carigrad, t. j. podjarmljenje in germanizacijo celega Balkana. Potem pa dalje — v Malo Azijo proti Perzijskemu zalivu itd. Iz tega in iz raznih drugih vzrokov trializem za Slovence (in za Jugoslovane sploh) nima čisto nobenega pomena. Naša rešitev je samo in edino v jugoslovanstvu, Jugoslovanstvo k,gt tako. v svoii celoti, ima pa v Evrppi tako močno zaslombo, wda nam Nemčija ne more nič, čisto nič! Nemčija nikdar ne pride na Adrijo, zato že poskrbijo Jugoslovani, Rusi, Angleži in Francozi. Trializem pri tem spiolj, ne pride v poštev, tudi ako do njega pride v tej ali oni obliki, česar pa ne verujemo, ker dobro poznamo dunajsko »ljubezen« do Jugoslovanov — »ljubezen« onega Dunaja, ki pozna za nas samo bič in škorpijone! Dijaške izkaznice SPD. za leto 1914. Kakor vsako leto, izda tudi letos Slovensko planinsko društvo akademikom, dijakom srednjih, trgovskih, obrtnih in podobnih šol izkaznice, ki jim dovoljujejo prosto prenočišče i>o domovih in kočah S. P. D..Da se olajša na eni strani izdaja, na drugi strani razpečavanje izkaznic, se opozarjajo za bodoče vsi interesenti na sledeče: vsak razred posameznega zavoda naj sestavi se-znamek dijakov, ki žele prejeti izkaznice; ta seznamek je predložiti pravočasno tekom šolskega leta, se te sluibe 'podeie Nemcem; poteni I najmanj pa 14 dni pred zaključkom . MI A K PHri/'i I V i __t____•___________ /n/\ A f\ irin Prav čudne reči se govore v vasi o tej dami. Višja oblast naj poizveduje. Mogoče je imela znanje in je postala nesrečna. Soditi je. da je bila iz boljše hrvaške rodbine. O tem so listi že deloma poročali. Vsled raznih vesti, ki se širijo med ljudstvom, bi bilo dobro, da bi se stvar pojasnila. V bolnici so menda vendar kaj natančnejšega našli. Hlod inu je padel na nogo. Na Sv. Katarini se je te dni ponesrečil med delom 531etni delavec Anton Kavčič s tem, da mu je padel hlod na levo nogo in mu jo je zlomil. Nesrečen padec. 3llettiemu tesarju Francetu Jagru iz Orl pri Rudniku je med delom izpodrsnilo in mož je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomit desno roko. Cirkularna žaga mu fa odrezala tri prste. Mizarskemu pomočniku Rudolfu Makucu, ki je uslužben pri mizarju Antonu DrukarJu v Kranju, je odrezala te dni cirkularna žaga tri prste. Makuca so morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano. V domačem vodnjaku )e utonil, Dne 16. t. m. je izginil brez sledu iz domače hiše šestletni posestnikov sin Jože Mehle Iz Ponove vasi. Šele po dolgem iskanju so našli pozno zvečer otroka v domačem vodnjaku mrtvega. Vodnjak je bil s pokrovom dobro zaprt. Deček je najbrže iz radovednosti odprl ta pokrov, izgubil je ravnotežje in je padel v vodnjak, kjer je utonil. Iz hudobije |e posekal 60 »merek. Posestniku Janezu Kavčiču iz Planinice v tomišeljski občini, je doslej neznan storilec posekal v nekem gozdu pod Krimom okrog petdeset desetletnih smerek, ki jih je nato pustil na mestu, kjer jih Je posekal. Na vsak način gre tu za maščevanje. Roko sl Je zlomila. Posestnica Polona Brtoncelj iz Godešič pri Škofji Loki se je peljala te dni na vozu v Kranj. Ko se je hotela na klancu pod Gaštajem pri Kranju izogniti nekemu avtomobilu, je skočila z voza, padla na tla in si zlomila roko. Veja ga Je udarila po očesu. 24-letnega lovca Maksa Steinacherja je na Sv. Katarini udarila veja drevesa po desnem očesu in ga težko poškodovala. S hrasta je padel učenec ljudske šole v Novem mestu Mirko Medvel-šek. Splezal je po vranje gnezdo, ki ga seveda ni dobil. Zvil si je levo nogo. „ Ta pa s češnje. Hlapec France 3ene iz Gornjega Kamenja pri tlmel-niku je padel te dni s češnje in sl zmaknil desno roko v rami. Nesreča z dinamit no patrooo. Posestnikov sin Ivan Stine iz Strati-ske vasi pri Novem mestu je našel dinamitno patrono in jo je zažgal. Odtrgalo mu je tri prste leve roke. morda ne bodo govorili o krivici. Tudi šole In univerzo so nam »KulturtrSgerji« v Celovcu odrekali češ, da bi bilo to novo sredstvo za propagiranje Jugoslovanstva. I ravi- §ot z nabranim zneskom (po 40 vin. od posameznika) razredniku, da ga predloži referentu v učiteljskem zboru. Ko prejme Osrednji odbor SPD. v Ljubljani poslane izkaze, iz stavi iti odpošlje izkaznice na posa- “oreTasISlahtevali'Vktft | ra«* ii^e,'ter ie tako cela za- SVOJ glas in . .____________ in naincrrtritlPI«! Ilfl- mo vzeti kot nagib k temu nezasli šanemu koraku prvo, moramo hote ali nehote vzeti poslednje. Da je temu res tako potrjujejo besede dr. Leskovarja, zagovornika Frana Zebota. Ze opoludne —« priče na razpolago — je priznal, da je vse skrajno neugodno. Popoldne je popolnoma obupal in resigniral. Ko pa je šel od porotne obravnave zvečer, ga je neki gospod nagovoril, češ: »No, gospod doktor, danes pa niste upali, da se vam posreči?« Odgovor je bil zopet, da se te nadejal Zebotove obsodbe... In Zebot sam?! Ta Je stal ves prepaden med posvetovanjem porotnikov in sl že sam odmeril 5tedenskl zapor... Hočete še kaj več?! Ta fakta so pač za enkrat menda dovolj! Imamo jih pa na razpolago še celo vrsto In zato ponavljamo: Zgodil se naj ne pobira davkov m vojakov od Jugoslovanov, tega Pa"lf° storili, seveda, ker za kanonenfuter smo je dobri. Če smatra vlada te otročaje res za državo vzdržavajoe element, naj jih s palico pouči P*1”®*': Po- nehajo že škodovati državnim interesom, katerim s svojim hujskanjem silno škodujejo, ker izobcujejo ves jugoslovanski narod iz državne celote. To počenjanje Švabov je katastrofalno. , .. . . , Koroški deželni odbor }e dal deva na najkrajši in najugodnejši na čin rešena in so pota, poštnine i. dr neprilike premnogim posameznikom prihranjene. Na sličen način naj si blagovole gg. akademiki potom svojih akad. društev pravočasno priskrbeti izkaznice. Kdor bi si iz katerega koli vzroka ne mogel tem potom preskrbeti izkaznice, naj se zglasi edino le v trgovini Korenčanov!, Stan trg št 5 v Ljubljani osebno ali pismeno. V zadnjem slučaju je poslati naprej poteg 40 vin. za izkaznico še 10 vin. IfnežHstol zanlankatl pod pretvezo, za poštnino ter natančen naslov pre da bi ga ne mogli Slovenci skruniti; I iemnika, šole in bivališča. Brezdvomno so oni skrunjevalci Knežjega stola Nemci; Kajti natn Slovencem je Knežji stol dokument naše preteklosti. Za taka počenjanja so zmožni edinole kulturni Nemci tem naj se prepove dostop do našega zgodovinskega spomenika na Gosposvetskem polju. Vendar imamo pri tem eno veselo misel: Ako bi bili Nemci dali zaplankatl vojvodski prestol pred par leti, bi se zato nihče ne bil zmenil, morebiti bi se bil celo kak Slovenec začudil, da Je ta kamen te na »vetu. Kai P« smo pred Kako Je s to zadevo? Tajna s m r t n e z n a n k e. Na vrtu g. barona Lazarini v Valburgi pri Smledniku je našel 5. junija tamosnji s u-žabnik gosposko oblečeno mlado, lepo damo, ki je tičala v grmovju in skoraj umirala. Govorila je hrvatsko in večkrat vzdihnila. »Mora me živeti«. — Nahajala se je več dni pri gradu. Občinski sluga jo je s težavo spravil v gostilno g. Janeza Hočevar, odkoder so jo prepeljali v deželno bolnico. Cez teden dni je mlada dama umrla y. deželni boluicL — Ljubljana. — Lepo oo postavi. 11. junija so policijski organi konfiscirali »Dan« z reklamno prilogo društva »Ilirije« vred. Uslužbenka »Učit Tiskarne« je prosila, da naj se počaka toliko, da bi mogla prilogo pobrati iz posameznih izvodov, toda policijski organ tega ni dovolil, temveč pobral tudi nekonfiscirano prilogo in s tem ravnal proti postavi, ki pravi, da se morajo ločljivi deli tiskovine, če ne vsebujejo nič kaz-njivega, izločiti in se ne smejo kon-fiscirati. Obrnili smo se na pol. ravnateljstvo, da nam povrne škodo — toda polcijsko ravnateljstvo je odgovorilo, da niso dani pogoji tega in tega paragrafa. Pogoj za odškodnino je dan. če se je škoda naredila. V našem slučaju Je bila povzročena škoda v tem. da ie policijski organ pobral tudi tisti ločljiv del tiskovine, ki ni bil konfisciran. Ker policija ne mara povrniti škode dobrovoljno, bo pa imela s to stvarjo še sodnija opraviti. Bomo videli, če velja postava za vse ali ne. — Hinavci! Prejeli smo: »Slovenec« hinavsko zavija oči in se zgraža nad tem, da je vsesokolski zlet prepovedan. Menda je vsakomur dovolj jasno, kaka hinavščina je to. Kerikalci bi »Sokole« najraje v žlici vode utopili ali pa na grmadi sežgali, pa se delajo ogorčene, da je vsesokolski zlet prepovedan! Ta hinavščina potrjuje, da Je prepoved vsesokolskega zleta klerikalno maslo, da je to ena znanih njihovih »velikopoteznih« taktičnih potez. Klerikalci hočejo zatreti vsak napi eden pokret na Slovenskem in zavojevati Ljubljano. V to jim je vse dobro. Oni računajo tako: Ko bi se vršil vsesokolski zlet, bi zavladalo v naprednih krogih po Slovenskem posebno pa v Ljubljani veliko navdušenje, sa-> mozavest slovenska bi se povzdigr-nila in bi potegnilo splošno navdušenje tudi nezavedno maso za seboj. To se pa ne sme zgoditi. Udarimo —< si mislijo — da se Ljubljančanov, polasti malodušje, če se pri tem jeze, nič ne de. jeza se Jim bo že ohladila petek 26, $@fe©ta 27, ‘Nedeiia 29, Pondeilek 29, I slovitem romanu IULES VERNA. — glavno je da masa vidi, da »Sokol« in napredni krogi sploh nimajo 'sile in tako ne nad na bodočnost. Ljudstvo naj vidi njih onemoglost in pa našo. t. j. klerikalno vsemogočnost Klerikalci prirede 5. julija velik poinp po Ljubljani, s tem bodo nasuli masi peska v oči. na iesen otvorijo svje gledališče in svoj kino, s tem upajo privezati nezavedno inaso na se, in tako se počasi pa sigurno uti-hotapiti v Ljubljano. Kdor ima maso, ljudstvo za seboj, tisti Je gospod. To je resnica in sveta narodna in strankarska dolžnost naprednjakov je, da ljudstvo poučujejo, da mu povedo, kaj hočejo klerikalci, kaj nameravajo, da so prepoved vsesokol-skega zleta, šikane pri slov. gledališču itd. dobro premišljeni klerikalni manevri, pritisniti naprednjake ob steno in utlhotapiti se v Ljubljano. Kai briga klerikalce, če bo imela Ljubljana s prepovedjo vsesokolske-ga zleta stotisoče in stotisoče kron Škode; kaj jim mar. da so ubili slovensko gledališče: ka) to jim, če ovirajo vsak napredek tako na kulturnem kakor na gospodarskem in narodnem polju, kaj to klerikalcem, samo da sl obdrže svojo gospodstvo, svojo nadvlado, da lažje izžemajo ubogi sloveuski narod ter si polnijo svoje malhe! — Človek mora imeti res ribjo kri, da ne vzkipi, ko mora gledati, kako brezvestno samopašno teptajo ti »osrečevalci« ljudstva živ-ljenske koristi slovenskega naroda. — Francozi, Angleži, Belgijci, Švicarji in drugi narodi ne smejo na zlet v Ljubljano. Naša letovišča propadajo vsled slabega poseta — naša zemlja je premalo znana in vendar prizna vsak, da je malo enakih krasot na enem kupu, kakor na Kranjskem. Posebno Ruse bi bilo treba privabiti, ker je znano, da so to najbogatejši gostje, ki prineso denarja s seboj. — Srbi smejo v Brno. V nedeljo se vrši v Brnu velik zlet češkega sokolstva. »Nar. Listy« poročajo, da bo tja srbska vlada poslala svoje zastopnike sokolstva. Proti temu baje Celo Nemci nimajo nič. ker vedo, da imajo Srbi denar — na Moravskem pa je mnogo — fabrik. Tako torej smejo Sokoli iz Belgrada v Brno, V' Ljubljano pa‘ ne. Kakor da bi ne bili pod enim cesarjem. se lahko zahvalijo klerikalcem, da so onemogočili sokolski zlet. Koliko zelenjave, kuretnine itd. bi Ljubljana v tistih dneh potrebovala. Koliko bi naše marljive gospodinje izkupile, kako lep dan bi bil sokolski dan za vso našo lepo okolico! ~ Lep spomin na dogodke leta 1914 bo »Sokolska diploma«, ki naj P°S‘6J! krasi vsako slovensko narodno hišo. Kako samozavestno si podajata dva očaka naših davnih dnij Svoji desnici prav pred vojvodskim stolom na Gosposvetskem polju. V na te dni naročajte »Sokolsko diplomo«. Stane 2 K. Naroča se teden!6 P^rni«. Izide prihodnji a ~7 ^ °bčtostva smo prejeli aasvet, naj bi »Dan« parkrat na te- n. Ponesel par kratkih odstavkov v cirilici, ker bi se čitatelji s tem počasi privadili cirilici. Nam ta nasvet ugaja. Za sedaj le tehnično to nemogoče, ako pa bi videli, da se mnogo čitateljev pridruži tei bi skušali ustreči. eM‘’ — Po moža je šla. Neka izobražena klerikalka v Ljubljani se je Pred kratkim poročila z nekim naprednjakom, ki pa je potem seveda postal klerikalec. V hiši je kmalu nastal ravs in kavs. Klerikalka je bila menda prehude krvi. Zato moža ni držalo doma, ampak je odšel rad kam na izlet. Zadnji čas se mu je priljubila Ribnica. V četrtek je zopet odšel tja. Njegova žena pa je vzela svojo sestro s seboj in ga je šla — Iskat. In res ga je našla. Baje se je Prav dobro zabaval. Seveda je bil £?Pet, ravs in kavs. Klerikalka pa VSO s,il0 nava|ila na svojo nasprotnico, zakadila se ji je v lase m je nastal hud boj. Kako se je komedija potem doma končala, o tem zgodovina molči. — Nekaterim gospodom na dunajski šrangl bi priporočali, da se do h!?1’ o Pošteno plačajo mitnino in nin«skprmT°!P uibrt^° mestnemu užit- SP« 538? aššfc dan skoz, mitnico, niso priv umestni. Včeraj je na ta način nastal prav nepotreben prizor. Obrtniki imajo svoje delo in skrbi in ni treba, da bi se proti njtm nastopalo, kakor da bi bili kje y Albaniji. — »Slovencu« v pojasnilo glede sokolske priredbe 5. julija. Sokol I. prireja že 7. leto svojo vsakoletno javno telovadbo prvo nedeljo v juliju. Za letos je bila priredba sklenjena na ta dan na društvenerruobč-nem zboru v januarju, v časopisih je bila razglašena prvič v marcu, drugič v maju; predoznanila za to prireditev 5. julija so bila po Ljubljani plakatirana okrog 20. maja. Javna telovadba se je prenesla k Dunajski cesti iz enostavnega razloga, ker prejšnji prostor več ne zadošča potrebam in ker je novo izbrani prostor že ograjen. — Torej se ni to zgodilo niti »nakrat«, niti to ne more biti »klubovanje in nagajanje« »koroškemu dnevu«. Sokol želi, da se za res obrambne namene nabere mnogo sredstev, nima pa nobenega razloga opustiti svojega društvenega slavja, ki se vrši že 7. leto prvo nedeljo v juliju, in pri katerem društvo pokaže plodove svojega trudapol-nega dela,, t. j. .telesna in nravna vzgoja/ ki je gotovo eminentne narodnoobrambne važnosti. Naj bo »Slovefiefc«'potolažen; Sokol ne bo oviral ^njegovega cvetličnega dne niti najmanje4. —.Erziehungsanstalt — Mahr. Hm!-To se-pač-lepo glasi. Toda surovosti; ki se jih sliši v tein zavodu, bi inoral iskati v vseh nemških leksikonih. Posebno ulogo igra gospod Sch„ ki podučuje trgovsko računstvo. Navesti hočemo samo par izrazov, katerih se on poslužuje proti dijakom; »Hutid. Ochs, Vieh, Aff, Esel, Dreckfink, Schwein, Sau, Trottel, Tepp, Bagage, Ciesindel, Schuft, ganz gemeiner Hundsgeselle, Mistgeburt. Baraba« itd. itd. So pa tudi imena, katerih se on tako pogosto poslužuje, tako nizkotne, da jih niti ne priobčimo. "Spozabil se je pa tudi že tako daleč, da je zadnjič brez tehtnega vzroka — čujte in strmite — nekemu dijaku vrgel v obraz ne-čuveno psovko, katero rabiti je tudi izven javnih prostorov prepovedano, namreč ta se glasi »Wlndische Hunde«. In ta psovka je prišla iz ust prof. (!) Schaferja, ki poučuje v tako-zvanem »Handels-Lehr- und Erziehungsanstalt« v Ljubljani. Ta zavod bi spadal po sedanjih razmerah edino le še med njegove kulturo- uosce, Albance. Ko bila beseda je j—x—,vrtsMotf Hitiiuijnic uoraze svojih dijakov, ki so se začudeno pogledovali. Dijaki so navajeni na uajgorostasnejše psovke, ali take predrznosti se ni nihče nadejal. Seveda se je pričel izgovarjati, da ni mislil to, kar se navadno pod to psovko razume, temveč, da je mislil na vetrove (Winde) in s tem pojasnilom je hotel zadati celemu razredu (namreč Slovencem) zadoščenje, kar pa ni niti od daleka dosegel. S tem neumnim izgovorom se je šele bolj osmešil pred svojimi gojenci. Pomislimo, da večina obiskovalcem Mahrove šole je bila in je »VVindischer«. od katerih, in to si naj zapomni, se on živi. Pripomniti pa še moramo, da on pri vsaki priliki predbaciva, kako nekulturni in priprosti so njegovi dijaki. Pomisli pa ne, da je on največji surovež, četudi povzdiguje svojo osebo v nebeške višave. Za danes naj zadostuje in ako se ne bodo razmere, kar se tiče psovanja vsaj vidno poboljšale, primorani bomo priti z vso svinjarijo na dan. Prosimo gospoda ravnatelja Arturja Mahra, da stori potrebne korake in ga naj poduči, kako se ima vesti napram svojim dijakom. — V vednost Informatorjem. Snoči_ in že par dni sem dobivamo poročila, ki jih pa ne moremo priobčiti zaradi prepovedi, ki je obsežena v onem zakonu, ki pravi: »Vsako v tisku priobčeno poročilo o načrtu in smeri vojaških operacij cesarske armade ali cesarskega brodovja, o gibanjih, sili in pozicijah čet in ladij ... je pregrešek . . .« (Novela 1862., čl. IX.) Pod Rožnikom se vsi pritožujejo že dolgo, da se državna policija Cisto nič ne briga za ta kraj. Niti po dnevu niti po noči ni nobenega stražnika, ki bi nadzoroval vsaj cesto od vile Kredarice do t. zv. Rosenecka, na kateri bi Se - ker je popolnoma neobljudena in ob gozdu — lahko vršili najdrznejši napadi. Preteklo nedeljo je pa bilo pod Rožnikom vse polno policijskih stražnikov, ki so morali paziti na to, da morejo Nemci nemoteno hajlati in prepevati vse-nemško pesem »Die Wacht am Rhein« in se senčiti pod vsenemški-mi zastavami. Sedaj vsaj vemo, zakaj je vlada podržavila ljubljansko 1?.: zato, da dela častno stra-20 ljubljanskim vsenemcem, da mg* rejo ti nemoteno izzivati ljubljansko prebivalstvo. — Ko že govorimo o Podrožniku, naj omenimo še to, da že vsem preseda ono neznosno streljanje na nemškem strelišču in da bi bil že skrajni čas, da si Nemci napravijo svoje strelišče kje drugje, posebno, ker je vedna nevarnost, da koga ubijejo. Ti nemški »strelci« streljajo namreč tako slabo, da frčijo krogle na vse strani, samo včasih se posamezna krogla zmoti in zadene blizu tarče, strel v tarčo je pa že prava senzacija, o kateri potem govorijo »strelci« med seboj vsaj pol leta. To strelišče se nahaja na ozemlju viške občine, ki bi se morala pobrigati zato malo, ker policija se za vse to ne zmeni, ona ima druge »skrbi« in nima časa skrbeti za varnost avstrijskih državljanov. — Pretep na ulici. Na voglu Metelkove ulice in pota na južno železnico odigral se je v nedeljo popoldne prizor, kakoršnega vidimo bolj redko v Ljubljani. Neki delavci iz Tonniesove tovarne so pretepali dva starejša delavca, ki sta pred njimi bežala, ko so jih dohiteli, tako neusmiljeno, da to jiresega že vse meje. Spryekli so se baje nekaj v ta-mošnji gostilni »Scagnetti«. na kar sta dva delavca zapustila gostilno ter hotela oditi. Komaj pa sta bila na ulici, pridrveli so za njima omenjeni trije delavci Tonniesovi ter so jih začeli pretepati. Bil je to torej pravi tolovajski napad. Odlikoval se je osobito neki ključavničar, še moker za ušesi, s svojo sirovostjo. Na-padenca se nista branila, kar je dokaz, da za pretep nista dala nika-kega povoda. Policija je naknadno o stvari poizvedovala in radovedni smo, če bodo omenjeni Tonniesovi pretepači, od katerih se pišeta dva Kapsch in sta znana siroveža in nasilneža, in en ključavničar, ki stanuje v Scagnettijevi hiši, Metelkova ulica 27, dobili svojo zasluženo lekcijo. Javno oblast poživljamo, da poskrbi, da ne bode mirno ljubljansko občinstvo izpostavljeno neprestano napadom takih ljudi. — 18 gojenk višje dekliške šole v Varaždinu v spremstvu ravnatelja Ivana Ramuščaka ter 4 učiteljev in učiteljic pride na svojem poučnem potovanju danes, v sredo, dne 24. junija ob 4. uri 33 minut popoldne z gorenjskim vlakom v Ljubljano. V cetrteK zjutTal se odpeljejo v Postojno, od koder se isti dan zopet vrnejo v Ljubljano, -r- V četrtek, dne 25. junija, pa pride v Ljubljano 25 gojenk višje dekliške šole v Novem sadu. — »Vagabundov konec« je naslov senzacijonalni drami, ki se predvaja v sredo, četrtek in petek v Kino Metropol (arena »Nar. Doma«). Začetek predstav ob pol 7. in pol 9. zvečer. Cene 80, 60, 30 vin. — Kino Metropol obeta postati Ljubljančanom najprijetnejše zabavišče v poletnih dneh. Arena na vrtu »Nar. Doma« se je primerno preuredila. Stavba izgleda sedaj, kakor da je bila že od nekdaj za to namenjena. Včeraj so vdelali dva ventilatorja, tako da bo dvorana hladna in zračna. Obiskovalci so polni hvale. V ozadju se bo prostor še spopoinil z ložami. Tako bo Imela Ljubljana res lep kinematograf, ki bo imel obenem lep narodni namen. V soboto se bo prvič izvajal veliki film »Napoleon«. — AH se bo tudi letos žgal kakor običajno Ciril In Metodov kres na Golovcu ali ne? Tako se povprašujejo ljudje na Dolenjski cesti, katerim so še prav dobro v spominu krasni kresovi, ki so se pod protektoratom pokojnega gospoda Fran Babiča prirejali vsako leto na Golovcu na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Da se izpolni želja vsakoletnim obiskovalcem tega kresa In da se lepo počasti predvečer naših blagovestnikov kakor tudi spomin blagopokoj-nega g. Fran Babiča, sklenilo je osobje tvrdke Fran Babič, zažgati dne 4. julija Izredno velik kres združen z veliko ljudsko veselico, nakar že sedaj opozarjamo ljubljansko občinstvo. Več o kresu iti veselici prihodnjič. — Sokol I. vabi sestre, ki sodelujejo pri celodnevni prireditvi 5. julija, da se drugega splošnega sestanka v sredo ob pol 8. zvečer dne 24. t. m. v društvenih prostorih trg Tabor 2 zanesljivo udeleže. Kresovi so včeraj prav lepo goreli. Dan je bil mračen, večer jasen toda hladan. Triglav se je videl — jug je bil zamračen. Okoli 9. zvečer so zagoreli kresovi na vrhniških gričih, na Igu. na Šmarni gori. nad Črnim grabnom itd. Na Gradu Je bilo polno ljudi* največ pa na Golovca. kjer je bil najlepši kres. Bil je prav lep živ kresni večer. — Na oklicih so: Maks Huberth, knjigotržec. z gdč. Martino Tomažin; Anton Šinkovec, rudar, z gdč. Marijo Ungarman; Franc Polenšek, c. kr. orožniški stražmojster, z gdč. Ano Pibernik; Ivan Sušnik z gdč. Angelo Dolinar. Umrli so v Ljubljani: Marija Mencej, služkinja, 30 let. — Natalija Antonija Ponikvar, hči užitninskega paznika, 19 mesecev. — Ivan Pavle, raznašaec časopisov, 41 let. — Anton Stražar, dninar, 46 let. — Bitka pri Gettysburgu, krasna vojna drama v 4 delih, ki se je včeraj predvajala vprvič v kinematografu »Ideal«, je žela obče priznanje. Kaže nam res pravo pravcato vojno, kakršne dosedaj še nismo videli v filmu. Predvaja se le še danes in jutri. — Zelo dopada tudi fino namišljena komedija »Ne igrajte se z ženskimi srci«. Trst. Mestni svet. Seja dne 22. junija. Po diskuziji in protestih se sprejme predlog volila »Legi nazio-nale«, ki znaša 15.000 kron. Proti Slovencem je govoril svet. Seraval, ki je omenil splitski mestni svet in njegove podpore. Slovenci so mu odgovorili, da jih ne briga Split, če odklanja podpore Italijanom iz političnih vzrokov. — Vprašanju fonda za ustanovitev italijanske univerze v Trstu je sledil predlog za podporo »Ljudski univerzi«. Nato so prišle na dnevni red mestne ljudske knjižnice. Bila je sprejeta podpora 2500 kron, slovenski predlog glede slovenskih ljudskih knjižnic je bil odklonjen. (Med vsemi kričači se je najbolj izkazal znani Ara.) Po rešitvi dveh drugih predlogov je prečkal v imenu šolskega odseka ase-sor dr. Novak predloge glede potrebe novih šol. Sprejet je bil predlog, da se sezida slov. in ital. šolo pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji Istočasno. Slovenci so predlagali tudi potrebo zidave nove šole v Bazovici. — Po nekaterih predlogih in njih rešitvi je določil župan, da se seja nadaljuje v sredo zvečer ob navadni uri. Deutscbes Sommeriest. Švabi imajo v nedeljo prireditev pod tem imenom. Z ozirom na nekatere tržaške dvoživce opozarjamo naše ljudi na slovensko dolžnost. Sleparska družba? Izvedeli smo. da se v Trstu že del j časa nahajata dva zrela človeka, ki sta prav spretna goljufa. Ta dva človeka baje izvabljata onim staršem, katerih sinovi so v Ameriki, denar na ta način, da pripravijo starše v Trst pod pretvezo, da je njihov sin v Ameriki zadel kakšen zelo visok znesek. Starši pridejo v Trst, izroče goljufu določeno svoto, s katero bi naj dvignil znesek in čakajo, da se njihov dobrotnik povrne. Čakajo in čakajo. Zaman. Goljuf se ne vrne. — Ker se je v zadnjem času pripetilo več takih slučajev, opozarjamo svoje rojake, naj bodo pri takih manipulacijah pazljivi in naj podobne slučaje takoj naznanijo policiji. Narodno-socialna mladinska organizacija. V petek točno ob pol 9. zvečer sestanek v NDO. Predsednik osrednjega izvrše-valnega, odbora NDO. v Trstu je od nedeljskega kongresa zanaprej tov. dr. Agneletto. Monte Rapino. Nesramnost naših Italijanov presega že vse meje dostojnosti. Zdaj so prekrstili Re-pentabor v »monte Rapino«. Italija je sicer sladka, pa vseeno ne vemo, kako bo z Beneško Slovenijo št. 2. Italijanska vlada in otok Haiti. Pred nekaj dnevi smo omenili, kako skrbi italijanska vlada za svoje podanike. Na otoku Haiti je n. pr. 160 Italijanov — in vprašanje te majhne naselbine je prišlo na dnevni red rimskega parlamenta. Slovencev nas je 1 in pol milijona, pa nam še govoriti ne pustijo! Danes, v četrtek, dospe v naš pristan vojna ladja »Viribus unitis«. VISOK GOST. Trst. 23. Junija. Danes ob pol 11. zjutraj je prispel v Trst nadvojvoda Leopold Salvator s parnikom »San Marco«. Zjutraj si Je ogledal nekaj ladij. Sodi se, da odpotuje zvečer na Dunaj. Nabor. Zadnji dan letošnjega nabora je prišlo 178 poklicancev. od katerih Je bilo potrjenih 40. od teh dva za mornarico. Krone so zapeljale nekega J. Bonafe, ljubimca delavk« Marije Benedetti. Benedettijeva je namreč prejšifli teden bila z Bonafejom v neki gostilni in mu izročila »v varstvo« denarnico, v kateri je bilo nad 60 K denarja. Bonafe je bil zaupanja vesel. Benedettijeva pa se je rado-vala nad Bonafejevim veseljem. Ne dolgo. Ljubimec je 60 K lepo poba-sal in se spravil čez mejo. Policija ga išče, pa ga ne najde. Skozi šipo je hotel 91etni M. Leban in si pri poskušnji prerezal dlan. Po obvezi nevarne rane na zdravniški postaji, so Lebana poslali v bolnišnico, kjer trpi za svoj greh bridko kazen. Kos svinca je padel na nogo 191etnemu J. Petru, ki je uslužben v prosti luki. Petro je hotel privzdigniti neko balo. ki mu je pa spodrsnila. pri tem pa mu Je padel na nogo velik kos svinca. Težko poškodovanega so ga prepeljali na zdravniško postajo, kjer so mu potnogli. Poskus samomora. S samomorilnim namenom se je zaprl v sobo in prižgal oglje 25letni v ulici Soli-tario stanujoči E. Magrini. Domači pa so njegov poskus še pravočasno opazili in poklicali zdravniško postajo, ki je samomorilnega kandidata rešila gotove smrti. Prepeljali so g» v bolnišnico. Oni tat. o katerem smo poročali, da je hotel te dni okrasti nekega gospoda na obrežju, kjer je bil zasidran parnik »Trieste«. se ime nuje 'J. M. Papatanasopulo. je triintrideset let star in je doma iz Pa trasa. Je precej sumljiv element. Aretacija. Policija je aretirala 35letnega težaka J. Mikoliča zaradr poskušene tatvine ure. Mikolič je poskušal svojo srečo na Dalmatije-vem parniku »Dubrovnik«. Lastnik ure A. Šušteršič pa mu je načrt še pravočasno prekrižal. Mikolič Je v zaporu. Skozi okno se je hotel vreči 421etni R. Braiti, stanujoč v ulici Lazzaretto vecchio. Braitija je ponoči napadla hipna blaznost in v tem stanju je hotel izvršiti samomor. Pazljivost sorodnikov pa ga Je rešila. Poklicali so Trevesa, ki je reveža prepeljal v opazovalnico za slaboumne. Kratko veselje. V pondeljek zjutraj so ukradli štirje težaki gostilničarju v ulici Sette Fontane št. 1 130 K denarja. Zlikovci so prišli v gostilno z namenom, da si preskrbe denarja in so pod neko pretvezo spravili kuharico iz gostilne. Ko se je ta vrnila, ni bilo v gostilni nikogar več. S tatovi pa je izginil tudi denar. Policija je izmikače polovila in jih zaprla. IGRA PO^ KRONI IN KUHINJSKI NOŽ PRED POROTO. Trst, 23. junija. Pred poroto stoji oni Marij Lukežič, ki je dne 24. inajnika 1.1. s kuhinjskim nožem tako porezal Justa Gerlanca, da je slednji na težkih poškodbah dan |)ozneJe izdihnil. Razpravi predseduje dr. Andrič, votanta sta sodnika Ferfolja in dr. Rocco; drž. pravdniŠtvo zastopa dr. Marinaz, obtoženca brani dr. Robba. Lukežič je po prečitani obtožnici priznal umor in svojo krivdo. Nato so bile zaslišane priče: gostilničar Petaros, obtoženčeva sestra Marija Lukežič in obtoženčeva zaročenka Josipina Hervatin. O izidu razprave bomo poročali. „Laidra“. »Pa ta človek mi ne da miru nikjer. Kakor me sreča, pa že ima na jeziku hudobno besedo. Zmerja poštenega človeka prav po rovtarsko. Pa Še na cesti in vpričo ljudi.« »Vi, France Kavka, zidarski pomočnik iz Pšate št. 50, povejte po pravici, ali Je to res, kar pravi to dekle, Marija Premk?« »Ni res, ne!« »Kaj da ni res? AH mi nisi rekel ina cesti vpričo ljudi, da sem k... a, svinja, ničvrednica? Zdaj boS pa tajil, sram te bodi.« *-faz da sem ti kaj takega rekel ? Nikdar. Ti si me zmerjala z barabo, veš. Jaz sem se razjezil po vsej pravici in sem tl rekel lajdra, kar sam priznam. K...a, svinja iti ničvrednica tl nisem rekel. To je laž.« »Laž? AU mi nisi rekel v torek dne 9. junija? »Ni Je take svinje, kakor si ti?« »Nak, nisem JI rekel svinja, gospod sodnik, samo »lajdra« sem Ji dejal.« »Slišite, vi, Marija Premk, ali odpustite Kavki, če vas za to prosi?« »Ne! Kavka mora biti zaprt, da »e bo odvadU zmerjati poštene ljudi PO cestah s svinjami.« BORČEVA KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE: Z1J E CESTA 5T.\h NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO potrjuje, da vlada med Italilo hi Avstrijo glede Albanije soglasje. (Vlada soglasje, da, toda le v intrigah.) OBISKI. Dunaj, 23. junija. Zatrjuje se, da bo kralj Nikolaj obiskal carja Nikolaja. Nogavice in druge pletenje, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v A. & E. Skaberni Mesto! trg£ Mev. 1.0« "Velfhm laftaira-I Solidna- ■poertreižfba,} Mali oglasi 9 . Od 4 K 90 v naprej hišne halje, feMi tal« * litoMn umila stustsa«s loiKsUlIllIl tl pili »Listi* nad Ljubljano se proda. Cena 3600 . . . kron. Poizve se v »Anončni ekspe- BOMBN NAPAD NA »SOKOLA« V diciii<< TRSTU. * Trst, 23. junija. Bombni atentat zadobiva vedno resnejše lice. Včerajšnja policijska in sodna preiskava je na licu mesta dobila še mnogo obtežilnih dokumentov. Dognano je, da je bila bomba dobro pripravljena In opremljena z vsemi potrebnimi aparati za take slučaje. Policija ima v rokah več kosov bombe in vso gorenjo pripravo za metanje. Posamezni kosi so zariti v zemljo in ograjo, ki je preprečila, da niso kosi se razpršili po veseličnem prostoru. Dolgost bombne cevi se sodi na 20 cm Širina pa na 6—8 cm. Popolno eksplozijo je preprečilo to, da je bomba padla na zemljo in ne na kamen. Tudi ni eksplodirala proti veseličnemu prostoru, ampak proti ograji in bližnji gostilni. Bomba ie bila zaprta z vijakom topovske granate. Tudi ta del ima policija v rokah. Da ni nastala panika med občinstvom, ki ga je bilo okrog tri tisoč ob tem času gotovo še na prostoru, se ie zahvaliti dejstvu, da so bile malo pre} rakete izpuščene v zrak. Občinstvo je menilo, da je eksplodirala kaka raketa, dasl je bil pok bombe mnogo sil-nejšl. Italijani so vsled zločina silno poparjeni. Mnogo Hh obsoja in se sratnuie delovanja s takimi sredstvi. Italijanski listi molče in konštatirajo le dejstvo. Tržaški nemški listi se več pečajo s stvarjo. Dosedaj.ima policija več sledov. Izvršilo se je več preiskav In par aretacij. Med slovenskim občinstvom vlada veliko raz-burjenje,-ker bi se pripetila lahko velika nesreča, ako bi se lopovu zločin posrečil. ELBASAN V ROKAH VSTASEV. Drač. 23. junija. Uradno se poroča, da so \staM osvofttt Elba««« in vjell vladno moštvo. ESAD PAŠA ZGINIL. i Pariz, 23. junija. »Temps« po- I roča iz Rima, da je Esad paša od tam Izginil in da ie naibrže zopet v Albaniji. POLOŽAJ V DRAČU. Rim, 23. junija. Iz Drača se poroča, da ie položaj neizpremenien in kljub premirju so straže na svojem mestu. Zgodilo se ni nič posebnega. Izhod iz položaja se ne more naiti. Dvomi se, da bo mogla vlada iti proti vstašem, četudi bi dobila ojače-nia. Vstašl dobivajo iz cele dežele ojačenja in ne marajo od svojih zahtev niti za las popustiti. — Govori se. da bo še ta teden padla odločitev. Mir ie bil pravzaprav zadnjih par dni že blizu, toda preprečila ga ie vlada, s katero vednostjo ie začel moriti in požigati Prenk Blb Doda vstaške vasi, kljub temu, da ie bilo sklenjeno premirje. Prenk Blb Doda, poglavar katoliških Mirlditov, ie ponoči začel z napadom. Proti temu so vstaši protestirali pri vladi v , Draču, toda vlada se izgovarja. Iz- at. ad 24.4dd/i.' ■Mm*"*** itnw.rir i umi *t K—...—.. .. . Proda se radi rodbinskih razmer v Trstu Sv. Marija Magdalena zgornja, v bližini tramvajske postaje Puch 3 HP, vredno K 300'— ee proda za K 150'—. Motor deluje brezhibno. PETER ŠKAFAR, Rimska cesta 17. Stanovanje se oilda. V prometnem mestnem delu, ob električni cestni železnici in v neposrednem obližju njenega postajališča se da v najem lepo stanovanje, obstoječe iz štirih sob s pritiklinami in sicer z avgustom t. 1. Naslov ponudnika se izve v upravni štvu „Dneva“. z 2 sobama, kuhinjo, hlevom, podstrešjem, vodnjakom, (prosta 10 let državnega davka), ter nad 1100 mtr2 vrta za 14.000*— K. Ponudbe in vprašanja nasloviti je na Rudolfa Može, Trst, Čampo S. Giacomo 3. Zdravnik želodca11 Edna posebnost likerja je V skladišču tria ga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazineu. 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva.................K 1*96 <|| 2 1 komad namizni prt s 6 servijeti.................. • » 1 m .S 1 komad namizni prt iz damasta (bel)..................J'96 > 3 komadi brisače, izvrstne . ..................• * » 1 ^ P 6 komadov platnenih prtov za steklenino , ............."Vic £5 SP 1 komad klotasto spodnje ktilo s svilenim leskom ... » 1 r« •M 6 parov ženskih (dolgin) ali moških (kratkih) nogavic . . „ 196 *«. 12 komadov ženskih in mo;-kih Žepnih robcev..................... *- 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)...............1 96 ~ O 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ... „ 196 fl 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... „ 1 96 ca 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . . „ 1 96 S ^ 1 komad ženska srajca iz Sifona . . .................1 96 CD 63 1 komad ženske hlače iz Sifona z volanom.......... . .196 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona.........1 96 §5 2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih.........,196 % 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazortah „ 196 % OJ l komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ... * i 96 — iti 1 komad svilena šerpa ali ruta.................................. 3q C3 2 komada platnene blazine s franžami za divan..........» 196 c .3 1 komad svilen robec (ruta) prima.........................."i o« C N i komad moška nočna srajca, prav velika...................1 9° ® 1 komad predpasnik iz listra, prav velik......... » 290 1 komad šal............................................ 2 50 »- g 1 komad bluza za izhod.................................. 1 96 . j 12 komadov brisalk za prah...............................n 1*96 2 Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja. I je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborne uptiva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. w Vaino za „Sokole ! Ravno kar sam dobil iako liipie Sokolske spominske znake. Cena 60 vin. Ker sem edini pooblaščen od »Slovenske Sokolske Zveze“, sem prepričan, da bodejo brati »Sokoli* segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid »Slovenski Sokolski Zvezi . Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPES, urar In trgovec, Ljubljana, JuriKev trg it. 3. Zaradi pozne seziie. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah. HINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stav. Sl. Pošilja se tudi po postnem povzet)«, ako blago ne ugafa, se denar vrne. Najnovejše konfekcije za dame, deklice, — gospode, dečke In otroke. g Cele obleke za gospode od K 8”—, 12”—, 15’ naprej ■ Cele obleke za dečke . „ „ 4’—, 6*—, 8’ „ ■ Cele obleke za otroke . „ „ 2*—, 3 -—, 4*_ „ g Pelerine za gospode . . „ „ **' » ° ’ 1R_ * « Športne raglane......» » -1* » » S Klobuke................ » 1 > ’ A. * h Kostume za dame. . . . „ „ 9*—, 12* , 15' „ Damske sako in paletot „ „ 6*—, 8 —, 10”— „ ■ Krila spodnja in gornja „ „ 2 —, 3 —, 4 — Hišne halje za dame . . „ » 3 90, 4 90, 5 90 » Slamnike. . . ......... * -50, V-j _150 » Pristni panama .....»»6, ’ * " u^o^i^nt?ponrl7nano^ nizki ceni. R ir Osleite si velike izložbe, n | Angleško skladišie oblek e B. DUM. IM Mesini tu l 5-6. Titi it. \)i m Je otvorll odvetniško pisarno v Trstu, ul. Nuova it. 20, II. nadstr. (hiša "Živnosfenske Banke ). Telefon 28—83. Telefon 28—83.