,,Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole". Ta knjiga se je ocenjevala v št. 2., 3. in 4. BUčiteljskega Tovariša" t. 1. Prvo oceno te knjige je prinesel 12. zvezek -Ljublj. Zvona" 1. 1. Ocena v tem listu naju prav nič ni iznenadila, ker .Ljublj. Zvon" ocenjuje in opisuje sleherni proizvod na slov. literarnem polji bodi si kakoršne tvarine ali kakoršnega obsega. To načelo BLj. Zv." mora pač vsakega razveseliti, kdor se zanima za našo literaturo. Po godu nama je tudi, da se je gosp. Iv. M-a potrudil in v strokovnjaškem listu priobčil oceno s strokovnjaškega stališča. Da je -Lj. Zv." prehitel ,,Učit. Tov." v oceni, ni najina krivda. — Gosp. Iv. M-a priznava, da je bila knjiga potrebna in težko pričakovana, ker ni bilo za 2. šolsko leto pripravne knjige. Dokaz potrebe je, da se je knjiga, meseca oktobra dotiskana, torej oziroma po začetku šolskega leta, vender razprodala v skoro 2000 iztisih. Ocena se ozira najprvo na b e r i 1 o. Po vsem je tvarina in razvrstitev gospodu ocenjevatelju všečna, Ie glede obsega omenja, da se ni oziralo na učne načrte za Primorsko. Očita nama, da ne poznava teh učnih načrtov, kateri bi pa raorali biti merodajni pri sestavi knjige za slov. ljudske šole. Omenja se, da ,,knjiga ugaja potem takem kranjskim, ne pa v Lsti meri primorskim ljudskim šolam". Na to trditev sledeče: Najino berilo je namenjeno izrečno (glej predgovor) le za 2. šolsko leto in ne tudi, kakor se omenja v oceni, ,,oziroma 3. leto"; načelno mnenje nama je, da morajo biti šolske knjige sploh, posebno pa za nižje razrede tako sestavljene, da dobe otroci za vsako šolsko leto drugo knjigo v roke. Pri sestavi berila sva se ozirala tudi na priraorske učne na&rte, katere sva posnela iz I. Lapajnetove praktične metodike, sestavljene na podlogi teh načrtov. Primerjevaje te z najinim berilom ne najdeva tii nobene pomanjkljivosti. Res nimava v knjigi nazorne tvarine v istem redu razvrstene, kakor je sploh v učnih načrtih, a vender knjiga obsega vso tvarino. Živali n. pr. se ne obravnavajo v jednem samem oddelku, ampak različne živali tudi v različnih oddelkih, kjer jih je namreč moči otrokom najbolj živo predočiti. V oddelku BGozd" omenjajo se divje živali, gozdno drevje, rokodelci (drvar, žagar, ogljar), rudnine itd.; v oddelku .Vrt" zelenjad, cvetice, grmovje, sadno drevje, delo na vrtu itd. Vsak nazorni oddelek predstavlja otrokom popolno prirodno podobo z vsemi važnejšimi predmeti, ne oziraje se na to, v katero sorodno skupino ta ali oni predmet spada. Učiteljeva naloga pa je, da z otroci sestavi iz raznih oddelkov sorodne predmete v jednotne skupine. Ako si iz vseh oddelkov sestavimo te skupine, ne pogrešamo kaj bistvenega. Nobena šolska knjiga pa nima nazorne tvarine v istem redu in obsegu sestavljene, kakor je označena v učnih načrtih, marveč učitelj ima posredovati in dopolnjevati. Ako bi knjiga morala obsezati ves nazorni nauk, kakor se obravnava, postala bi jako obsežna in - čemur se je najbolj ogibati — tudi draga. Druga pomankljivost pri berilu je baje ta, da nima začetkoma ob kratkem iz Abecednika ponovljenih vaj za čitanje. Gospod ocenjevatelj želf, da naj se v prihodnji izdaji če mogoče, temu vstreže. Glede na to željo meniva, da naj se v začetku 2. šolskega leta pri pouku tako postopa, kakor piše g. J. M - a sam. „ Male pisne in tisne črke naj se ponavljajo z otroci na tabli, na stenskih tablah in na predelniku za tiskane črke. Otroci pridno pišejo in berejo. V dobrem tednu so male črke končane". Po istem redu in na isti način naj se ponavljajo tudi velike čerke, katerih se bodo otroci ravno tako hitro priučili in jih ponovili, ker so jih že v prvem šolškem letu v nAbeced." od str. 2 7. do konca dosti obsežno in ne ,,bolj površno" priliko imeli spoznavati. Tako izvedeno skupno ponovilo v začetku šolskega leta je tudi mnogo uspešneje in prikladneje, kakor ponavljanje po knjigi. Takrat se imajo otroci zopet privaditi na šolski red in skupno čitanje v koru ne pospešuje le šolske discipline, temveč hasne osobito slabejšim otrokom, kateri bi pri tem, da sami kažejo v knjigo, lehko izgubili mesto, kjer se bere in zaostajali. Dalje učf skušnja, da povsod, posebno pa na deželi, prve dni šolskega leta mnogo otrok še nima knjige bodi si zarad revščine, zanikrnosti in drugih okolnosti. Dokler pa nimajo vsaj skoro vsi otroci knjige v roci, je pa vsakako bolje, da se poučuje in ponavlja prve šolske dneve po omenjenem potu in še le potem preide na berilo, slično tako, kakor v I. šolskem letu. Tudi bojazen, da učenci v počitnicah tako pozabijo črke, da bi si jih po tem kratkem ponovilu brez knjige ne mogli zopet prisvojiti, se nama zdi neutemeljena, ker se je tii ozirati na splošnost in ne na posamezne slučaje. Če so pa bolezni, vremenske nezgode in druge neprilike provzročile slabejši napredek v I. šolskem letu, u&itelj ni kriv. Dotičnerau šolskemu nadzorniku so tudi te okolnosti znane, in on ne bode od u&itelja zahteval, kar mu ni bilo moči doseči. Omenja se nadalje, da se nekake ponovilne vaje nahajajo v drugem delu Heinrich-ovega Abecednika. Na to naj omeniva samo to, da je drugi del tega Abecednika namenjen za I. šolsko leto in ne za II. in da oddelek, s katerim se II. del pričenja, obseza nemški pravopis in seznavanje z latinskimi črkami. Toliko glede tvarine in razvrstitve v berilu. A. Razinger. A. Žumer. (Dalje prihodnjič.)