Političen list za slovenski narod. Po polti prejemaš velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. la en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema apravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma >e ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne. Štev. 256. V Ljubljani, v sredo 8. novembra 1893. Letnik XXI. Parlamentarno ministerstvo. V nekaterih parlamentarnih državah je že stalna navada, da se ministri vzamejo izmej članov parlamenta. Pri nas v Avstriji se je pa bila že vdoma-čila navada, da je večina ministrov bila vzeta izven parlamenta, izmej višjega uradništva. V Angliji bi bilo kaj takega celo nemogoče, ker razven poslancev nikdo mej zborovanjem ne sme v zbornico. Zaradi tega pa ima v Angliji vsak minister svojega podtajnika, da vladne predloge zagovarja v oni zbornici, katere ni minister član. Državni podtajnik se namreč vzame vselej izmej članov one zbornice, v kateri ni dotičnega ministra. V Avstriji imajo celo neko posebno veselje do nradniških ministrov. Mi ne bodemo trdili, da to nima tudi svoje dobre strani, ker starši uradniki so izurjeni v uradnem poslovanju in torej ložje fak-tično vodijo vladne posle, nego kak drugi, naj bode še tako izobražen in spreten. Na drug' strani pa tako ministerstvo nima potrebne zveze s parlamentom, ki je pa vsaki vladi jako potrebna. To se je videlo zlasti pri Taaffejevi vladi. Parlament in vlada sta si bila ves čas nekako tnja, mej njima ni bilo pravega zaupanja, prave zveze. To je povod, da se marsikaj dobrega, kar se je nameravalo, ni moglo izvršiti. Sedaj menda mislijo nastopiti drugačno pot. Ča je verjeti poročilom dunajskih listov, vzame se ministerstvo iz parlamenta. Natančna sestava ministerstva še ni znana, ali govori se, da vstopijo v novo ministerstvo Plener, Javorski, Madejski, to je, sami poslanci. Plener se imenuje za finančnega ministra. On bode menda najbolj po volji židovskim kapitalistom, kateri imajo tudi menda nekaj govoriti, kadar se izbira finančni minister. Popolnoma parlamentarno to ministerstvo pač še ne bode. V njem bode najbrž nekaj članov, ki ne bodo vzeti iz državnega vbora. Po parlamentarni navadi se vzame za načelnika nove vlade mož, ki je kaj pripomogel vreči prejšnjo vlado, ki je bil takorekoč na čelu opozicije. Potem bi bil moral novo ministerstvo sestaviti grof Hohen-wart, Plener ali pa Javorski, ki so vodili opozicijo proti Taaffeju. To je tudi povsem pravilno, da se pokličejo tisti na krmilo, ki vlado vržejo, da potem pokažejo, kaj da sami znajo. V Augliji bi nikdar ne mogli odpustiti vodji opozicije, ko bi se branil prevzeti sestavo nove vlade, bodisi že pod kakoršnimi-koli izgovori. Načelnik nove vlade, knez Windischgriitz, pa ni prav nič pripomogel k padcu sedanje vlade. Živel je nekje na svojem posestvu na Češkem, in gotovo ni dolgo tega, ko še niti sanjal ni, da bode kedaj ministerski predsednik. Parlameutarno ministerstvo v pravem pomenu besede izide iz kake stranke, s katero stoji in pade. Windischgriltzovo ministeistvo pa ni izšlo iz kake stranke, temveč bode le sestavljeno iz treh strank. Sicer to samo na sebi ni taka reč, ali se ministerstvo opira na jedno ali na več strank. Cisto naravno je, da se vzame vlada izmej tistih strank, ki prejšnjo vržejo. Dobro je, če so vse te stranke zastopane, ker tako ima vlada trdnejšo podlago. Vsekako je pa treba, da te stranke imajo nekaj skupnega, in to nekaj pozitivnega, na kar hočejo zidati, ne pa samo to, da so nasprotne prejšnji vladi. Mej poslanci, iz katerih se sestavlja nova vlada, pa te skupnosti povse pogrešamo. Niti v čisto političnih, niti v gospodarskih ozirih ne morejo dolgo skupaj hoditi. Nova vlada se torej ne bode mogla lotiti nobene važnejše stvari. Opravljala bode s parlamentom le tekoče posle. Nekaj časa si zna tako dalje pomagati, ker stranke, iz katerih bode sestavljena, bodo moralično prisiljene, jo podpirati. Dolgo pa to ne bo šlo, ker okoliščine bodo spravile na dnevni red vprašanja, o katerih ne bode mogoče nobeno sporazumljenje niti mej ministri, niti me strankami v parlamentu, in to navidezno parlamentarno ministerstvo bode s koalicijo strank vred naredilo — baukerot. Politični pregled. V Ljubljani, 8. novembra. Resnica in pravica bode geslo novemu moravskemu namestniku, kakor je naglašal, ko je nastopil svojo novo službo. Češki časopisi žele, da tem besedam kmalu slede tudi dejanja. Umetno go-spodstvo Nemcev na Moravskem se nikakor ne vjema z resnico in pravico. Novi namestnik naj torej najprej naredi konec temu umetnemu nemškemu go-spodstvu v deželi, ki je po ogromni večini prebivalstva svojega slovanska. Želeti bi to bilo pač, ali mi ne pričakujemo tega od novega namestnika. Njemu se je ravnati po instrukcijah, ki jih bode dobival z Dunaja, kjer se pa gode Slovanom ne baš ugodne spremembe. Ministerstvo, v katerem bode sedel Plener, bode gotovo na vso moč podpiralo nemštvo v slovanskih deželah. Hrvaški sabor bode v prihodnjem zasedanju imel dovolj posla. Vlada mu bode predložila načrt gozdarskega in zdravstvenega zakona, potem pa načrte zakona o občinski upravi, vrejenju hudournikov, o občinskih gozdih in pašnikih, o vrejenju lekarni-čarstva i. t. d. Letošnji proračun bode že obsegal povišane uradniške plače. Tudi se govori, da se premeni sedanji saborski poslovni red, ki je prestrog, kar seveda še ni gotovo. Sicer je pa tako pričakovati, da bode v saboru več svobode, nego jo je bilo dosedaj, ko je predsedoval brezozirni Mirko Hrvat. Novi predsednik bode dosedanji prvi podpredsednik Vaso Gjurgjevič. Hazardne igre. Ker je v neki pravdi v Ha-novru zaradi goljufije pri hazardni igri se pokazalo, da zlasti mnogi častniki pridno zapravljajo denar z igrami, mislijo baje častnikom prepovedati vse ha- LISTEK S e k e 1 j i. (Rodoslovna in životopisna razprava.) (Dalje.) Liza, ki je v oporoki navedena kot nuna v Budi, je brezdvomno tam umrla. Suzana je postala soproga Wolfa Engelbrechta Turjaškega v Schiin-bergu ter je do leta 1555. živela v gradu Wildhaus ob Dravi, pozneje pa na Kranjskem, kjer je njen soprog bil višji maršal. Luke ž baron Sekelj, ki je očetu Jakobu sledil kot ormoški graščak, postal je okoli 1. 1520. polnoleten. Prevzemši od jerobov očetovo zapuščino, vzel si je za izgled tudi njegovo življenje ter je do smrti ostal veren sin matere, svete katoliške cerkve, in zvest državljan. Kmalu po letu 1520. umrla mu je mati Marjeta, katero je v Ormožu na strani njenega soproga pokopal. Leta 1532. so mu Turki, katerim je hrabri Ju-rečič pri Kiseku zastavil pot na Dunaj ter odvzel pogum in veselje, iskati cesarja Karola na Nemškem, napravili ogromno škodo, kajti razdejali so mu grad „Fram" s cerkvijo sv. Vida,1) Svetince2) in Ormož3), poškodovali Gajovce in Meretince, užgali Zavrače4) ter ubili mnogo ljudij. Cerkev sv. Vida je dal takoj popraviti, grad nFram" pa je pustil v razvalinah in že v kratkih letih so zginili njegovi slednji ostanki.5) Jednako zgodilo se je tudi s Svetinci in Gajovci. Toliko močneje pa je dal sezidati grad v Ormožu in tudi v Zavračah ličen gradič postaviti. Oženjen je bil dvakrat. S prvo soprogo, Katarino Meinburško"), priženil je Lu kež baron Sekelj precej denarja iu tudi nekatere gradiče na Ogerskem in Hrvatskem. Ko mu je ta leta 1538. umrla, vzel je v zakon Katarino pl. Imbresi1) ali Imbrimovič iz Krapine, s katero je dobil Krapino. Vrh tega še je na Štajerskem nakupil mnogo zemljišč in podložnikov. 2e dne 20. novembra 1534. je nadvojvoda Ferdinand potrdil kupno pogodbo, katero je njegov oče Jakob bil v nedeljo pred Jakobovim leta 1492. sklenil z Gašparjem Bogendorf- ') Muehar, Gesch. Steierm., VIII., 393. ') Rokopis v graščini Slatina v Slavoniji. ®) Muehar, 1. c. 4) Sim. Povoden, rokopis v dež. arhivu v Gradcu. s) Slov. Gosp., 1887, št. 19. •) Stadl, Khren-Spiegel d. Herz. St. ') Stadl, Khren-Spiegel d. Herz. St. skim in katero so hoteli nekateri iz poslednjega rodovine razveljaviti.8) Leta 1555, na dan sv. Jurija, je od svaka \Volfa Engelbrechta Turjaškega v Schiinbergu, dednega maršala na Kranjskem, kupil grad Wildhaus z vsemi pravicami in dohodki „sambt dem hofl' Wind-tenau, auch die Lehenschaft der Pfarr an der Pulsch-kow vnd zu Sanndt Lorenzen",9) v naslednjem letu pa je od benediktinskega opata pri Sv. Pavlu, Jakoba Pachlerja, kateremu je bil 6000 gld. posodil, dobil graščino Faal v zastavo.10) Tudi runski opat Martin Duelacher moral si je leta 1556. od njega 7440 gld. izposoditi. Ker pa omenjene svote ni mogel, kakor je obljubil, v teku jednega leta vrniti, dobil je Lukež Sekelj vso dolino Soding od Pernave do Gaisthal-a v zastavo in opat je moral prodati več zemljiških davščin, da je z.amogel zastavljena posestva zopet rešiti.11) Dnd 24. aprila 1558. je od Ane pl. Graben, soproge Bolfenka Hohenwarta, kupil več podložnikov v Ormožu in v Salovcih in gaj višje Maribora „pej Prun", kar je omenjena Ana bila po letu 1556. *) Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. *) Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. 10) J. Orožen, Das Bisthum u. d. Diozese Lavant, I., 427. zardne igre. Vojni minister je zaradi tega bil pri cesarju Viljemu. V kratkem se odpošljejo vsem pol-kovnim poveljnikom naročila, da opomnijo podrejene častnike, da si naj izberi kak drug poklic vsak, kateri hoče si čas v svojih prostih urah preganjati z hazardnimi igrami. Seveda se ne vi, če bode samo opomiu kaj pomagal, ali bodo pa res nekaj strastnih igralcev morali izbacniti iz nemške vojne, kar s« pač zgodi, ker je cesar močno nevoljen, da častniki tratijo čas z igranjem. iStroški za vojaščino v Nemčiji povišali se bodo vsled novega vojnega zakona za 57 milijonov mark. Na Priisijo pride od te svote 34 milijonov. liusija in Francija. Na Francoskem se je že nekoliko poleglo navdušenje za Eusijo. Po nekaterih listih se je že začelo resno pretresati vprašanje, komu je prijateljstvo z Rusijo v korist. Tako v Marseillu izhajajoči „Soleil du Midi" naravnost piše, da zveza mej Franeijo in Rusijo le Rusom koristi. Pri tek slavnostih se je od ruske strani govorilo le o miru in novem jamstvu, da se ohrani mir. Če vse to dobro premislimo, spoznamo, da Rusi nič druzega ne zahtevajo, kakor da se Francozi za zmirom odreko Alzacije in Loteringije in se sprijaznijo popolnoma s sedan)imi razmerami. — Mi se pač le čudimo, da Francozom še le sedaj to spoznanje prihaja. Izjemne naredbe na Kavkazu. Na Kavkazu in v staropoljski guberniji je varnost jako majhna. Ropanja, požiganja in upori proti oblastvom so na dnevnem redu. Odnošaji so zaradi tega posebno kritični, ker ima prebivalstvo teh krajev pravico, nositi orožje. Nedavno so oropali pošto blizu TiHisa, ubili več kozakov, ki so šli za stražo, ko so peljali zlato. Ruski vladi je že tega preveč in je odredila, da odslej se odpravijo v imenovanih krajih civilna sodišča za hudodelstva in pregreške in bodo vse take delikte sodila vojaška sodišča po vojaških zakonih. Govori se pa, da se bode tudi prepovedalo nositi orožje, kar bode pač največ pomagalo. Ruski I i sti so tako prepoved že večkrat zahtevali. Slovstvo. Die theologischen Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Oesterreich. Aus Archivalien. Von Dr. Hermanu Zschokke. Wien und Leipzig. Wilhelm Braumiiller 1894. X + 1227. 8°. — Tako ie naslov knjigi vsestranski delujočega moža, ki nam je tu uagromadil mnogo dosedaj nedostopnega in nepoznanega gradiva glede zgodovine bogoslovnih šol v našem cesarstvu. Obsežna knjiga je po svoji vsebini razdeljena v tri dele. V prvem delu omenja pisatelj na kratko bogoslovnih šol iz predtridentske dobe. Ko preide v Avstrijo opisuje najprej bogoslovski pouk na vseučiliščih, kazoč, kolike zasluge so si pridobili zlasti razni redovi v vzgajanju duhovskega naraščaja. Posebno so vspevali jezuitje od časa Ferdinanda II. Najznamenitejše bogoslovne stolice na vseučiliščih so bila v njih rokah. Le domiuikanci so se mogli še nekaj časa meriti z učenjaki iz družbe Jezusove. Obširno razvija pisatelj zgodovino bogoslovja v Avstriji od časa Marije Terezije, dasi se je najtežje izogniti tu obsodbe: pristransko pišeš! Gospod pisa- umrlem bratu Andreju podedovala.12) Dne 26. junija 1559. mu je pa Viljem baron Herbersteinski in Hrastovski prodal nekatere v listini imenoma navedene podložnike v Cvetkovcih.13) Lukež baron Sekelj je bil po tem takem zelo premožen, jeden izmed najbogatejših graščakov na Spodnjem Štajerskem, iu marsikateri graščak in prelat mu je precejšnjo svoto dolgoval. Še celo vladar Ferdinand si je dne 1. julija 1557. bil od njega izposodil 10.000 gld. „Rheinisch Miiuz, gueter Lands-wehrung, jeden Gulden zu 15 Patzen oder 30 Kreuzer zu rechnen", ter mu je dni 6. junija 1558 dal dolžno pismo,14) dni 1. februvarija pa v odškodovanje še zagotovilo, da so za navedeni dolg nekateri prelati porok z vsem imetjem.15) Zaradi te njegove radovoljnosti je kralj dni 11. novembra 1557 oprostil njegovo hišo v Ptuju vsake mituine za vse, ki bodo vino ali žito iz nje izvažali.'0) (Dalje sledi.) ") Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ") Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ") Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ,s) Mucliar, Gesch. Steierm., VIII., 538 in 548. '•) Mucliar, Gesch. Steierm., VIII., 559. telj je dobro poznal težkočo, kakor sam pravi, zato se je izognil vsaki nepriliki s tem, da je dal tu besedo le virom, navajajoč jih doslovno, kakor jih je zbral v ministerskih arhivih. Tem popolnejši in zanesljivejši pogled nam je tako odprt v oni čas, ko se je pripravljala za cerkev v Avstriji prežalostna doba, v kateri je hotela država dobiti nadoblast nad cerkvijo v vseh obzirih, ko je hotela izvrševati tudi višjo nadzorovalno oblast pri bogoslovskem poduku. Ziasti doba Jožefa II. je značilna. Predpisavale so se tudi najmanjše stvarice glede hrane, obleke itd. po dvornih dekretih, določevalo se je po dvornih pisarnah, ali so nauki, katere uči profesorji, katoliški, ali ne. Skoro brezvspešni so bili ugovori vzlasti dunajskega nadškofa, ko se je posebno zgodovina zlorabila v protiverske namene (str. 61). V drugem oddelku prvega dela je opisana zgodovina bogoslovskih fakultet na vseučiliščih avstrijskih. Sestavljena je natančno po virih. Drugi del obsega zgodovino semenišča sploh in avstrijskih semenišč posebej. Ako je pod-učno in zanimivo za vsakega zvedeti ie, kaki možje so razmišljavali in preudarjali o vzgoji duhovnikov, zanimiva je tem bolj njihova sodba, kako bi se najbolje vzgajal duhovski naraščaj. Van Svvieten, na čegar prigovarjanje se je uvedlo že za Marije Terezije toliko cerkvenemu duhu nasprotnega, imel je tudi tu svojo ulogo. Možje kroja Sonnenfelsovega so sodili, ali je redovni stan potreben, ali ne! (Str. 385.) Na tacih mož nasvete so se ustanovila ob vseučiliščih znana generalna semenišča ter odpravila vsa škofijska in samostanska semenišča. Iz ukrepov tedanje vlade je razvidno, kaj je bil namen teh semenišč: zatreti v gojencih, bodočih duhovnikih, vsak čut za cerkveno prostost, vzgojiti duhovnike v navadne državne uradnike. Pač se bodeš nasmehnil večkrAt, ko čitaš dvorne dekrete onih časov, zadevajoče notranjo vredbo teh državnih semenišč: predpisano je bilo, kako hrano naj imajo bogoslovci, ki se pripravljajo za svetne duhovnike, . kako gojenci, katere pošiljajo beraški redovi; po-j mišljalo se je, ali je kaj potreben v semenišču du-I hovni voditelj, ali nič, češ, da je najbolje, da si ■ izbere vsakdo sam svojega spovednika! (Str. 399.) j Tukaj iz teh odločb lahko vsakdo sporna, da se > država pač more mešati povse, da bi zato cerkev j vodila, pa ni bila in ne bo! Z odločbam« svojimi o i cerkvenih zadevah je smešila samo sebe. Zato ta načela niso mogla dolgo vladati. Cerkev ; ni ne ustanovljene, ne odvisna cd države. Prav kmalu se je sesulo poslopje, sezidano od nasprotnikov cerkvene prostosti. 2e dne 20. maja 1790. 1. je izdal cesar Leopold odlok, da so s koncem šol- j ! skega leta razpuščena generalna semenišča in je s ; zopet škofom dovoljeno, osnovati semenišča pod < ; lastnim nadzorstvom. Pisatelj nadaljujoč pripoveduje, kako so se jI snovala posamezna škofijska semenišča, j koliko podpore je obljubila vlada v ta namen. Tako j preide na drugi oddelek druzega dela. Tu je za- J pisana zgodovina vsakega posameznega avstrijskega i semenišča. Tega seveda pisatelj sam ni zmogel, ker j ni imel pri rokah virov, podobne knjige pa tudi i doslej še ni bilo, da bi se mogel nanjo opreti. Po- j magali so pisatelju razni učenjaki, ki so sestavili j zgodovino svojih domačih semenišč. Tako je sodelovalo pri tem delu tudi več Slovencev. Ljubljanskega semenišča zgodbe je natančno opisal preč. gosp. prelat dr. K u 1 a v i c, opirajoč se zlasti na arhiv stolnega kapiteljna. Menimo, da govorimo vsem iz srca, če izražamo željo, naj bi se slovenski prevod tega povse izvirnega delca, kakor si se bodi, čim najpreje objavil. Ob koncu svojega spisa podaje preč. gospod pisatelj tudi nekaj imen znamenitih in zaslužnih mož, ki so se vzgajali v ljubljanskem semenišču. Da niso našteti vsi, je lahko umevno; vsa zgodo-viua razvoja slovenskega je ozko združena z veliko hišo za Senklavžem ; tudi za narodno probujenje in življenje je bila ta hiša najpomenljivejša v celi deželi in vkljub klevetanju liberalnih kričačev brez dvojbe ostane. To nam pričajo tudi sklepne besede preč. gosp. pisatelja, ko završivši lepo vrsto slovečih nekdanjih bogoslovcev ljubljanskih, piše: „Za temi in drugimi nekdanjimi gojenci ljubljanskega semenišča, ki so delovali in še delujejo z požrtvovalno neumornostjo, da bi povzdigniti slov. slovstvo, sedaj posnemati jih mnogobrojna četa n a-dušenih mladeničev, katerih p 1 e- * menito vnemo za cerkev in domovino blagoslovi Bog!" Zgodovino mariborskega semenišča je opisal preč. g. K. Ilribovšek, čelbvškega pl jfcefi. gosp. dr. Val. Miiller. Oba spisa sta tflb zanimilft. V tretjem delu razpravlja gosp. pisatelji koliko so storili samostani za razvoj bdgMi&Vhe vede v Avstriji. Pri zgodovini posamezbih fredov so podpirali tudi tu pisatelja redovniki nami. Delovanje naše frančiškanske provinčlje je tipitifcl g. P. Placid Fabiani v Ljubljani. Iz tega kratkega pregleda razvidi lahko vsakdo, da je ta Zschokkejeva knjiga neprecenljiva, vrednosti. Koliko gradiva je tu zbranega za monografije, ko so vsi spisi vestno sestavljeni in oprti na lastna raziskavanja po arhivih! A tudi za vsakdanjo uporabo dobi človek marsikaj iz tega že zunanje krasnega dela. Prouči knjigo, in odgovoril si bodeš sam lahko na danes tako važno vprašanje: Kdaj in v kakem zmislu je cerkev prosta? Ali je bila svobodnejša tedaj, ko se ai država mnogo menila za njo in njene naprave, ali tedaj, ko so razmišljavale vse državne oblasti in nadoblasti le u tem, česa potrebuje cerkev, kako bi jo najbolje podpirale? „Tolle, lege!" Cerkveni letopis. Razstava cerkvene oprave v Mariboru. Družba za vedno češčenje presvetega Rešnje ga Telesa in v podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije priredila je, kakor vsako leto, tudi letos razstavo cerkvene oprave. V nedeljo 5. novembra seje vršila slovesna otvoritev. Sam prevzv. knezoškof so prišli, da jo otvorijo. Veliko občinstva iz mesta iu dežele se je udeležilo slovesnosti. Že pred 11. uro je čakalo mnogo ljudij prihoda prevzvišenega vladike v prizemeljskem hodniku starega gimnazija, v katerem se je zbrala primerna soba za razstavo. Kmalu po 11. uri prišli so mil. vladika ter se podali naravnost v razstavo. Tudi več preč. gg. kanonikov kakor msgr. Košar, Herg, Bohinc, Hribovšek, dr. Pajek se je udeležilo otvoritve. Ko se je sobana napolnila z občinstvom, pozdravi načelnik društva preč. g. kan. Herg prevzv. vladiko in vse navzoče goste ter v nemškem in slovenskem govoru nakratko oriše letošnje društveno stanje. Kakor se vsako leto, odkar družba živi, kaže lep napredek, tako tudi to leto, ki je že 12. družtveno ieto. Okoli 600 novih udov je pristopilo, in število vseh udov broji letos že 10.387. Udje so zavezani, da molije presv. Rešnje Telo in da po mogočnosti tudi donašajo v društveno denarnico, ki se rabi v podporo ubožnih cerkev naše škofije. Družba je imela letos 1925 gld. 26 kr. dohodkov in z lanskim prebitkom 8 gld. 16 kr. vsega premoženja 1934 gld. 2 kr. Ker pa je potrošila za izdelano cerkveno opravo 1902 gld. 13 kr., ostane v gotovini le 32 gld. 11 kr. Troški bili bi še veči, ko bi nekatere požrtovalne gospe in gospice mariborske ne izdelovale oprave brezplačno. Največ zaslug so si pridobile gospe oziroma gospice Ana Eichier, predsednica društva, Marija Šmiderer in T. Pešl, prisednici, nadalje grofinja Nužan, Senekovič, Meško, Lesnik iu druge. Nazaduje prosi g. predsednik, da bi blagovolili prevzv. gost podeliti odboru in vsem društvenikom nadpastirski blagoslov. Na-to ogovore mil. g. knezoškof pričujoče najprej v nemškem jeziku približno tako-le: Že četrto-krat ponuja se mi danes prilika, da otvorim razstavo paramentov, ki je sad truda in dela nad vse mi omiljenega društva za vedno češčenje pr. R. T. in v podporo ubogih cerkev moje vladikovine. Izjaviti moram, da smatram to društvo za prvo med vsemi drugimi, ki obstoje v prelepi lavantinski škofiji, kajti člani tega društva posvečujejo svoje duševne in svoje telesne moči našemu izveličarju v čast. Čez 10.000 vernikov združuje se vsaj jedenkrat na mesec v molitvi z Odrešenikom našim ter ga odškoduje za vsa sramotenja, ki mu jih pripravlja vsak dan, da vsako uro iu minuto na tisoče nehva-ležnikov. A tudi telo društvenikov se trudi, da poveča čast božjo. Čeravno ne izdeluje in ne more izdelovati vsak član krasnih paramentov, kakoršne vidimo danes tukaj razstavljene, vendar s svojim darom vsak pripomaga, da se more nakupiti vse, kar posamezne roke nekaterih članov ne morejo izdelati same; ker je namen družbe tako visok, veličasten, zato pa i rosi že sedaj nebeški blagoslov nanjo. Ona rase in rase ter se širi in širi od leta do leta. Mnogo dobrega se je že zgodilo po tej družbi, o tem sem se prepričal sam pri svojih kanoničnih vi- zitacijah. Ia da bi nje delovanje postalo še vse boIj hasnovito, to je moja prisrčna želja, in v to svrho podelim Vam sedaj vsem navzočim in nena.vzočim udom svoj višjepastirski blagoslov." Vse občinstvo je pokleknilo ter sprejelo od svojega nadpastirja škofovski blagoslov. Dični vladika pa je nadaljeval v slovenskem jeziku: »Veseli me, da Vas je tudi z dežele prihitelo danes lepo število k otvoritvi te raistave, kajti s tem kažete, da Vam je družba nad vse draga, in ker boste sedaj tudi drugim lahko pripovedovali, kako blagonosno je delovanje te družbe. Nesite svojim domačim mojo nadpastirsko zahvalo za prispevke, ki prihajajo iz Vaše sredine tako pogosto in obilno tej družbi. Recite jim, da sem jim podelel sveti blagoslov, recite jim, da sem prosil i danes pri daritvi sv. mftše za vse dobrotnike naše hvalevredne družbe, zagotovite jih, da jih tudi Bog ne bode pozabil. Bog z Vami!" Na to si je občinstvo začelo ogledovati razstavljeno opravo. Se-le ob 1. uro zapustil je pre-vzvišeni gosp. knezoškof sobano. Razstava bo do srede odprta. Kdor ima priložnost, naj si jo ogleda. Razstavljenih je 21 kazul, 16 alb, 16 roketov, 6 vela, 9 plaščekov za spoved, 4 plaščki za ciborij, 17 Stol, 136 purifikatorij, 96 lavabo-prtičev, 30 korporalij, 42 humeralij, 12 pašnikov, 4 mašne knjige, 6 altarnih pultov, 20 suknjič za strežnike, 20 roketov za strežnike, 4 altarne blazinke, 2 zvonska traka, 6 lavabo-skledic. Musica sacra. Iz uradnega lista, kateri ima v novejšem času posebno rubriko „M«sica sacra", poizvemo, kaj se poje v vsaki farni cerkvi ljubljanski pri veliki maši ob nedeljah in praznikih. S temi poročili je marsikomu vstreženo. — V poslednjem sobotnem listu zanimal nas je posebno vspored šentpeterske farne cerkve, in sicer zlasti zato, ker dosedaj, vsaj kolikor je nam znano, ni bilo nikoli nič čnti o tem cerkvenem zboru. V zahvalno nedeljo peli so naslednje: »Missa in honorem S. Joseph" auctore P. Angelico Hribar; Graduale: Justus est palma od Schaller-ja, Offerto-rium: Veritas mea od Samberger-ja, in Tedeum Foersterjev. — Moramo reči, da nas je presenetil že ta vspored, ki nam dokazuje, da tudi tu ne zaostajajo za drugimi enakimi zbori; še bolj pa smo se razveselili, ko smo se prepričali, da so se te skladbe povsem dostojno in prav dobro izvajale — da se i tu poje po cerkvenih predpisih (»Introitus" in „Comunis" koraluo). — Lepo okrašena cerkev in dobro cerkveno petje, kako mogočno vplivata na verno ljudstvo! In to oboje se kaj lepo strinja v tej cerkvi. Prelepa »maša" P. Ang. Hribarjeva, kakor tudi druge skladbe, izvajale so se gladko, v pravem tempo, z dobrim poudarkom, s kratka: ta zbor prav vrlo deluje. Iz vsega je razvidno, da je vodstvo glasbe v jako spretnih rokah in da se tukajšni g. nadučitelj in ob enem organist mnogo trudi za prelepo cerkveno petje. Se ve, da cerkveni zbori le tam vs-pešno napredujejo, kjer ne manjka moralne in ma-terijelne podpore, v kar so v prvi vrsti poklicani g. župniki. Da je tudi ta upliv č. g. župnika M. Male nš k a mnogo pomogel, o tem ne dvomimo, ker nam je že omenjena prelepo okrašena cerkev živ dokaz zanimanja g. župnikovega za vsestransko lepoto hiše božje. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. novembra. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) odpeljali so se danes dopoldne z brzovlakom na Dunaj, kjer se bodo udeležili škofovskih posvetovanj. (»Narodu" odgovor.) Javili smo že obilo surovih napadov od strani »Slov. Naaoda", a tako ne-osnovanega napada skoro nismo doživeli, kakor ga objavlja proti našemu listu včer&jšnji »Narod" pod naslovom: »Časnikarsko f al o lat v o". — Naši čitatelji nam bodo gotovo pritrdili, ako izjavimo, da v dostojnem listu, kakor je naš, ne polemizujemo s stvarmi, ki se objavljajo pod takim naslovom. List, ki se tako spozabi, je pri dostojnih ljudeh — obsojen bolj, kakor bi ga mogli obsoditi še tako.krepki nasprotni dokazi. Umazanost ae sama obsoja. — V pojasnilo dostavimo le, da kar smo pisali gled4 » Narodovega" poročila o poljanskih občinskih volitvah, pisali smo zoper dopisnika iz Poljan, katerega ne- resnično pisarenje obsojajo celo njegovi somišljeniki v Poljanah, češ, da je to pač p r e d e b e 1 o 1 — Prav neosnovano je torej, da »Narod" sedaj spravlja v zvezo dr. Tavčarja, kakor da bi bil on spisal dopis iz Poljan in da bi bili mi žalili njegovo čast; polemizujoč zoper dopisnika iz Poljan. Resnici na ljubo moramo priznati, da nam je sicer robata pisava dr. Tavčarja znana, a da bi kaj tako neču-veno surovega, kakor je oni dopis iz Poljan, mogel spisati akademično izobražen človek, ubj je potem dr. Tavčar ali kdo drugi, tega pa tudi še danes ne moremo misliti. Gledd kazenske zadeve Urbana Pintarja in dr. Tavčarja pa bomo spregovorili pozneje, ko bomo informovani o podrobnostih. Seveda bomo poiskali informacij pri dr. Papežu, ki ima v bistvenih izrazih zapisane tudi ustno objavljene razloge predsedujočega gospoda nadsvetnika, na katerih podlagi je bil župan Urban Pintar kazni oproščen. (Prvi osnovalni shod slovenskega Alojzijevišča v Gorici) bode dne 16. novembra ob 10. uri j zjutraj v bogoslovnici. Osnovalni odbor } vabi častito duhovščino, da se snide v obilnem šte- j vilu k volitvi odbora po pravilih na tri leta. (Iz Planine), 6. novembra: Odgovor na notico ! »Notranjska volitev" v 253. številki »Slovenskega i Naroda". — Nedolžnemu pismicu, ki sem je dne ! 31. oktobra poslal tukajšnjemu županu g. Blaschonu, { (ne — Blažonu), zgodila se je redka čast. da je romalo iz Rakeka v Ljubljano k vredništvu »Slovenskega Naroda" in da je bilo v sobotni številki pri-občeno. Kdor skromni listek brez strasti prečita, vidi na prvi hip, da nima v sebi onih groženj in onega terorizma, ki pa izvaja g. poročevalec, ampak da je izražena samo želja, naj bi g. župan potegnil s šestorico drugih volilnih mož planinske ob- : čine in glasoval za g. Modica. Nikakor nisem mogel misliti, da je g. Blaschon tako zelo vnet za kandidata g. Kraigherja, tem manj, ker se je on sam dne 8. oktobra izrazil prsti g. Alojziju Šarcu zoper imenovanega kandidata, kateremu je odrekal sposobnost za deželnozborski mandat. Ako bi bil vedel, da jc g. župan tako hitro spremenil svoje mnenje in se obrnil na Kraigherjevo stran, bi si bil prav gotovo prihranil ono pregrešno pismice. Agitacija je pač ob volitvah n»ogibna, in ako so agitovalci napredne stranke rabili celo kopo lažij v svoje namene, n. pr. da bo sedež c. kr. okrajnega glavarstva iz Logatca preložen v Oarknico, — da bodo Pivčani morali plačati, ne vem, kako veliko svoto šueperški graščini, ako bo voljen g. Modic, — da ta sploh ne prevzame kandidature in ne mara voljen biti, — zakaj ne bi smel jaz napisati listka, ki se lahko raztrga in vrže na stran, ako ne ugaja, — stvar je končana? — Stel sem si tem manj v greh, delati za izvolitev g. Modica, ker ga osebno dobro poznam in ker ga kot skušenega gospodarja in vrlega narodnjaka visoko čislam. Popolnoma sem prepričan, da bi mandat, njemu izročen, ne bil v slabših rokah, nego je sedaj v Kraigherjevih. — Ono pismice sem res pisal v nemškem jeziku. Zakaj? Zato, ker se mi je zdelo, da gosp. Blaschonu gladkeje teče nemščina, kakor slovenščina, kar mu seveda ni zameriti, ker za njegovega šolanja naš materni jezik ni bil še na sedanji stopinji razvoja. — Tudi ni dokazano, da ne more biti dober narodnjak, kdor poleg tisoč slovenskih pisem, ki jih tekom leta odpošlje, napiše vmes morda deset nemških. Čisto nič me ni sram, da znam kot omikan Slovenec tudi nemščino pravilno pisati. Pisal sem že dosti v maternem jeziku, in pripravljen sem, postaviti se poleg g. poročevalca vsak hip pred zeleno mizo k izpitu iz slovenščine pred najstrožjo izpraše-valuo komisijo. »Slov. Narod" sam je v poprejšnjih časih prinesel marsikak dopis izpod mojega peresa. Svoje domoljubje sem neštevilnokrat pokazal: z besedo in s pismom, na govorniškem odru v čitalnicah in bralnih društvih, pri volitvah v litijskem okraju za vlade pl. Vestenecka, — žalostnega spomina, — ki me je spravil v dvojno preiskavo in me hotel uničiti. Skratka: kar se tiče domoljubja, se ne umaknem nobenemu naprednjaku, niti samemu g. poštarju g. Sebenikarju ne. Kdo bo županoval v Planini, ne bom odločeval ne jaz, in ne poročevalec »Slov. Naroda", ampak volilci sami. Istina pa je, da je bilo že pri zadnji volitvi dne 22. oktobra 1892 dogovorjeno na Rakeku: voliti županom gosp. Sebe-nikarja, njegovim namestnikom pa g. Blaschona. Na listkih je stalo na prvem mestu ime g. Sebenikarja in na drugem ime g. Blaschona. Potem še le, ko je g. volilni komisar rekel, da zakon ne dopušča županu namestnika, je g. Sebenikar odstopil županijo čast. g. Blaschonu. — Da hočejo imeti v prihodnje županstvo na Rakeku, si nisem jaz izmislil, ampak čul sem iz verodostojnih oseb. Izražam pa danes svoje zadovoljstvo, da se v tem motim in da nam je vsled izjave merodajnih gospodov iz Rakeka v 253. številki »Slov. Naroda" zagotovljen županji sedež v Planini — tudi za prihodnjo dSbo. Ivan Podboj, župnik. (Slovensko gledališče.) Jutri, 9. t. m., se ponavlja Bendelnova opera »Stari ženin", katera je pri prvi predstavi tako izvr8tno vspela. (Sušilnica za sadje.) Iz Horjula: Dne 3. t. m. poskusili smo novo napravljeno sušilnico za sadje. Prišel je tudi tajnik c. kr. kmetijske družbe, gospod Pire, k temu poskusu v Horjul. Sušilnica je narejena po amerikanskem sistemu in je lastnina kmetijske podružnice v Horjulu. Za napravo te sušilnice, ki bo stala s poslopjem vred okolu 500 gld., dobila je podružnica od deželnega odbora in pa od kranjske hranilnice po 100 gld. podpore. Velike zasluge pri tem delu ima podružnični predsednik, naš č. g. Dolin ar, vnet tudi za telesni blagor svojih župljanov. Ker se je letos sadja posušilo le samo za poskušnjo, se še ne more z gotovostjo govoriti o prednostih te sušilnice pred navadno sušilnico, razven o tem, da se sadje posuši bolj fino. Ako se bode sušilo tudi tako hitro, kakor piše »Kmetovalec", kar se pa pri prvem poskusu še ni obneslo, potem bo ta naprava res jako koristna in sadja se bo lahko posušilo veliko več in z manjšimi troški, kakor v navadnih sušilnicah. (Koroške novice.) Deželni cdbor je dovolil v smislu sklepa deželnega zbora koroškim požarnim brambam 5530 gld. podpore. — V Celovcu ustanovila se je zveza obrtnih zadrug. — »Deutscher Verein" celovški je sklical koncem oktobra 1.1. shod, na katerem se je govorilo o volilni reformi. Celovški liberalni mogočneži so pri tej priliki propadli proti prostemu delavcu! Njih resolucija proti volilni reformi se je namreč zavrgla in sprejela resolucija prostega delavca. To je sijajen dokaz, da tudi celovški liberalizem nikakor ni več toli mogočen, za kakeršnega je veljal doslej! (V Laškem trgu,) kakor s§ nam poroča, osnovalo se je dne 5. t. m. bralno društvo za trg in okolico. Udeležba je bila na shodu mnogobrojna in navzoči so z veseljem pozdravljali otvoritev novega društva, kateremu je za načelnika izbran č. g. L. Skuhersky. (Iz Celovca,) dne 6. novembra. Včeraj se je j otvorila nova cesta preko humbe/škega klanca v ! Rožno dolino. Tem povodom se je slovesno odkrila tudi spominska plošča našemu še živemu gosp. deželnemu predsedniku Schmidt-Zabierow-u, ki si je neki stekel neminljivih zaslug za to cesto! O tem prilično kaj več. (Za lovce nekaj.) Iz Mojstrane 6. nov. Pred i par dnevi zasledoval je tukajšni lovec kake četrt ure j od vasi ob Savi zajca; že pomeri, da bi ustrelil, j Ni videl, da se že delj časa visoko nad njim v zračni višavi suče črna pika v kolobarju — in zdaj se kakor bi trenil spusti velik planinsk orel na zemljo. Usup-Djen pobesi lovec puško. Grozna pošast hotela je imeti za južino zajčka. Ravno ob pravem času zapazi ta novega sovražnika, da se skrije pod bližnjo ruševino, na katero se usede njegov krivokljuni zasledovalec, ki skljuvanjem hoče spraviti grestra-šeno žival na dan. Ko orel tukaj nič ne opravi, spusti se nad lovčevega psa, ki prileti lajajoč blizu. In tudi ta mora pobrati in iskati zavetja. Zdaj še-le zapazi ujeda lovca. Usede se na bližnjo smreko. Lovec pomeri: pok! in ptica se zvali ua zemljo. Seveda zdaj pes iz svojega skrivališča prileti hitro blizu, ali Ie v perutnice obstreljena ptica zakadi se vanj in ga zapodi v beg. Tudi blizu prišedši lovec bi jo bil skupil, da ni stopil par korakov nazaj — pa strel iz pihavnika, spak se strese in obleži. — Nad dva metra meri ta planinski orel. (Srečen lovec.) V nedeljo due 5. novembra je ustrelil g. sodnijski pristav Ravnikar iz Logatca na lovu »na P^> ž g A ne m" velikansko divjo mačko. Zver meri od glave do konca repa 136 cm. in je tehtala z drobovjem okoli 10 kg. — Lovec piskal jerebicam in privabil to redko žival v svojo bližino. (Iz Polhovega gradca:) Dne 23. oktobra umrl je tukaj po kratki bolezni nadepoln vrl mladenič Janes Osredkar ter šel tako nepričakovano naglo za svojim očetom, ki je umri dne 16. aprila t. 1. Bil den sin svojega očeta, ki je bil tudi župan, j več let cerkveni ključar, dober gospodar, sploh mož 1 dobrega srca. Svetila obema večna luč 1 (Pobegnil) je dne 6. t. m. ob 7. uri zjutraj prisilni delavec, Anton Fatur, ko je prišel na delo k novi bolnišnici v (Jdmatu. Ubegli je doma iz Zagorja pri St. Petru na Notranjskem. (Zopet nov kandidat za nadškofijsko stolico zagrebško.) Iz Pešte se poroča „Obzoru", da sta mažarski učni minister in ban hrvatski dobila zopet novega kandidata za zagrebško nadškofijo. Ta mož jo kaloški kanenik g. Majer. (Dar škofa J. J. Strossmayerja.) „Vrhbosna" poroča, da je prevzvišeni škof J. J. Strossmayer zopet 1000 gld. daroval za novo osrednje bogoslovno semenišče v Serajevem. (Nova Dalmacija v Južni Ameriki.) Amerikanski bogataš in glavni konzul avstrijski v Buenos-Ayres-u, Nikolaj Mihanovic, je dal svoji veliki naselbini v Argentiniji — ime Dalmacija. Ta mož je prišel letos v Evropo, da si nakupi vse parobrode in jader-nice velikega angleškega parobrodnega društva „L» Plate Companya, katero je bilo pred osem leti ustanovljeno z glavnico 28,750.000 frankov in ima sedaj 50 ladij. Ker ima Mibanovič že sedaj nad 60 ladij, bode z novim nakupom gospodar 110 brodovom. Mihanovič je pred nekaj leti prišel v Ameriko kot trgovinski pomočnik nižje vrste, sedaj pa je jeden naibogatejših ljudij v Bueuos-Ayres u. Telegrami. Dunaj, 7. novembra. Knez Windisch-griitz se je posvetoval z namestnikom grofom Badenijem. 0 poslednjem se sedaj govori, da bode minister notranjih stvarij. Sestava ministerstva zadeva na težave. Dunaj, 8. novembra. Cesar je vsprejel Wekerleja v avdijenci. Načrt nove postave o civilnem zakonu dobil je vladarjevo pred-sankcijo v obliki, v kateri ga je predložil pravosodni minister. Cesar je pooblastil ogersko vlado, da načrt zakona predloži zbornici poslancev. Dunaj, 8. novembra. Prišla sta ogerski ministerski predsednik Wekerle in grof Tisza. Opoldne je cesar Wekerleja vsprejel v avdijenciji. Dunaj, 8. novembra. Semkaj došli češki namestnik grof Thun je imel pogovor z A. Windischgratzom. Cesar je opoldne vsprejel grofa Taaffeja v jednourni avdijenci. Praga, 8. novembra. Član gospodske zbornice grof Teobald Črnin je umrl. Budimpešta. 8. novembra. Opoldne je cesarica odpotovala na Dunaj. Pariz, 7. novembra. Občinski svet je sklenil, da zopet začne občevanje s policijsko prefekturo. Pariz. 7. novembra. Sodnja obravnava zaradi dogodkov v Aigues-Mortesu bode dne 27. t. m. pred porotniki v Nimesu. Mej 20 zatoženci je jeden Italijan. Madrid, 7. novembra. Na nekem shodu je vodja konservativcev Canovas del Castillo priporočal zbližanje vseh monarhističnih strank, da se premagajo preteče nevarnosti. Madrid, 8. novembra. Pri včerajšnji otvorilni predstavi licejskega gledališča v Barceloni je nekdo vrgel dve Orsinijevi bombi na sedeže v parteru. 15 oseb je mrtvih, več ranjenih. Sodi se, da je to delo anarhistov. Havana. 7. novembra. Dvajset oboroženih ljudij je hotelo spuntati prebivalstvo v Santa Clari. Vojaki so jih pregnali. Vodje prejšnjih vstaj oporekajo; da bi bili udeleženi in trdijo, da najbrž niso bili nikaki vstaši, tornveč le roparji. Svileno blago za plese uglltrkdr° meter — potem črno, belo in barvasto svileno blago po 45 kr. do U gld. 66 kr. meter — gladko, progasto, kri-žasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 baž in 2000 različnih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Pisma stanejo 10 kr., dopisnice pa 5 kr. v Švieo. lo (4 5—4) Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Zilrich). Umrli no: tj. novembra. Uršula Zupančič, gostija, 77 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis. V bolnišnici: 6. novembra. Marija Starman, gostija, 87 let. ostarelost. Tujci. t), novembra. Pri Maliču: Firner, Rassenber, trgovca ; Ivanovič, potovalec, z Dunaja. — Nettl iz Hohenelbe, Mitscbke, zasebnik, iz Holandije. — Pereles, potovalec, iz Prage. — Han, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Lustig, Klger, trgovca, z Dunaja. — Strauss ; Bros, tovarnar, iz Londona. — Sauer, umetnik, iz Draždan. — Kiudler iz Prage. — Cerovšek, mesar, in Capellari, klepar, iz Trbiža. — Sonnenberg, trgovec, iz Čakovca. — Beri, trgovec, iz Krnova. — Bizjak, trgovec, iz Trnovega. — Corradini, ravnatelj cirkusa, z rodbino, iz Trsta. — Debeljak, župnik, iz Preddvora. — Maidič iz Jarš. Pri Južnem, kolodvoru: Heksch, potovalec, z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Pizzamtalio, posestnik, iz Kan-lanara. — Fortuna, trgovec, iz Zatičine. Pri bavarskem dvoru: Čop, posestnik, iz Radovljice. — Brinskole iz Starega Tabora — Honigman iz Kočevja. Vremensko sporočilo. Športni cirkus F. Corradinija v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu. Jutri v četrtek dn<5 9. novembra 2 veliki ekstra predstavi. Ob 4. uri popoldne predstava za oti-olce. Velekomičen, popolnoma nov program. Zvečer ob polu 8. uri velika sijajna predstava Nov veleinteresanten program s sodelovanjem najboljših ume-teljnih močij prve vrste in gospoda ravnatelja F. Corradinija. Cena prostorom: Sedež s številko 1 gld, I. prostor 80 kr., II. prostor 60 kr.. galerija 30 kr. Otroci pod 10 leti in vojaki do narednika plačajo polovico. Listki se prodajajo vsak dan od 9—10. in od 3—6. ure pri cirkusu. 552 3 Sprejme se takoj 546 3~2 de^ek, zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravništvo. i s 1 ° Cas Stanje Veter Vreme opazovanja zrukomera v mm toplomera po Celziju i 7 7. u zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 728 9 729 2 7313 10 6 9-0 5-8 brezv. sl. jvzh. zm. vzh. dež n » g a Srednja temperatura 8 5°. za 2-9 Delo dobe tesarji j pri grajenju železnice v Trebnjem. j Plača dobra, delo tudi v akordu. 554 2-1 lekarna Trnkoczy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja larijaceliske lap-za zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. 202 27 Naznanilo preselitve. J. N. Potočnik krojaški mojster v Ljubljani dosedaj v uršulinskem poslopji na Kongresnem trgu preselil se je na Marije Terezije cesto štev. 2 v Tavčarjevo hišo. Pri tej priliki zahvaljuje se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilno naklonjenost, katero naj blagovoli; ohraniti mi tudi v bodoče. s—8 ii X> u n a j s k a borza. Dnč 8. novembra. Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . ■srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogernke banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... 96 gld. 55 kr. Cesarski cekini . . Nemških mark 100 . . 96 . 45 „ . 118 „ 90 „ . ,95 „ 95 „ . 993 . 331 n 75 . „ 55 . „ 14 . 6 n 02 „ 62 „ 70 „ Dn6 7. novembra. Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo.....97 Kreditne srečke, 100 gld.......195 8t. Genois srečke. 40 gld.......67 115 gld. 05 kr,