Kamniški OBČAN Št. 2 Informativni dan v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik ZAPRAVO IZBIRO SREDNJE ŠOLE Vsako pomlad se osmošolci skupaj s starši soočajo z vprašanjem, kako in kje nadaljevati šolanje. Prav izbira srednje šole namreč vpliva na nadaljnjo življenjsko pot. Da bo odločitev lažja, smo pripravili nekaj utrinkov iz življenja in dela Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki pod svojo streho združuje dve šoli: ekonomsko šolo in gimnazijo. Sodobno in nadstandardno opremljena šola, izjemno kvaliteten pouk, sodelovanje med dijaki in profesorji ter petdeset dejavnosti, ki omogočajo dodatno razvijanje osebnosti in kreativnost, zagotavljajo izreden uspeh na maturi, ki se giblje med 97% in 100%. Poleg izobraževanja skrbijo v ŠCRM tudi za zdravo življenje dijakov, pomagajo jih oblikovati v kulturne in odgovorne ljudi. Bodoči dijaki in njihovi starši bodo več o šoli in programih izobraževanja zvedeli na informativnem dnevu v petek in soboto, 15. in 16. februarja, in spoznali, da šolanje v ŠCRM ni le tistih šest, sedem ur sedenja v šolskih klopeh, temveč pestrost aktivnosti, ki se odvijajo v času pouka in po njem. Šolski center Rudolfa Maistra podrobneje predstavljamo na 9. strani. SAŠA MEJAČ 41. leto Kamnik, 31. januarja 2002 NAGRAJENI ŠPORTNI DOSEŽKI IN DELO V SPORTU Šport nas spremlja na vsakem koraku in postaja vse pomembnejši del našega življenja, nekaterim pa postane celo najzvestejši sopotnik, ki jim prinaša nove in nove cilje, uspehe, pa tudi spodrsljaje, zahteva ogromno trdega dela, vztrajnosti in odrekanja marsičemu, kar si lahko »privoščijo« vrstniku Najlepše poplačilo vloženega dela je seveda velik športni dosežek na občinskem, državnem ali celo mednarodnem tekmovanju in seveda priznanje, pohvala javnosti ter tistih, ki spremljajo delo na športnih področjih. Priznanja za športne dosežke v preteklem letu 2001je kar petindvajsetim kamniškim športnikom in trem ekipam podelil župan Tone Smolnikar v sredo, 23. januarja, prav pred začetkom pomembne tekme kamniških od-bojkarjev proti sloviti ekipi iz Nizozemske v evropski ligi Top teams. Ker pa športnike in njihove dosežke spremlja vrsta zaslužnih ljudi, ki s športom živijo in dihajo dan za dnem, leto za letom, ceh več desetletij, je župan podelil tudi priznanja za vztrajno in zavzeto delo na področju športa. Prijeten večer, kije bil predvsem v znamenju športnikov in njihovih dosežkov, so z glasbenimi in kulturnimi točkami lepo zaokrožili učenci 6. razreda osnovne šole Frana Albrehta. (Več na 2. strani) Velika planina čaka na snef> TERME V SNOVIKU POD STREHO MUHASTA ZIMA NI NIČ NOVEGA ... Prijetna rekreacija v najmlajših slovenskih termah odslej vse dni v letu Koledarska zima se je'prevesila v svojo drugo tretjino. Medtem ko nam je v dolini nasula precej več snega (že pred božičem) in tudi mraza kot prejšnja, pa tega ne bi mogli trditi za naše smučarsko središče na Veliki planini. Ko smo 21. januarja obiskali Velikopla-ninsko planoto, smo lahko videli, da tako zahodno (nad Šim-noveem) kot vzhodno pobočje (z Gradišča proti Tihi dolini), po katerih potekajo smučišča, kažejo velika »rebra«. Snega pa je le za vzorec. Čeprav je v zraku bojazen, da bi se ponovil lanski primer, ko se novo odprta dvosedežnica za potrebe smučarjev ni zavrtela niti en dan, v podjetju Velika planina Zaklad narave in v 3S Šport, ki je letos prevzelo urejanje smučišč, ne obupujejo. Vse je pripravljeno, da lahko takoj, ko bo zapadlo vsaj 30 cm snega, poženejo vse naprave. (Nadaljevanje na 5. srtani) Tudi v pastirskem naselju te dni ni nobenega življenja z izjemo bajtarja Vikija, ki s svojo rdečo zastavo oznanja, da nekdo le čuva pastirske bajte. V počitniškem naselju okrog Zelenega roba pa za to skrbi Dolinškov Peter, ki že štiri desetletja živi na planini, čeprav ima, kot pravi, sedaj že skoraj vsaka bajta svojega gospodarja ... Kemična čistilnica Pucefj s.p.» Kamnik sprejemrtiea Steietova 8S Kamnik minus 10% februarja 2002 - jubilejni popust v sprejemnici na Steletovi 8, Kamnik Sprejemnlca j© odprta: ponedeljek-petek od 13,30 do 18., ob sobotah od 8, do 12, ure _ Priporočamo sel V razvoju še včeraj nekoliko odmaknjene, vendar neokrnjene in lepe Tuhinjske doline, bo prav gotovo z zlatimi črkami zapisan datum DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si 25. januar 2002, ko sta župan občine Kamnik Tone Smolnikar in direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar slovesno odprla pokrit bazenski kompleks z več kot petsto kvadratnimi metri vodnih površin s številnimi vodnimi atrakcijami, ki je že v poletnih mesecih (takrat še VERA MEJAČ brez strehe nad glavo) privabljal množice obiskovalcev. Od zdaj naprej pa bodo najmlajše slovenske terme, ki so hkrati tudi najvišje ležeče (461 metrov nadmorske višine) sprejemale obiskovalce vse dni v letu, ne glede na letni čas. (Več na S. strani). GOttiinfJ v Kamniku MEDIADOM , Ljubljanska 3/c( telefon: 01/839 47 97 Kamniški občan bo ponovno" med vami v četrtek, 14. februarja. Članke oddajte najpozneje do srede, 6. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, k 12. februarja. > Sena NOVI SPOMLADANSKI MODELI V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, .(HIP), tel.: 839-46-89 od 9h - 18", sobota od 9h - 12h *\>r NAGRAJENI ŠPORTNI DOSEŽKI IN DELO V SPORTU Gorski tekač Grega Markuš. (Nadaljevanje s 1. strani) Za lepe športne dosežke v preteklem letu je v razredu deklic prejela priznanje NEŽA ILOVAR iz Kranja (Plavalno društvo Kamnik - Plavalni klub Kamnik), ki je dosegla drugo mesto na 200 metrov prsno na državnem prvenstvu v Ljubljani za mlajše deklice v 50-metrskem bazenu, na državnem prvenstvu v Kranju pa v 25-metrskem bazenu tretje mesto na 200 metrov prsno in 100 metrov mešano, drugo mesto na 50 metrov prsno in prvo mesto na 100 metrov prsno. Prav tako plavalka PETRA JERAS z Laz je prejela priznanje za športne dosežke, saj je na državnem prvenstvu v Kranju za mladinke in kadeti-nje v 25-metrskem bazenu osvojila dve tretji mesti - na 100 in na 200 metrov mešano. URŠA REBERN1K iz Godiča teče za Klub gorskih tekačev Papež in je najvidnejši uspeh dosegla z drugim mestom na državnem prvenstvu osnovnih šol v gorskem teku na Šmartno goro. MANCA VRHOVNIK iz Tunjic (Karate klub Center Kamnik) je v letu 2001 zmagala na dveh sankukai pokalnih tekmah v svoji kategoriji, na državnem prvenstvu v absolutni kategoriji mlajših deklic kate pa je osvojila drugo mesto. Pri dečkih se z. lepimi dosežki ponaša MATEJ FIDERŠEK s Kamnika (Lokostrelski klub Kamnik) - kot član ekipe je dosegel državne rekorde v olimpijski disciplini FITA 2x70 m, v dvoranskem lokostrelstvu pa rekorde na 25 m, 18 m in skupno 25+18 m. Dosegel je tudi prvo mesto med dečki na državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu v olimpijski disciplini FITA 2x70 m, 14. mesto na dvoranskem drž. prvenstvu in 5. mesto med dečki na Grand Prix turnirju v Bratislavi. Brata JERNEJA IN MATEVŽA IRT z Vevč, ki že kar nekaj let uspešno vozita za AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik, ni potrebno posebej predstavljati. Jernej je v letu 2001 tekmoval v razredu podmladka do 85 cem, kjer je osvojil že četrti naslov državnega prvaka. Bil je prepričljiv zmagovalec vseh šestih dirk za državno prvenstvo. Matevž je ne glede na svoja leta v letu 2001 tekmoval v konkurenci 21. voznikov med mladinci do 85 cem in osvojil končno 3. mesto. Višjo uvrstitev mu je preprečila dvakratna poškodba. Iz Kluba gorskih tekačev Papež izhaja tudi šestošolec KLEMEN MARKUŠ iz. Zagorice, ki je na pokalnih tekmah v gorskih tekih dosegel skupno 3. mesto med mlajšimi dečki. V Smledniku je osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol v gorskih tekih. Lokostrelski klub Kamnik je tudi lansko leto uspešno zastopal DANIJEL STOJ-KOVIČ. Je državni prvak^ med dečki v dvoranskem lokostrelstvu. V letu 2001 pa je dosegel še državni rekord za dečke v olimpijski disciplini FITA 2x70 m in v FITA KROG disciplini na razdaljah 50 m in 30 m. Kot član klubske ekipe je postavil tudi ekipni državni rekord v olimpijski disciplini FITA 2x70 m in v dvoranskem lokostrelstvu na 25 m, 18 m in skupno 25 + 18 m. Med mladinkami sta si priznanji prislužili plavalka TANJA MA-RENTIČ in odbojkarica URŠA PODLESNIK, obe iz Kamnika. Tanja je osvojila v Kopru na absolutnem državnem prvenstvu za ženske v 50 metrskem bazenu 3. mesto na 50 m hrbtno, v Ljubljani na absolutnem državnem prvenstvu za ženske v 25 metrskem bazenu pa dve 2. mesti in sicer: na 50 m in. 100 m hrbtno. Je kategorizirana športnica državnega razreda. Urša je bila v letu 2001 kategorizirana športnica mladinskega razreda. Na državnem prvenstvu v beach volleyu je s svojo partnerico osvojila kar dve drugi mesti in sicer v kategoriji do 17. let in do 21. let. V drugi polovici leta je prestopila v Odbojkarski klub Nova KBM Maribor in s to ekipo osvojila naslov pokalnih pivaknji Slovenije za leto 2001/2002. Bila je tudi članica mladinske odbojkarske državne reprezentace. Z razliko od dveh mladink je športna priznanja prejelo kar pet mladincev. LUKA KODRA iz Zg. Tuhinja tekmuje za Kolesarsko društvo Calcit Kamnik, je kategoriziran športnik mladinskega razreda in je v svoji prvi sezoni med mlajšimi mladinci v slovenskem gorskem kolesarstvu dosegel zelo zavidljive rezultate: državni prvak v olimpijski disciplini »kros«, , 1. mesto v slovenskem pokalu in s tem tudi prestižni zmagovalec pokala Alpe-Adria, zmagal pa je tudi na državnem prvenstvu v vzponu na Glančnik. Odbojkar DEJAN MATIJAŠEVIČ iz Kamnika je že vrsto let eden od najbolj perspektivnih mladih kamniških igralcev odbojke. To je dokazal s svojim soigralcem tudi z osvojitvijo 1. mesta na državnem prvenstvu v beach vollevu do 15. let. Za Lokostrelski klub Kamnik sta v preteklem letu uspešno nastopala MATEJ SLAPAR in ROK VERBIČ iz Kamnika. Med najvidnejšimi uspehi Mateja so prav gotovo 26. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v tsgggg^sgggBBSKSS^SKKBBKSV& ■ laičnem lokostrelstvu, 3. mesto na članskem državnem prvenstvu v disciplini FITA 2 x 70 m, 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v disciplini FITA 2 x 70 m, 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu. Rok je kategoriziran športnik državnega razreda. Njegovi najvidnejši uspehi v letu 2001 so: 1. mesto na državnem članskem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu v olimpijski disciplini FITA 2x70 m, 3. mesto med mladinci na državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu v olimpijski disciplini FITA 2 x 70 m, 2. mesto med mladinci na Grand Prix turnirju v Bratislavi, Plavalka Tanja Marentič. Lokostrelec Matej Slapar. Grega Zore uspešen v duatlonu in triatlonu. Alpinist Klemen Mali. 38. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu. Za športno društvo Trisport je tako v duatlonu kot tudi v triatlonu uspešno tekmoval GREGA ZORE iz Godiča. V duatlonu je dosegel 1. mesto na državnem prvenstvu in skupno 3. mesto v slovenskem pokalu, v triatlonu pa 2. mesto na državnem prvenstvu in 3. mesto v slovenskem pokalu. Priznanja za izredne športne dosežke v lanskem letu je prejelo kar sedem članov in dve članici. FANI ALPNER iz Godiča je na državnem prvenstvu za ženske v kratkem duatlonu v Škofji Loki osvojila drugo mesto. Kategorizirana športnica državnega razreda RENATA ORAŽEM-VRŠIČ (Strelsko društvo Kamnik) je v letu 2001 postala državna prvakinja med članicami v streljanju z zračno puško. Practical shooting club Kamnik ima v svojih vrstah izredno uspešnega UROŠA JEREBA, ki je v letu 2001 postal tako pokalni prvak Slovenije kot tudi državni prvak v praktičnem streljanju. TADEJ KOROŠAK, ki vozi za AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik je po devetih tekmah za državno prvenstvo osvojil skupno 2. mesto v konkurenci 32 voznikov razreda do 125 cem. Na dirkah za evropsko prvenstvo pa je ob izostanku z zadnje dirke zaradi poškodbe dosegel končno skupno 5. mesto. Naš že znani triatlonec MIRO KREGAR, ki je sicer tudi kategoriziran športnik državnega razreda, je osvojil odlično drugo mesto na svetovnem prvenstvu v ultra dolgem triatlonu »Ultraman Hawai«. MIROSLAV LEŠNIK iz Slovenske Bistrice (Strelsko društvo Kamnik) je na državnem prvenstvu v Pragerskem v streljanju na glinaste golobe - dvojnem trapu osvojil odlično 2. mesto. Izredne športne rezultate dosegata tudi naša izvrstna alpinista KLEMEN MALI in MARKO PREZELJ. Klemen Mali je vrhunski alpinist s kategoriza- X _XL *•.# cijo državnega razreda. Redno sodeluje v alpinističnih odpravah. V letu 2001 je opravil nekaj težkih vzponov v Južni Ameriki in na Aljaski, kjer je z ameriškim so-plezalcem opravil dva težka prvenstvena vzpona. Domače težje smeri, ki jih je preplezal, pa so še. bile: Votli vrh - znamenje ob poti, Bavh -Bitka za neznano, Triglav - Sfinga, Kogel - Virensova smer, Skuta. Marko Prezelj je kategoriziran športnik mednarodnega razreda. V letu 2001 je splezal kar nekaj izrednih vzponov, tako doma (Triglav - Sfinga, Bavh, Votli vrh), kot tudi v tujini. Plezal je na Škotskem, v Indiji in na Aljaski. Najboljši vzpon je opravil v Denaliju, ki je nominiran tudi za naj vzpon oz. za dobitnika zlatega cepina, Plavalec LUKA PRODNIK je v lanskem letu dosegel nekaj izvrstnih športnih dosežkov: na absolutnem državnem prvenstvu v Kopru za moške v 50-metrskem bazenu je dosegel 1. mesto na 50 m delfin, v Ljubljani pa na absolutnem državnem prvenstvu za moške v 25-metrskem bazenu dve 3. mesti in sicer na 50 m in 100 m delfin. Je kategoriziran športnik državnega razreda. Med ekipnimi športi je po priznanje prišla EKIPA MLAJŠIH DEČKOV OŠ FRANA ALBREHTA, ki je v sestavi Peter Kiirbus, Jure Banič, Bruno Kozlevčar, Luka Hren, Domen Rutar in Žiga Sadar po osvojenem 1. mestu na polfinalu državnega prvenstva nastopala tudi na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole v skokih z male prožne ponjave na Ptuju, kjer so zasedli 1. mesto. Svoje uspehe so potrdili tudi z osvojenim 2. mestom na odprtem prvenstvu društva Sokol - Bežigrad in na tekmovanju mladih za pokal športne kartice Ljubljane. Ekipa je prikazala svoje spretnosti v obliki ko-mično-akrobatske točke tudi z nastopom na dobrodelni prireditvi »Dober dan življenje«. Izredno uspešna je bila tudi EKIPA MLADINK ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK: Urša Podlesnik in Tinkara Korošec sta v juliju 2001 osvojili 2. mesto na državnem prvenstvu v beach volleyu do 17. let. Obe igralki sta bili kategorizirani športnici mladinskega razreda. Urša Podlesnik je tekmovala na istem državnem prvenstvu tudi v kategoriji do 21 let s Kamničanko Katarino Potočnik in osvojili sta odlično 2. mesto. Priznanje za najuspešnejšo člansko ekipo je tudi letos zasluženo prejela MOŠKA EKIPA ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK, saj je v sezoni 2000/2001 po 53-tih letih delovanja kluba osvojila dvojno krono: naslov pokalnih zmagovalcev in naslov državnih prvakov v odbojki. S svojima uspehoma se je ekipa uvrstila tudi v evropski pokal Top Teams, kjer tudi uspešno tekmuje z novim imenom Odbojkarski klub Calcit Kamnik. Vsi člani ekipe so kategorizirani športniki državnega razreda (to so Miha Kosi, Semsudin Mujanovič, Grega Orel, Janez Turk, Gregor Perhaj, Sašo Palma) in hkrati tudi člani odbojkarske reprezentance Slovenije (Janez Malovič, Damjan Marinko, Gašper Ribič, Tomislav Šmuc, Mitja Pleško). Šume in Pleško sta bila v letu 2001 tudi udeleženca evropskega prvenstva v odbojki. Župan Smolnikar je podelil tudi priznanja za dolgoletno delo na športnem področju, saj vemo, da šport, predvsem pa vrhunski tekmovalni šport, ne more obroditi sadov brez vztrajnega in požrtvovalnega dela trenerjev in drugih, ki skrbijo za pripravo in izvedbo športnih aktivnosti. Za več kot desetletno predanost športu je priznanje prejelo DRUŠTVO AMD SITAR DUNLOP RACING KAMNIK. V desetletnem obdobju je za barve Avto moto društva tekmovalo 48 voznikov v vseh kategorijah na dirkah za državno prvenstvo, Alpe-Adria, evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in na različnih mednarodnih dirkah. Društvo je osvojilo tri naslove ekipnih državnih prvakov (v letih od 1997 do 1999), v letu 2000 in 2001 pa 2. mesto v konkurenci 25 ekip. Dva voznika (Roman Jelen in Rok Sitar) sta si pridobila v letih od 1999 do konca leta 2002 status kategoriziranega športnika mednarodnega razreda. Roman Jelen je postal leta Janez in Barbara Sitar s priznanjem za uspešno 10-letno delovanje AMD SITAR DUNLOP RACING KAMNIK. TONE ŠKARJA PREJEL PLAKETO ZA VEČ KOT TRIDESETLETNO DELO V ŠPORTU Tone je kot alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik aktivni dolgoletni član alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik. V gore je začel hoditi leta 1945, od leta 1951 je član planinske organizacije, od leta 1961 je gorski reševalec, od leta 1963 pa gorski vodnik. Vrsto let je bil načelnik alpinističnega odseka Kamnik in tudi načelnik gorske reševalne službe Kamnik. Začel je plezati z Metodom Hu-marjem. Pomembnejši prvenstveni vzponi so bili: Kamniška smer v Koglu, Direktna smer v Štruci, Čez ploščo v Skuti, Trikot, Šimenc - Škar-ja in Saša Kamenjeva v Dolgem hrbtu, Beli steber v Brani, Humar- Škar-ja v Planjavi, prva zimska ponovitev Bosove smeri, ...in še in še. Dejaven je bil tudi v tujini: prva slovenska ponovitev težkih lednih sten Grand Charmoz, Monl blanc de Cheillon, prvenstvena smer v Bernskih Alpah, plezanje v Kav-zazu pa Križ Užbe in Elbrus. Pozneje - zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih pa se kot načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planisnki zvezi Slovenije zelo veliko ukvarja z vodstvom raznih alpinističnih odprav, v tujino, še zlasti v Himalajo (Kang Bačen, Everest, Kang Cen Zeng, Co o Ju, Anapurna, Čiso Pangma). Tone se ukvarja tudi s pisanjem. Je pisec mnogih časopisnih in revijalnih člankov, je soavtor knjig (Hoja in plezanje v gorah, Na vrhu sveta in Na vrhovih sveta, Stoletje v gorah), kot avto pa: Stene mojega življenja, Kang bačen, Everest, Julung Kang. S svojimi članki sodeluje tudi pri tujih revijah in pri izdaji zbornikov in specialki o Everestu. Zdaj deluje tudi kot podpredsednik Planinske zveze Slovenije. 1999 tudi motociklist leta. Društvo zelo uspešno vodita predsednik Janez Sitar in sekretarka Barbara Sitar. S pomočjo strokovnih sodelavcev, od trenerjev do psihologa in mehanikov, uspešno skrbijo tudi za vzgojo najmlajših voznikov. Člani društva so na področju izobraževanja organizirali tudi šolo motokrosa. Z izgraditvijo motokros steze na Brniku pa se odpira možnost organiziranja tudi večjih mednarodnih motokros tekmovanj, kar bo v veliki meri prispevalo k popularizaciji tega športa po vsej Sloveniji. Za več kot desetletno aktivno članstvo v Kegljaškem klubu Kamnik je priznanje prejel tudi UROŠ ZUPANC. Svojo aktivnost je povečal zlasti po izgubi kegljišča v letu 1997 tako, da je svoje moči kot vodja gradbenega odbora usmeril v pridobivanje gradbenega dovoljenja in pričetek izgradnje novega kegljišča. Diplomi za več kot dvajsetletno predanost športu sta prejela BOGDAN JAMŠEK IN BILI TRPČEVIČ. Bogdan Jamšek se je pri- , ^~ družil Kolesarskemu društvu Kamnik takoj po njegovi ustanovitvi leta 1980. Sprva je bil tekmovalec in hkrati tudi aktiven funkcionar društva. Med drugi je deloval skoraj poldrugo desetletje kot predsednik društva. Vsa leta svojega delovanja je bil z mnogimi sodelavci pobudnik, organizator ali soorganizator številnih kolesarskih prireditev kot so bili kamniški kole- Bogdan Jamsek. sarski maratoni, pokali S. Jesenovca, kriteriji slovenskih mest, etapni cilji »dirke po Sloveniji«, sindikalne tekme, vzgojne in popu-larizacijske akcije, zavarovanja kolesarskih dirk po Sloveniji in velike nagrade Kranja, ... . Ko je od konca osemdesetih let skoraj desetletje v društvu delovala tudi triatlonska in duatlonska sekcija, se je aktivno vključil tudi v delovanje Triatlonske zveze Slovenije. Le-to je vodil kot podpredsednik in predsednik v letih od 1993 do 1997. Čas njegovega vodenja še vedno velja za najuspešnejše do sedaj, saj sta bili v tem času doseženi dosedaj tudi edini kolajni slovenskih triatloncev na evropskih prvenstvih. Na področju triatlonskega in duatlonskega športa, ki po svoji organizacijski zahtevnosti bistveno izstopajo, je Kamnik gostil skupaj osemnajst tekem, pri katerih pa je bil kar na šestnajstih vodja tekmovanja. V devetdesetih letih je bil v soorganizaciji s slovensko vojsko tudi vodja tekmovanj »Tek na Kamniško sedlo«. V kolesarskem športu pa ni deloval le kot predsednik, ampak je bil aktiven tudi kot sodnik (npr. na zadnjem svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki), časomerilec ali pa obdelovalec podatkov. V letu 1999 je bil pobudnik uspešnega združevanja dveh kamniških kolesarskih klubov t. j. Kolesarskega društva Kamnik in Calcit Ročk Shock Teama v novo Kolesarsko društvo Calcit Kamnik. Postal je tudi njegov predsednik. Združitev je novo prihajajoči generaciji mladih kolesarjev, ki ji je bližje gorsko kolo, dala še dodaten zagon tako, da se visoke uvrstitve in državni naslovi posameznikov kar vrstijo pa tudi samo društvo je med najuspešnejšimi v državi. To se tudi odraža v zaupanju organizacije dveh državnih prvenstev. Od zadnje skupščine pa Bogdan Jamšek opravlja tudi dolžnost podpredsednika Športne zveze občine Kamnik. Bili Tripčevič dela v nogometu že vse od leta 1972. Je ustanovitelj Nogometnega kluba Enotnost, kjer deluje kot vsestranski človek: igralec, trener in predsednik. V času njegovega delovanja je nogometno znanje pridobilo veliko mladih igralcev. Vseskozi skrbi za dobre pogoje dela in zelo predano zagotavlja minimalna sredstva za delovanje kluba. Svetniki sprašujejo in predlagajo Možnosti za vrtec v mekinjskem samostanu? Marjeta Humar je župana povprašala za njegovo mnenje o možnostih, da bi v samostanu v Mekinjah uredili prostore za otroški vrtec. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru med drugim pravi, da najem prostorov v mekinjskem Uršulinskem samostanu predstavlja eno od možnosti za povečanje zmogljivosti javnega vrtca VVZ Aniona Medveda. V začetku decembra so si župan s člani kolegija, predstavnicami VVZ Antona Medveda, predsednico odbora za družbene dejavnosti ter predstavniki uradniškim delom krajanov, prišel v last KS Duplica ali Občine Kamnik. V odgovoru občinske uprave je zapisano, da ima kulturni dom na Duplici v skladu z veljavno zakonodajo že znane lastnike, kar so po zakonu o lastninjenju postali prejšnji uporabniki. Za vpis lastništva v zemljiško knjigo ni bil potreben nikakršen predhoden postopek za pridobitev soglasja občine. Zalo občina nima na voljo nikakršnih pravnih sredstev, s katerim bi vpis lastništva preprečila, prav tako ne more preprečiti prodaje objekta. Ker v občinskem proračunu niso predvidena nobena sredstva za nakup, občina tudi ne Nihče ne ve, koliko časa bo staro kamniško mestno jedro še krasila napol podrta, vendar »zaščitena« hiša Temnega valčka ... oddelkov za okolje in prostor ter za družbene dejavnosti ogledali prostore v samostnau. Sklenili so, da vrtec v sodelovanju s projektantsko organizacijo pripravi natančno oceno ustreznosti samostanskih prostorov z vidika normativov in tehničnih pogojev za prostor in opremo vrtca. Pripravili bodo tudi približno oceno potrebnih finančnih sredstev. Projektantsku.organizacija mora preveriti možnosti posega v prostore, ki so spomeniško zaščiteni. Poleg najema prostorov v samostanu občinska uprava preverja tudi druge možne rešitve za povečanje zmogljivosti kamniškega vrtca. Kaj bo s kulturnim domom na Duplici po ukinitvi SRD-a? Franc Orešnik je vprašal, kaj lahko glede na to, da se je župan že večkrat javno zavzel za razrešitev problema lastništva kulturnega doma na Duplici, občina stori, da bi ob predvideni ukinitvi Slovenske razvojne družbe konec tega leta, preprečil prodajo in da bi dom, ki je bil zgrajen z more sodelovati v postopku morebitne javne dražbe. Prostorske spremembe družbenega plana: kaj delajo ministrstva? Janez Leskovec je predlagal, naj bi naš poslanec povprašal pristojna ministrstva, ki že nekaj časa pretresajo predlog sprememb prostorskega dela občine Kamnik, kdaj lahko pričakujemo ustrezna soglasja. Občani in investitorji namreč ne morejo investirati na našem območju, ker spremembe družbenega plana niso sprejete. Zaradi izpada komunalnega prispevka pa je prizadet tudi občinski proračun. Občinska uprava pravi, da je skupaj z izdelovalcem LUZ Ljubljana pripravila osnutek dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik in ga 4. oktobra 2000 poslala pristojnim soglasodajalcem. Zaradi obsežnosti vsega kartografskega gradiva ni bilo mogoče poslati naenkrat. Zalo so se vloge za soglasja dopolnjevala po pregledu gradiva predhodnega soglaso-dajalca. Tako je bila vloga za poselitveno soglasje poslana na Občina Kamnik na sejmu Alpe-Adria Na mednarodnem sejmu turizma in športa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo, kot že več let doslej, predstavila tudi občina Kamnik. Na dan odprtja sejma ■ v torek, 5. februarja, bo ob 11. uri obiskovalce nagovoril župan Tone Smolnikar, sejemsko dogajanje pa bo popestril nastop godbe Stranje in pogostitev z dobrotami iz kuhinje gostilne Mlakar. V času sejma, od 5. do 9. februarja, se bodo na kamniškem razstavnem prostoru v hali A-2, dvorani 10, p>redslavljale najmlajše slovenske terme Snovik. Z zanimivim propagandnim gradivom in video predstavitvami pa tudi naše druge turistične in kulturne zanamenitosti. Ob tej priložnosti se bo preostalih še prijateljsko mesto Trofaiach iz Avstrije. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik "brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TĆR d.d„ tisk SET d.d. Ljubljana. ministrstvo za okolje in prostor 1. 8. 2001, dopolnitev 5. 10. 2001 in dodatne obrazložitve 13. 12. 2001. Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila vloga za soglasje poslana 17. 9. 2001 in dppolnje-na konec novembra 2001. Pri obeh ministrstvih občinska uprava aktivno sodeluje in si prizadeva, da bi bilo upoštevanih čimveč predlogov zaintresi-ranih predlagateljev. Spomenik žrtvam povojnih pobojev Svetniška skupina SLS+SKD je postavila vprašanje ali se bo tudi naša občina lotila problema odkrivanja in obeleževanja povojnih grobišč, glede na dejstvo, da je v naši ob-_____ __ ćmj velijo zna. L ; , > V mn i" tudi ne-'':f;( , ;.: znanih lokacij 'tS/tm -r°bisc- Na kak-jisfc Sen način se bo 'f'! občina vključila v državni projekt. Marjeta Humar (NSi) pa je dodatno predlagal, da občina uredi grobove žrtev povojnih pobojev in postavi spomenik, ki bo dostojno počastil njihov spomin. Občinska uprava pojasnjuje, da je občinski svet 31. januarja 1996 imenoval komisijo za popis žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem, ki je naslednica komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, ki ji je predsedoval dr, Branko Božič, predsednik novejše komisije pa je bil Milan Šuštar. Že leta 1990 ustanovljena komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev je ugotovila lokacijo mnogih množičnih grobišč, nastalih v maju in juniju 1945. Novoustanovljena Šuštarje-va komisija je zbirala podatke leto in pol ter zaključila svoje delo z objavo zbornika žrtev 2. svetovne vojne v Občini Kamnik. V delu so poleg sistematično zbranih podatkov objavljeni tudi zemljevidi, kjer so označena grobišča. 13. novembra je bil v javnih medijih objavljen povzetek pobude predsednika republike Državnemu zboru in vladi za ureditev odnosa slovenske države do tega obdobja. Predsednik republike je opozoril na dolžnost države za ureditev po vojni pobitih ljudi ter za spoštljivo označitev in vzdrževanje grobišč. Zavzel se je tudi za hitrejši in do svojcev spoštljiv postopek pri izdaji mrliških listov, za seznam vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej, za pospešeno urejanje spominskih parkov v Kočevskem Rogu in Te-harjih, pa tudi za skupen spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Ta naj bi predstavljal trajen simbol skupnega spomina na spravno dejanje. Hiša Temnega valčka kazi mestno okolje Kaj se dogaja s hišo »Temnega valčka«, je vprašal svetnik, ih predsednik sveta KS Kamnik Center Janez Repanšek in dodal, če tega problema res ni mogoče rešiti tako, da ne bi bil mestu v s ramoto. Občinska uprava v svojem odgovarja, da gre za privatno lastnino g. Resnika v KS Kamnik Center. Privatno lastnino pa zakon ščiti. Pred časom so si lastniki oz. investitorji skušali pridobiti dovoljenje za preureditev objekta, vendar se je pojavil problem lastništva nepremičnine. Občinska inšpekcija je v sodelovanju z zdravstveno in gradbeno inšpekcijo že ukrepala. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja M. in G. V. sprašujeta Občino Kamnik, zakaj se otroci, ki so vključeni v vrtce izven občine Kamnik, nahajajo v neenakopravnem položaju, zaradi kraja stalnega bivališča. Ker je vprašanje zanimivo za širšo javpost, odgovarjam tudi bralcem Kamniškega občana. Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši in občina. V skladu z 2. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih krije Občina Kamnik del cene programa za otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče, za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev ter za otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Vsakemu otroku iz navedenih kategorij, ne glede na to, v kateri vrtec je vključen, krije Občina Kamnik minimalno 20% cene programa, v katerega je otrok vključen. Iz. tega sledi, da plačajo starši največ 80% cene. programa, v katerega je otrok vključen. Starši oziroma zakoniti zastopniki otrok iz navedenih kategorij, ne glede na to, v kateri vrtec so otroci vključeni, pa lahko uveljavljajo tudi znižano plačilo vrtca, in sicer tako, da oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca v predpisanem roku na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik. Plačilo staršev se določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upošteva pa dohodek na družinskega člana v prime- rjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Glede na to, daje v občini Kamnik povprečni plačilni razred staršev tretji, krije Občina Kamnik v povprečju 70% cene programov, v katere so vključeni otroci iz zgoraj navedenih kategorij. Tako je Občina Kamnik namenila za doplačilo oskrbnih stroškov otrok v VVZ A. Medveda Kamnik in ostalih vrtcih v lanskem letu 373.383.894,00 SIT, v letu 2002 pa naj bi se za omenjeno proračunsko postavko namenilo 425.000.000,00 SIT. Občina sicer lahko v skladu s 7. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih plačilo staršem še dodatno zniža, vendar v skladu s svojimi finančnimi sredstvi. Občina Kamnik glede na svoja rttzpoložliva finančna sredstva tega, žal, ne more storiti. Iz tega razloga tudi ne more še dodatno kriti stroške za otroke, ki so v vrtcih v drugih občinah. Občina Kamnik se pri določanju dodatnega znižanja plačila vrtca opira na 32. člen Zakona o vrtcih in 3. člen Pravilnika o plačilih staršev z.a programe v vrtcih. V skladu z 32. členom Zakona o vrtcih lahko namreč lokalna skupnost v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi mnenja socialne službe poleg dohodka in premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. V skladu s petim odstavkom 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih lahko občina določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina žive v težjih socialnih razmerah. Vlagatelj mora v takšnem primeru dostaviti mnenje pristojne socialne službe. Čeprav se zavedamo trenutne problematike zasedenosti kapacitet VVZ A. Medveda Kamnik in stiske družin, ki so prisiljene vključiti svoje otroke v vrtce izven kamniške občine, je potrebno hkrati le poudariti, da dodatnih bonitet oziroma znižanj plačil programov Občina Kamnik ne more zagotoviti. Poleg tega je tudi ni mogoče primerjati z MOL, saj ni zmožna zagotoviti dovolj finančnih sredstev za vse obveznosti lokalne skupnosti. Kot finančno dotirana občina mora z razpoložljivimi finančnimi viri racionalno gospodariti, če hoče zagotoviti vse z. zakoni predpisane pravice občanov. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR UO združenja tajnikov slovenskih občin v Kamniku Zahtevajo upoštevanje mnenja občin V začetku januarja se jc v Kamniku sestal upravni odbor Združenja tajnikov slovenskih občin, ki ga vodi Ivan Pristov-nik, direktor občinske uprave občine Kamnik. Poleg nekaterih organizacijskih zadev je bila, osrednja aktualna tema razprave problematika o tem, da pri sprejemanju predpisov predlagatelji zakonov prehodno ne pridobijo (ali pa zelo redko), mnenja lokalnih skupnosti. Zlasti to velja, ko gre za predpise, ki se nanašajo na delo in življenje lokalnih skupnosti. Kol je poudaril Ivan Pristov-nik, se trenutno v vladi pripravlja precej zakonov, pri nastajanju teh pa bi morale sodelovati tudi lokalne skupnosti. Člani UO so v razpravi podprli predlog, da je treba na to opozoriti vladno službo za zakonodajo in v tem smislu k oblikovanju skupnega stališča pritegniti tudi Skupnost občin Slovenije in Združenje slovenskih občin. Vse tri institucije slovenskih občin so tako s posebnim pismom že opozorile Vlado Republike Slovenije na dosedanje postopke pri sprejemanju zakonov, ki ne upoštevajo ustavnega določila, da morajo pri nastajanju zakonov in drugih prepisov, ki zadevajo lokalne skupnosti, sodelovati tudi te. Posebej so opozorili, da se določene naloge prenašajo na občine celo s podzakonskimi predpisi, ki pa prehodno niso usklajeni z lokalnimi skupnostmi. Navedli so nekaj zadnjih primerov, kot denimo pravilnik o obratovalnem času trgovin, navodilo o revidiranju zaključnih računov občin, pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov in merilih za vodenje materialnih stroškov v vrtcih, ki izvajajo javno službo in podobno. Poudarili so, da s takim načinom dela po nepotrebnem kadrovsko in finančno obremenjujejo lokalne skupnosti ter se tako oddaljujemo od načel Evropske listine, ki jo je ratificirala tudi naša država. Povsem jasno je namreč, da novih nalog ni mogoče izvajati, ne da bili predhodno zagotovljeni ustrezni finančni viri. Preteklo leto je bilo v zakonodajno proceduro vloženih več zakonov, ki naj bi jih državni zbor sprejel po hitrem postopku. Tudi v teh primerih so pripravljalci predpisov obveznost o predhodni pridobitvi soglasij in mnenj lokalnih skupnosti enostavno prezrli. S tem so prezrli tudi dejstvo, da imajo strokovni delavci v občinah veliko praktičnih izkušenj pri izvajanju posameznih nalog, ki bi lahko bile v pomoč pri oblikovanju predpisov. Vse tri institucije so zato pozvale Vlado, naj svojim službam naloži, da v postopku priprave predpisov, ki se nanašajo na lokalne skupnosti, pridobijo njihova mnenja. Ponovno so poudarili, da so tudi vsa združenja lokalnih skupnosti na državni ravni pripravljena sodelovati pri kreiranju novih zakonskih rešitev. F. S. Sklicana 25. seja občinskega sveta Župan Tone Smolnikar je za sredo, 6. februarja, sklical 25. sejo občinskega sveta, prvo v letošnjem letu. Zato bodo občinski svetniki o večini zadev razpravljali in sklepali v drugi obravnavi. To velja tudi za predlog občinskega proračuna za leto 2002, ki mu bodo občinski svetniki zagotovo namenili največ pozornosti v 12 točk obsegajočem dnevnem redu. Med tistimi akti, o katerih bodo občinski svetniki dokončno odločali, so tudi Okvirni program dela občinskega sveta za leto 2002, Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulture, spremembe odloka o turistični taksi ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu B-5 Perovo. Po skrajšanem postopku pa naj bi svetniki obravnavali spremembe odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik v družbo [jo zakonu o gospodarskih javnih službah (uskladitev z zakonskimi spremembami). Občinski svet bo v prvi obravnavi pretresal predlog pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. Obravnaval in sprejemal bo tudi pripravo zazidalnega načrta območja B-25 (Fructal) ob Korenovi cesti (za preselitev dejavnosti družbe Meso Kamnik d. d.). Občinski svet bo sklepal tudi o novi povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 2002, odločal pa bo tudi o nakupu zemljišča za razširitev lokalne ceste (izgradnja pločnika) Kamnik - Perovo (Pol na Rudnik-1'ot na Dobravo). Planinski priznanji Dušanu Štefuli in Stanetu Simšiču Ob koncu leta je izredno dejavno Planinsko društvo Kamnik izrazilo zahvalo posebno aktivnim društvenim delavcem za dolgoletno marljivo in uspešno delo ob njihovem osebnem jubileju in jim izročilo praktična darila s posvetilom. v Dušan Štefula s SVEČANO LISTINO Planinske zveze Slovenije in Stane Simšič z DIPLOMO Mednarodnega Olimpijskega komiteja. Lično izdelane keramične krožnike, poslikane s planinsko floro, so za 80-letni jubilejprejeli predsednik društva Dušan Štefula, večletni načelnik gospodarskega odseka in član nadzornega odbora Miran Beč, dolgoletni član Upravnega in nadzornega odbora Drago Jeglič in večletna oskrbnicaplaniskekoče na Ko-krskem sedlu Metka Sušnik. Na predlog Planinskega društva Kamnik je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje planinsko priznanje »SVEČANO LISTINO« predsedniku društva Dušanu Štefuli za izreden prispevek pri vodenju in razvoju društva. To najvišje priznanje je prejel v mesecu decembru na Slovesnosti na Brdu pri Kranju iz rok predsednika Planinske zveze Slovenije Francija Ekarta ob prisotnosti predsednika Republike Milana Kučana. Na predlog Planinskega društva Kamnik in Planinske zveze Slovenije je v decembru DIPLOMO MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA prejel dolgoletni član upravnega odbora in načelnik Propagandnega odseka STANE SIMŠIČ. Priznanje mu je izročil predsednik slovenskega Olimpijskega komiteja Janez Kocijančič. Mešani pevski zbor Cantemus na gostovanju v Nemčiji GASILSKI VETERANI OBUJAJO TRADICIJO GASILSTVA Na območju občine Kamnik - Komenda je že nekaj desetletij močno razvito gasilstvo. Nekatera društva so že prekoračila 100-letnico delovanja, tri pa se jim bodo pridružila v tem desetletju. Razvoj tehnike in družbe zahtevata več protipožarnega varstva v mestih in na podeželju. Preveč je bilo požarov in naravnih nesreč s hudimi posledicami za Ijitdi in premoženje, pomoči pa od nikoder. Veliko svojega časa, umskih sposobnosti in telesnih naporov so prispevali žlahtni možje svojemu ljud- Na pritisk občinstva, še posebej gasilcev, so ga po nekaj urah izpustili. Pri izhodu iz zapora so mu navzoči čestitali: »Vi ste v enem popoldnevu za slovenstvo napravili več kot mi vsi v 50-tih letih.« Teh velikih mož se današnji gasilci ne spominjajo in zanje ne vedo, ker se na strokovnem izobraževanju premalo posega v zgodovino gasilstva. Na območju Slovenije v gasilskih organizacijah ustanavljajo odbore in svetle gasilskih veteranov, da prenašajo stare gasilske izkušnje na generaci- jo, ki prevzema njihovo dediščino. Programska naloga je v tem, da prenašajo svoje strokovne in praktične izkušnje iz večjih požarišč ter kulturno-športne igre v strokovni program izobraževanja. Tak odbor je bil v Kamniku ustanovljen junija 2001. Odbor, ki pokriva področje Gasilske zveze Kamnik, šteje devet članov -en član iz vsakega društva, ki so pripravljeni svetovati in pomagati članstvu v dobrobit in varnost naše države. ALOJZIJ KONDA Ignac Merhar, kije sestavil gasilsko vodnico v slovenskem jeziku. stvu in domovini. Med temi so nepozabni meceni v zgodovinski gasilstva: Fran Barle, Josip Sirca, Ignac Merhar, Josip Turk in še mnogi drugi. Na Kamniškem so se za gasilstvo in družbeni napredek razdajali Alojz. Vrcmšak, Anton Cerar, Tomaž Homar, Jože Berlec, Franc Dolenc in še veliko drugih mož, fantov in žena. Gasilske organizacije so v svoji zgodovini odigrale pomembno vlogo, tako na požariščih kot tudi na kulturno prosvetnem področju in krepitvi narodne zavesti, še posebej v času av-stro-ogrske vladavine. Slovenci so hoteli na svoji zemlji govoriti svoj jezik. Temu, da se mora v gasilstvu poveljevati nemško, se je med prvimi uprl Ignac Merhar, gasilski poveljnik iz Ribnice na Dolenjskem. Bilo je leta 1880, ko je Merhar v slovenskem jeziku poveljeval svoji gasilski četi na veliki proslavi v Ljubljani. Pri navzočih, ki so spremljali parado, je vzbudil veliko ljudsko navdušenje. Policisti so stopili k njemu, mu vzeli poveljniško sabljo in ga odpeljali v zapor. Letno srečanje slepih in slabovidnih Slepi in slabovidni s kamniško-domžalskega območja so se kolje že običajno tudi konec lanskega leta zbrali naptred-novoletnem srečanju. Pred začetkom družabnega srečanja smo se pogovarjali s tajnico Medobčinskega društva Ljubljana, kamor sodi naše področje, Zdenko Tomažič in Milanom Trojanam, ki povezuje članstvo na tem področju. Vseh članov društva v Sloveniji je 863, na našem območju pa 50. Posebno pozornost p društvo namenilo šolajočim otrokom, zbiranju sredstev preko Rotary klubov, Lians klubov in drugih donatorjev. Tako so uspeli z zbranimi sredstvi kupiti računalniško opremo v vrednosti 1.200.000 sit za Saško Šurla, ki je popolnoma slepa. Zbrali so tudi drugo računalniško opremo v vrednosti 2.130.000 sit. Društvo us-pešno deluje tudi na socialno-varslvenem jmdročju, od socialne pomoči, opismenjevanja, orientacije itd. V okviru društva KPŠRD skrbijo za kulturno življenje, športne aktivnosti in drugo. Uspešno deluje pevski zbor, dramska sekcija, jezikovni in jilesni tečačji, izletništvo, letovanje v Izoli in Piranu, Simonovem zalivu in na Okroglem pri Kranju. Posebno pozornost namenjajo starejšim, pošiljajo jim voščilnice, kijih izdelujejo člani društva. Organizirana je nova aktivnost, ki seje dobro jmjela. V ta okvir sodijo sjnemljevalci za jiosamezne člane, tudi na lem območju. Sj)osebnim zadovoljstvom sta nam sogovornika jmveda-la, daje Društvo slejnh in slabovidnih junija podarilo novi očesni kliniki v Ljubljani - ambulanti za slabovidne dva optična pripomočka vredna 650.000 sit. Podelitve se je udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Dušan Keber. Članice in člani društva se radi družijo, srečanja j>a so vedno združena s prijaznim kulturnim programom. Tokrat so v programu poleg Božota Matičiča s harmoniko sodelovali tudi pevka Jožica Kališnik, z recitacijami Mile Kači-čevepa Marija Golob. Slepe in slabovidne je v imenu DU Kamnik pozdravil predsednik Stane Simšič. Zaželel jim je vse lepo in izpolnitev njihovih želja. Milan Trojan se je zahvalil izvajalcem kulturnega programa in osebju gostišča Marjanca ter želel srečno in zdravo [sočutje v letu 2002. STANE SIMŠIČ Mešani pevski zbor Cantemus je na povabilo Manfreda Kcrna in komornega zbora Quatro Frote iz Schvvetzingena v začetku decembra gostoval v Nemčiji. Naša pevka Polona Pogačar se je spoznala z Manf redom na evropskem zborovskem sreča- smo bili počaščeni in v zahvalo smo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Že pogled na zunanjost Schu-tzengel Kirche (cerkve angela varuha) v Bruhlu, kjer je bil večerni koncert, je bil veličasten, prav takšna je bila tudi notra- 11» ■ Naš skupni koncert v veličastni cerkvi Schwetzingen Kirche v Bruhlu je bil toplo sprejet. nju v Franciji in ob njunem prijateljskem stiku je nastala pobuda za srečanje in skupno nastopanje obeh zborov. Na turnejo smo se pripravljali že od začetka sezone in temu primeren je bil tudi izbor našega programa, ki ga je pripravil zborovodja Sebastijan Vrhovnik. Pevci so gostovanje v Nemčiji nestrpno pričakovali, saj po osvojeni zlati plaketi na pevskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru in tretjem mestu nismo imeli resne priložnosti, da se predstavimo širši slovenski ali tuji javnosti. Razmišljali smo sicer, da bi se udeležili zborovskega tekmovanja v Italiji, vendar pa smo po prejeti informaciji, da moramo v celoti sami kriti stroške, to misel opustili. Z veseljem , se ^spominjamo dobrodošlice in sprejema, ki smo ga doživljali povsod, kjer smo gostovali. Po dolgi 10-urni vožnji skozi deževno Nemčijo, smo v četrtek zvečer prispeli v Spever in se nastanili v Youth hostlu. Tam nas je že čakal Manf red in nekaj članov komornega zbora Ouatro Forte, ki so nas lepo pozdravili in povabili k večerji. Sledil je sprehod po mestu Spever, ki je bilo v znamenju pričakujo-čih praznikov, vse je bilo že v prazničnem vzdušju, zelo lepo osvetljeno in okrašeno, stojnice v prijetnih hišicah pa so se vrstile po glavni ulici. Naslednji dan smo pričeli z dopoldansko vajo, nato smo se odpeljali na ogled Heidelberga, enega najlepših turističnih mest v Nemčiji, ki se omenja že v 12. stoletju. Mesto se lahko pohvali z najslavnejšo univerzo v Nemčiji, ki je bila ustanovljena leta 1386. Sredi Heidelberga je na hribu občudovanja vreden in mogočen grad, od koder se razprostira čudovit panoramski razgled na mesto in okolico, kjer izstopa znameniti most Theodor Heuss Bruck. Po ogledu mesta smo se odpeljali v Schwetzingen, kjer je že sledil prvi nastop. Na osredn)em trgu smo zapeli bozicnc pesmi. To je bilo |5| nekakšno ogrevanje pred srečanjem z zborom v tam-kajšnji pivnici, kjer je bilo fantastično vzdušje. Pivnica H je bila zasedena do zadnjega kotička, a smo se vseeno uspeli spraviti vanjo. Tudi tukaj smo bili opazni, dobro smo se ogreli in po nekaj zapetih pesmih so nas kaj hitro postregli s pivom. Drugi dan so nas spet čakale dopoldanske vaje, nato pa nas je župan Schvvetzingena povabil na kosilo. Veliko besed nam je namenil, zlasti pa je poudaril, da slovenska zborovska glasba sega v sam svetovni vrh, zato so nas tudi radi povabili in nam nudili finančno podporo. Zupan nam je nato predstavil kraj, priporočil ogled SchloBgartna. Predstavnik za kulturo nam je izročil knjigo Schvvetzingena, kar je bilo za nas prijetno presenečenje. Res certa, kar nas je nekoliko zbegalo, saj smo na domačih nastopih vajeni ploskanja po vsaki odpeti skladbi. Za dodatek smo člani obeh zborov združeno zapeli še skladbi An Irish blessing -T. E. Moor in Es ist ein Ros ent-sprungen - M. Praetorius / Jan Sandstroni Zadnja skladba je bila višek koncerta, saj sta se zbora lepo in občuteno prelivala. Po koncertu smo se vsi nastopajoči udeležili slovesne večerje na povabilo Restaurant Rat-sstbute Michael Pfister Bruhl, katere lastnik je oče teniške kraljice Steffi Graff, rojene v Bruhlu. Tu nas je sprejel tudi župan mesta Bruhl. Bili smo nadvse počaščeni, saj take gostoljubnosti nismo pričakovali, vzdušje pa je bilo izjemno. Pred nami je bil še en pomemben koncert, z enakim programom kot prvi. Nedelja je bila sončna in mrzla, vzeli smo si prost dopoldan. Zanimiv je bil ogled starega mesta Spever, ki se omenja že v 7. stoletju in ima bogato tradicijo, številne katedrale, tehnični muzej in ena najvišjih mestnih vrat v Nemčiji. Zanj je značilna največja in najpomembnejša katedrala s šestimi stolpi v romanskem slogu v Nemčiji, ki se omenja okrog leta 1030. V bližini katedrale so zgodovinski muzej s pomembno srednjeveško zbirko, škofijski muzej, stolnica z grobovi nemških cesarjev in tehnični muzej. Skupaj z vodičem in Manf redom smo si ogledali znameniti park SchloBgarten v Schvvetzingenu in občudovali francosko baročno simetrija, kompleks vodnjakov z Ariono-vimi podobami v angleški vrtnarski pokrajini, drevorede, ribnike in vodnjake v obliki bogov, oranžerijo in kipe grških bogov. Sprehodili smo se po parku s .stilnimi jezeri, ki jih , krasijo nasadi okrasnega grmičevja s stezicami in različnimi vegetacijami. Ta sprehod je bil kot nalašč za nedeljo, pripomogel nam je k sproščenosti in umirjenosti pred večernim koncertom. Sledila je tonska vaja, saj so koncert snemali za izdajo zgoščenke. Cerkev Pfarrkirche St. Pankratiusa v Schvvetzingenu se je začela polniti že pol ure pred koncertom. Ker so napovedovali množično udeležbo, so imeli vstopnice označene vrste in sedež, česar v cerkvi še nisem doživela. Množično občinstvo nas je po nastopu nagradilo z navdušenim aplavzom in v prijetnem razpoloženju smo se skupaj z gostiteljskim zborom odpravili v njihov kulturni dom, kjer smo dokončno proslavili uspešno glasbeno sodelovanje. Vseskozi je odmevala pesem, izvedli smo celo skupno vajo za koreografijo popularne ruske pesmi Voro Ivanečki, ob kateri smo se vsi zabavali. Ob tako prijetnem razpoloženju se je bilo izredno težko posloviti. Glede na gostoljubnost zbora, ki nam je omogočil in tudi pretežno financiral turnejo, so sledile zahvale in povabilo, da se čimprej srečamo v Sloveniji. Za gjjl nas in naš finančni položaj §*f bo to težko, vendar upamo, SI da pri tem projektu lahko ||s računamo na pomoč spon-: '• zorjev, Občine Kamnik in lij Zveze kulturnih organizacij, saj ima Kamnik zgodovinsko . tradicijo, lahko se pohvali z delovanjem številnih kultur-fSji nih duštev in zborov, prav tako pa je zelo zanimiv za tovrstno turistično promocijo. Ob tje priložnosti se iskreno zahvaljujemo naslednjim sponzorjem, ki so finančno podprli naš projekt: Občina Kamnik, Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Kemas d. o. o., Kambus d. d., Butan plin d. d. in Vele d. d. Člani Mešanega pevskega zbora Cantemus smo si torej zadali cilj, da komorni zbor Quatro forte v naslednjem letu gostimo v Kamniku in upamo, da se mu bomo na ta način vsaj delno oddolžili za zanimivo in V znamenitem parku Schlojigarten v Schwetzin- uspešno turnejo po Nemci- jo. CECILIJA PLEVEL njost. Sledila je skupna vaja za pesmi, ki so bile na programu v skupni izvedbi obeh zborov. Pred koncertom smo nekaj pesmi zapeli še na prazničnem srečanju demokratske stranke, katere član je tudi župan. Ob hladni temperaturi smo s toplino v srcih čakali večerni koncert. Prvi je nastopil komorni zbor Ouatro Forte, izvedel je zelo zahteven adventni motet Josefa Gabriela Rheinbergerja (1839-1901) - Advent Motetten op. 176. Občinstvo je hvaležno pozdravilo njegov nastop. Zbor šteje 19 pevcev in pevk, ima odlično zasedbo, zvok je svež in odraža kvaliteto glasov, kar je precejšnja zasluga njihovega odličnega zborovodje Holgerja Specka, ki deluje kot dirigent, pevec, glasbeni pedagog in, je docent državne univerze za glasbo v Karlsruheu. Komorni zbor Quatro Forte vodi od leta 1995. Delo z mladimi pevci je zanj posebna naloga in izziv, njegovo delo je uspešno in natančno, je talentiran in posreduje različne glasbene kontekste in sloge. Zbor je v preteklem letu slavil 10-letnico delovanja, ob tem jubileju je priredil odmevni koncert v znamenitem parku SchloBgarten. V spomin na naše skupno sodelovanje smo vsi člani zbora prijeli tudi zgoščenko, na kateri je program jubilejnega koncerta zbora Quatro Forte. Naj omenimo, da se je zbor že udeležil evropskega zborovskega srečanja. Za gostitelji je sledil prvi del koncertnega programa Mešanega pevskega zbora Cantemus, nato pa so zopet nastopili gostitelji s štirimi moteti Francisa Poulenca - Quatre motets pour le temps de noel, koncert pa je zaključil Mešani pevski zbor Cantemus s slovenskimi božičnimi pesmimi ob orglarski spremljavi naše pevke in študentke Glasbene akademije Marjete Kočar. Aplavza občinstva smo bili deležni šele ob koncu kon- genu. Kamniški OBČAN NAŠI POGOVORI - REPORTAŽE 31. januarja 2002 Ob 10-letnici ekskurzij dijakov kamniške gimnazije v London ,Go Bananas' ali kako se še drugače naučimo angleškega jezika Da pregovor, Kolikorjezikov znaš, toliko veljaš/'še kako drži, se zaveda vedno več mladih, staršev in učiteljev, pot do aktivnega znanja tujega jezika pa je lahko dolga, prepredena s številnimipreprekami ki zahtevajo disciplino in predvsem vztrajnost. Učenje in ponavljanje suhoparne slovnice, brskanje po slovarju za neznanimi besedami, pravilna izgovorjava stavkov te kaj hitro spravijo s tira. Lahko pa gre tudi drugače. Profesorica na kamniški gimnaziji Ljuba Vute vsako leto svojim dijakom, predstavi angleški jezik z drugega zornega kola in jih enostavno popelje na izlet v Anglijo. O malce nenavadni učni metodi sem se s prof. Vute pogovarjala po deseti ekskurziji v London. Gospa profesor, zakaj ste se odločili, da svoje dijake peljete na eskurzijo v Veliko Britanijo, in to že v šolskem letu 1991/92, ko šolska potovanja še niso bila tako^ modi? Po desetletnem poučevanju učencev na Srednji agroživil-ski šoli, kije gostovala v kamniški srednji šoli, sem sredi šolskega leta začela poučevati angleščino na gimnaziji in postala razredničarka učencev jezikoslovne usmeritve. Njihovo navdušenje za učenje jezikov, zvedavost in željo po čimbolj pestrih dopolnitvah učnega programa so me spodbudili v želji po nečem novem, vodstvo šole seje strinjalo in tako smo res pogumno in z vso resnostjo pripravili program enotedenske eskurzije, kije vključevala celodnevno prisustvovanje pouku v elitni dekliški šoli, bivanje pri družinah, ki sem jih poznala in pa seveda pester program vodenih ogledov in obiskov muzejev, galerij, gradov, predstav... Komaj smo se vrnili, že so učenci naslednje generacije začeli zbirali denar za ekskurzijo in tako naprej naslednji in naslednji... Takšno potovanje je zagotovo velik finančni zalogaj za starše. Kako je vsem učencem uspelo zbrati dovolj denarja? Gotovo je potovanje z letalom, bivanje in ogled v državi s tako močno valuto kot je britanski funt za nas zelo drago, pa vendar nam je uspelo, da smo kar nekaj let potovali vsi učenci posameznega razreda. Spominjam se, kako smo prodajali knjige za založbo Slovenska knjiga in bili res pošteno nagrajeni, saj je gospod direktor cenil naše želje po potovanju z namenom več videti in vedeti. Prodajali smo ludi sveče, v liti smo ob čiščenju paprik dobili pmve žulje... Res smo se dbbro organižiYaH!pMžnaHpd'Wdrdhi,'dd'fe bilo takrat mnogo lažje najti kakšno priložnostno delo za cel razred kot danes. Alije program ekskurzije vsa leta enak? Nikakor. Prvih nekaj let je bila ekskurzija tedenska. Stanovali smo pri družinah v manjših bivalnih naseljih v okolici Londona, obisk srednje šole je bil obvezen del ekskurzije, nekoliko manjši poudarek, je bil na doživljanju Londona, saj smo se pozno jmjmldan vračali k družinam. Večeri so bili za profesorje spremljevalce mnogo manj naporni, saj je skrb za učence prevzela družina. Zdaj Jmjiravljamo krajši program, običajno petdnevni, vendar pazimo, da f)otujemo zelo zgodaj zjutraj in se vračamo pozno zvečer, tako da vse dni temeljito izkoristimo. Stanujemo v centru Londona, kar nam omogoča, da temeljito izkoristimo možnosti, ki nam jih mesto nudi z ogledi galerij, muzejev, jmrlamenta, katedrale, knjižnic in knjigarn. Program ni nikoli ponovitev prejšnjega, saj se v Londonu ogromno stvari spreminja, tako smo si v letu 2000 lahko ogledali dogajanje v Millenium Dome, {totem pa nič več, ker struktura sicer še stoji, vendar je [>razna. Letošnja generacija je pirva videla novo največjo galerijo moderne umetnosti v Evropi. Priti v London in ne doživeti angleškega podeželja bi bilo res škoda. Zalo si vsako leto ogledamo slikovito mestece Stralford ob reki Avon in univerzitetno mesto Oxjbrd z zanimivimi kolidži ali [)a pobegnemo' v Windsor na ogled kraljeve rezidence in slavite elitne šole za fante v Etonu... Kaj pa so vaši učenci izbrali kot najbolj zanimiv ogled na-eskurziji? Zelo različno, vendar se mi zdi, da se jim še posebej vtisne v spomin musical, saj je to zvrst, ki pri nas ne živi. Ekskurzijo v London vsako leto poskušamo pripraviti kar najbolje, zato si veliko učencev ponovno želi obiskati to najbolj svetovljansko mesto na svetu. Vsakemu zagotovim, da bodo nadaljnji obiski še bolj prijetni, saj bodo hkrati tudi bolj osebni. Vsak se mora znajti sam, ni prav, da mu je vse servirano na krožniku, kar pa je razumljivo potrebno učencem drugega letnika gimnazije, ki potuje v skupini. Veliko nekdanjih dijakov me prosi za ponovitev izleta, vendar sem odločno proti. i Koliko pa lahko obisk Londona prispeva k boljšemu znanju angleškega jezika? (Profesorica se ob tem vprašanju od srca nasmeji). Tako pref>rosto pa stvari pri jeziku ne gredo. Res [m je, da ko jezik uporabljaš, spoznaš, kako jjomembno je sjmrazumevanje, pa čeprav še na tako preprost način. Ne vem sicer, koliko je obisk Londona vplival na večje zanimanje in boljše znanje angleškega jezika, lahko p>a se pohvalimo z res lepimi uspehi na regijskih in državnih tekmovanjih v zadnjih letih, saj imamo celo paleto odličnih dosežkov, od drugega, tretjega, petega mesta na državnem, na regijskih pa že deset let dosegamo p>o vsaj dve uvrstitvi med p)rvih pet, kar zagotovo ni slabo. Tudi sama sem si kot dijakinja prof. Ljube Vute ogledala London in se ji za enega izmed najlepših spominov na gimnazijska leta, kot tudi za pogovor, iz srca zahvaljujem. BOJANA KLEMENC Velika planina čaka na sneg MUHASTA ZIMA NI NIČ NOVEGA (Nadaljevanje s 1. strani) Da je narava na Veliki planini precej muhasta (in da ne bi smela vedno znova presenečati!) nam, denimo, povedo tudi podatki za desetletno obdobje (od leta 1949 do 1959), ko je naj- krajša »zima« (z najmanj 15 cm neprekinjene snežne odeje) trajala 2 meseca, najdaljša »zima« pa 5 mesecev. V omenjenem desetletju je bil naj poznejši začetek zime med 1. in 10. februarjem, Za smučanje ugodna snežna odeja ni nikdar trajala neprekinjeno manj kot dva meseca. Tako je pozimi 1954/55 smučarska sezona trajala 62 dni, pozimi 1956/57 pa kar 155 dni (Turistični vestnik 5/1966). Pa naj o januarskem utripu Velike planine raje spregovorijo naši posnetki in nekaj kratkih izjav tistih, ki skrbijo za takoimenovano zimsko turistično ponudbo na Veliki planini. Med nedeljo in petkom je Velika planina slabo obiskana, zato nihalka vozi le trikrat dnevno in še takrat le z eno kabino (da lahko zadostijo predpisom le z enim sprevodnikom). Lanskega decembra so z nihalko prepeljali 3196 potnikov. K tej številki so pripomogli predvsem božični in novoletni prazniki. Na pripombe, zakaj dvosedežnico, ki med tednom stoji, poženejo šele v petek ob 13. uri, čeprav nihalka pelje vsako uro od 8. ure dalje, je šef žičnic Vinko lah ni kar odgovoril, da se turisti podajo na planino šele v petek popoldan. Zato bi imeli z dopoldanskim zagonom le večje stroške. Osamljeno smučišče med Zelenim robom in Šimnovcem (popularno Ror) je »krasil« le zdrobljen led, pomešan s peskom in razpadajoč snežni možak ... Tudi gostišče na Zelenem robu ima čez teden zaprta vrata z napisom, da ga (do začetka smučarske sezone) lahko obiščete le od petka do nedelje ... Nič lažjega, pravi natakar Romša-kov Jure v gostišču na Simnovcu, ko je v praznem lokalu v borovo tnalo zabijal žeblje. S to igro si namreč krajšajo čas obiskovalci gostišča, ki ga je nedavno tega od Zurbi-teama najel Matej Voros iz Ljubljane. Nič lažjega je namreč ime šole smučanja in deskanja na snegu, ki jo bo podjetni Matej, ki ima svoje korenine v Kamniku, začel izvajati poleg na Krvavcu tudi na Veliki planini, brž ko pade dovolj snega. Eden izmed tistih, ki ga najbolj skrbi, če bi se letos ponovila lanska »zelena« zima, je prav gotovo Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina -zaklad narave: »Če bo do konca januarja zapadlo dovolj snega, bi morda še rešili sezono. Za preživetje zimske sezone moramo v naslednjih dveh mesecih ustvariti najmanj 50 milijonov tolarjev prihodkov. Sicer pa nas bo izpad prihodka zelo prizadel in bomo morali razmisliti o nekaterih resnih ukrepih ...« Torej, vsi so pripravljeni, le sneg mora čimprej zapasti. Upajmo, da ga bomo le dočakali in da letošnja zima Velike planine le ne bo izneverila. Besedilo in slike: FRANC SVETELJ jBr»iii_l }.. 'i _ '** mM Čeprav je običajno na vzhodnem delu planote snežna odeja debelejša in so dleavci 3S Sporta na najbolj kritičnih mestih tudi ob najdaljši vlečnici iz Tihe doline na Gradišče postavili več lesenih zaščitnih ograj, jo bo moč pognati, ko bo padlo vsaj 30 cm novega snega. Med redkimi prebivalci Velike planine so te dni kavri, ki imajo največ dela s trganjem vreč z odpadki, s katerimi je zasuta hišica za odpadke na Zelenem robu. Zaradi nedostopnosti (ledena cesta) jih namreč Jeršičov z Gozda kot izvajalec Publicusa še ni uspel odpeljati v dolino ... Tudi 600-metrska vlečnica Zeleni rob čaka na sneg. Po izjavi Vinka Rib-nikarja so želeli usposobiti vsaj vlečnico Jurček za najmlajše, vendar jim tudi to ni uspelo. BLAGOVNICI VELE PRIZNANJE ZA UREJENOST V okviru akcije »Moja dežela, lepa in gostoljubna« je v okviru Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije potekalo tekmovanje in izbor najbolje urejenih prodajaln, ki ima namen spodbujati k ustvarjanju prijaznega in urejenega okolja za potrošnike in zaposlene v prodajalnah ter k spodbujanju tekmovalnosti med trgovci pri doseganju teh ciljev. V letu 2001 seje v projekt vključilo kar 332prodajaln in ocenjevalne komisije so imele ob izredno hitrem razvoju slovenske maloprodaje v zadnjem obdobju izredno težko nalogo, da med prijavljenimi najdejo tiste, ki najbolje odražajo osnovno idejo jnojekta. Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln je tako v skladu s projektom »Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2001« predlagala 23 kandidatov za republiške diplome in priznanja v osmih kategorijah: blagovnice, hipermarketi, klasične in samoizbirne pro-dajlne tekstila in obutve, klasične in specializirane tehnične prodajalne, klasične in specializirane živilske prodajalne, ostale prodajalne, samopostrežbe in marketi, tehnični prodajni centri. V kategoriji blagovnic je diplomo GZS-Združe-nja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajalne prejela BLAGOVNICA VELE v Domžalah. V obrazložitvi so zapisali, daje ponudba blagovnice namenjena širokemu krogu kupcev, s kakovostjo in obsegom asortimana pa lahko zadovoljijo tudi potrebe najzahtevnejšega potrošnika. Prav tako v Vele potekajo številne degustacije in promocije. Tudi modne revije, kijih organizirajo dvakrat letno, so izostale že tradicionalne. V podjetju Vele, ki ima dominantno vlogo na kamniško-domžalskem področju, verjamejo v prihodnost veleblagovnic na slovenskem trgu, kar dokazujejo z obsežno prenovo blagovnice v Domžalah, kije v dosedanjih letih poslovanja osvojila srca lokalnih kupcev, s svojo ponudbo in pristnim odnosom do strank pa privablja tudi kupce iz širše okolice. S svojo razvojno strategijo zasledujejo cilj prijetnega in udobnega nakupa v čim krajšem času, pri leva [ki se poslužujejo premišljene kombinacije klasičnih metod prodaje in sodobnih trendov v maloprodaji, kar od prodajnega osebja zahteva veliko znanja o blagu, kupcih, svetovanju in pomoči strankam.. Čestitamo! ^_<_SAŠA MEJAČ J Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Drsališče je letos zastonj. Pa naj še kdo reče, da naš Volčji Potok ni popularen tudi v mednarodnem smislu, še posebno odkar imamo golf z osemnajstimi luknjami. Poleg tega, da se zanjzanimajo seni-orji iz. vse Evrope, ki naj hi letos imeli tu svoje prvenstvo, pa je njegov glas segel tudi tja v daljno Rusijo. Pred dnevi je golfArboretum namreč obiskal sam ruski predsednik vlade Kasjdnov, ki sicer ni igral golfa, kjer so vse luknje zamrznjene, vendar bo prav gotovo o lepotah, ki obkrožajo eno naših najlepših golf igrišč, poročal svojim ministrom tudi na seji vlade. Zato lahko V Volčjem Potoku pričakujemo poleg evropskih upokojencev z debelimi denarnicami tudi kakšnega ruskega ministra ali novopeče-nega kapitalista. V tem smislu tudi Župan upa, da ho v občinski mošnji-ček padel kakšen evro, pa tudi ruhelj ne bi bil odveč. Vsaj iz naslova turistične takse, če drugega ne, kot se izražajo turistični gospodarstveniki... Pa smo le našli rešitev tudi za brezposelno nihalko na Veliko planino. Umni turistični strokovnjaki so pogruntali, da bi se jih dalo koristno uporabiti za izvajanje skokov z jadralnim padalom. Prvi skok so pred dnevi že opravili. Pravijo, da spada kar v svetovno knjigo rekordov. Pa še potnikom, ki bodo slučajno obviseli na zajli, kot pred leti, ne bo več treba ves dan čakati na reševalce. Iz gondole bodo poskakali kar s padali... ~T\olga leta smo v našem podalp-jLf skent mestu pogrešali drsališče, končno pa smo letošnjo zimo le dobili led na pretek. V drsališča so se spremenili celo pločniki, trgi in druge javne površine. Zato se lahko drsamo kar zastonj. Žal pa so nekateri tako nadrsali, da so jih morali odpeljati v ljubljansko mavčarno. Niso namreč upoštevali navodila nekaterih občinarjev, da je drsanje dovolje- no le po gladkih, zbrušenih površinah, ne pa po kopastih drsališčih na ploščnikih in drugod... rreba pa je čestitati stanovanjskemu skladu, ki je stanovanja v stavbi najboljšega soseda pri Bevcu sklenil prodajati le skupaj z »garažnimi mesti«, čeprav bo treba zanje odšteti po nekaj več kot sedem jurjev, pa ne tolarjev, pač pa evrov. Bolj v zadregi pa bodo stanovalci v kapi-tanski kajuti, južno od Svetilnika, ki v nastajajoči podružnici ne morejo priti do garaž, če imajo za 30 cm predolgega jeklenega konjička. Odločiti se bodo morali za nakup montažnega vozila. Pa bodo zadnje dni jamrajoči prodajalci avtomobilov spet imeli posel... KRIŠTOFOV PEPEII PISMA — OD_V_EVI — 1V_NEN«JA — Sprejemanje ustavnih sprememb Že nekaj časa se govori o nujnosti sprememb ustave. Tako, da je po mučnem prigovarjanju in delu nekaterih vendar prišlo do neke javne obravnave. Ponovno je treba poudariti, da vladajoča oligarhija v preteklosti ni bila kaj dosti naklonjena tem spre-' memham, posebno pa še tistim, ki naj bi prišle s strani ljudstva. Saj oblasti taka ustava čisto ustreza. Strokovnjaki razne vrste so si za drage denarje sestavili ustavo dokaj sebi v prid. Sčasoma so nekateri in to predvsem »mali ljudje« le prišli do spoznanja, da je ta najvišji akt zelo pomanjkljiv ali v nekem pravnem smislu celo neveljaven. Da bo moralo ljudstvo pri nas storiti še marsikaj, postaja vse bolj očitno. Opozicija ni sposobna narediti kaj dosti, očetje našega naroda, kot predsednik vlade, predsednik republike^ in drugi pa so itak že po ustavi brez osebne odgovornosti. Dobro je, da se javnost zanima, kakšno ustavo imamo in kakšno hočemo imeti. Pohvalno pa je tudi, da sije predsednik državnega zbora našel čas in lepo vodil javno razpravo v državnem zboru, zato upamo, bo do tega še prišlo, saj je to pot do boljše ustave, kar je pogoj za boljšo družbo oziroma boljše Življenje. OPRAVŠ FRANC, Godič Odbor za zaščito zakonitosti Kamnik Kabelski sistem je last vseh vlagateljev (2) O soneta simpiicitas, bi tudi jaz lahko vzkliknil, potem ko mije A. J. P. v zadnji številki Kamniškega občana naprtil obtožbo, da sem se kot »nekdanji pravobranilec samoupravljanja prelevil v branilca oseb, ki so nas prevarale...« In to potem, ko so mi na drugi strani nekateri želeli naprtiti, da je bil moj članek (KO-6. det: 2001) vzrok, da so dan potem doslej še neznani storilci s kamenjem napadli prostore Zavoda za razvoj KTS v neveljski šoli in razbili vsa okna, češ, da bi bilo bolje vse skupaj pustiti na miru... Moj prispevek je bil napisan z namenom, da s predstavitvijo podatkov, ki so mi bili dosegljivi, vsaj malo prispeva k javni razjasnitvi nekaterih vprašanj v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem zavoda. Zato sem zaprosil za mnenje različne ljudi, ki so kakorkoli povezani z. njim ali lahko kot predstavniki institucij pripomorejo k jasnim dogovorom. Vsi, katerih iz.-jave so navedene, med njimi sem tudi sam, so prispevali svoj delež k izgradnji kabelskega omrežja. Marsikdo izmed vprašanih pa me je tudi zavrnil, češ, kaj se boš bodel, saj nima smisla. Ne vem, zakaj A. J. P. mojega prispevka ni prebral do konca, saj bi iz mojega skromnega komentarja na koncu lahko videl moj pogled na to zadevo, ki je daleč od tega, da bi branil kogarkoli pred komerkoli... Ni moj namen danes odgovarjati na vse navedbe A. J. P., mimogrede samo to, da je že prva njegova »ugotovitev« nesmisel, saj v članku ni niti besede o javnem zavodu itd. Pa si zdaj ne mislim vzeti en mesec časa za premislek, kot si ga je vzel A. J. P. Na posamezne obtožbe bodo morali odgovoriti za to pristojni organi, med njimi tudi upravni odbor zavoda. Pa bom za konec vseeno povzel samo še misel iz odgovora župana Smolnikarja na vprašanje F. Orešni-ka (gradivo za sejo OS 6. 2. 2002): »Občina Kamnik je preko občinske uprave in nadzornega odbora preverila dokumentacijo o ustanovitvi omenjenega zavoda, vendar ni našla nobenega dokaza, da bi bila v izgradnjo CATV vložena tudi sredstva občinskega proračuna... Nadzorni odbor Občine Kamnik je sicer ugotovil, da so izkazani posamezni primeri vlaganj KS v sistem CATV, vendar iz razpoložljivih podatkov ni bilo raz-vitno, da je šlo pri tem za javna sredstva...« Gospoda A. J. P. pa bi le še povprašal, zakaj ne razišče tudi, kaj se dogaja s 46% deležem solastništva ' na kabelskem sistemu, ki ga leta 1995 kar 2020 solastnikov ni preneslo na zavod. Ta delež naj bi bil leta 1995 vreden okrog 375.000 DEM. Da bi vsaj videli, kakšna je danes razlika med »prevaranimi« in »prvobitnimi« solastniki. Tate je pa huda, bo verjetno dejal gospod A. J. P... FRANC SVETELJ Iz odprtega pisma Protipotresna varnost zgradbe OS Fran Albreht Podpisani starši učencev Osnovne šole Fran Albreht v Kamniku vas, ga. Hribovšek, kot predsednico Sveta staršev Osnovne šole Fran Albreht v Kamniku seznanjamo z nekaterimi dejstvi v zvezi s protipotresno varnostjo zgradbe Osnovne , šole Fran Albreht v Kamniku. Obrazložitev : Zgradba Osnovne šole Fran Albreht v Kamniku je bila .zgrajena pred okvirno štiridesetimi leti (takrat so jo poimenovali Osnovna šola II). Objekt je bil zgrajen kot tipski (v Sloveniji je okrog trideset takšnih šol), avtor projekta je bil arhitekt Emil Navinšek, statik pa inženir Do-re Martinjak. Objekt je bil načrtovan konec petdesetih let kot dvonadstropen. Pri dimenzioniranju objekta so bdi uporabljeni takratni predpisi, ki niso predvidevali vpliva potresa (Jugoslavija je predpise o gradnji na potresnih območji sprejela po skopskem potresu). Ko je bila leta 1960 zgradba že skoraj zgrajena, se je investitor odločil, da ji doda še tretje nadstropje. Odločitev za nadzidavo, ki jo je oktobra 1960 potrdil Občinski ljudski odbor, je temeljila na potrebah po dodatnih prostorih zaradi večjega števila učencev. Predhodno je bila izdelana študija o vplivu nadzidave, statik pa je predvidel ojačitev nekaterih osrednjih stebrov v pritličju. Tudi pri izračunu objekta z nadzidavo ni bil upoštevan vpliv potresa,. Po dokončanju zgradbe Osnovne šole Frana Albrehta je Jugoslavija dobila prve predpise o potresno varni gradnji (naj poudarimo, da so se kasneje predpisi spreminjali in postajali vedno bolj strogi). Po skopskem potresu je tudi projektantska ekipa inž.. Navinška pričela konstrukcije šolskih objektov dimenzionirati na potresno obtežbo (tak primer je npr. šola v Preddvoru). Žal pa se ni nič storilo, vse do danes, za preverbo varnosti pred sprejetjem predpisov zgrajenih šot, kot je žal tudi naša matična šola v Kamniku. Eden prvih, kije bolj glasno opozoril na problematiko potresne neodpornosti konec petdesetih in v začetku šestdesetih let zgrajenih t.i. »Navinškovih« šolskih objektov, je bil statik inž. Anton Berce iz projektivnega biroja IZTR, ki je konec osemdesetih let izdelal aproksimativni izračun protipotresne odpornosti zgradbe Osnovne šole Majde Vrhovnik v središču Ljubljane, ki je bila kot dvonadstropna načrtovana in zgrajena v istem obdobju kot obravnavana šola v Kamniku. Inž. Berce1 je ugotovil, da je objekt izrazito ne-varen in neprimeren za nadzidavo, po koterije imela želje takratna Občina Ljubljana - Center. Kot nadaljevanje dela inž. Berceta je takratni Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij izvedel temeljit pregled objekta in leta 1991 izdelal projekt PGD za protipotresno ojačitev objekta. Ta projekt je predvidel, da se v konstrukcijo objekta vgradijo dodatni nosilni elementi (opečne stene, armiranobetonski okvirji), ki v primeru potresa na sebe'prevzamejo del sil zaradi nihanja stavbe in ' tako razbreničnijo osnovno, poddi-menzionirano konstrukcijo. Ojačil-ni elementi so bili predvideni skozi vse etaže in ustrezno temeljeni. Leta 1993 je bil izdelan še projekt PZI (projekt za izvedbo), nakar se je v roku dveh let izvedla s projektom predvidena ojačitev pritličja in prvega nadstropja. Drugo nadstropje se ni ojačevalo, investitor pa je odstopil od nadzidave. Osnovna šola Majde Vrhovnik je torej (po naših informacijah) edina »Navinškova« šola v Sloveniji, ki ima jugoslovanskim predpisom približno ustrezno protipotresno varnost. Kaj lahko povzamemo iz zapisanega? Osnovna šola, ki jo v Kamniku obiskujejo naši otroci, je bila izračunana in izdelana brez. upoštevanja vpliva potresnih sil, ki so ena temeljnih obtežb, s katerimi dandanes dimenzioniramo objekte in njihove nosilne elemente. Zgradba je bila nadzidana za eno nadstropje, vpliv nadzidave na spodnji del objekta, zgrajen po osnovnem projektu, pa takorekoč prezrt. Objekt je torej ekstremno ranljiv na potresno obtežbo, povsem neprimeren za sedanjo zahtevno namembnost in izjemno nevaren uporabnikom, učencem in učiteljem. Potrebno se je zavedati, da je po novi karti projektnih pospeškov tal, ki jo je lansko leto izdelala Uprava Republike Slovenije za geofiziko (avtor dr. Janez Lapajne), Kamnik uvrščen na drugo potresno najbolj izpostavljeno področje v državi (v prvo spada Ljubljana z okolico in del zgornjega Posočja). Tako je potrebno objekte v Kamniku dimenzionirati na potresne sile velikosti okvirno 22,5% teže objekta (v Ljubljani in Posočju 25,0%), kar je izjemno visoka vrednost. Za ilustracijo naj navedemo, da bi računsko Osnovna šola Majde Vrhovnik, kije ojačana, sedaj prenesla potresne sile velikosti do 17% teže objekta. Za dosego tega je bilo potrebno pozidati 7 nosilnih prečnih zidov in vgraditi 5 prečnih novih okvirjev, v vzdolžni smeri pa po celi dolžini objekta na obeh straneh avle zgraditi nosilna zidova. Na način, kot je ojačana konstrukcija šole Majde Vrhovnik, je nujno potrebno ojačati tudi konstrukcijo šole Fran Albreht. V primeru močnega potresa, npr. takšnega, kot se je leta 1998 zgodil v Posočju, se namreč lahko objekt v sedanjem stanju delno ali celo v celoti poruši. Opozoriti seveda velja, da bo že ob srednje močnem potresu izjemno težko brez žrtev iz zgradbe evakuirati stotine otrok, saj bo zaradi močnega nihanja kot posledice velike podajnosti konstrukcije objekta (objekt je praktično brez. nosilnih zidov) zavladala huda panika. Edina komunikacija med etažami -osrednje stopnišče je v tem oziru geometrijsko občutno poddimenzi-onihino (preozko!). Podpisani starši zato zahtevamo, da opisano problematiko takoj obravnavata tako Svet staršev kot Svet šole in da se o zaključkih obvesti Občino Kamnik, ki naj se v pisni obliki opredeli do pi'Mema no prvi naslednji seji Občinskega sveta. Matevž Bergant, Mojca Rutar, Bergant Matjaž, Grkman, Stasia Grkman, Tomaž Podjed, Barbara Podjed Poslano v vednost: Svet Osnovne šole Frana Albrehta Občina Kamnik, Občinski svet Glavni trg 24,1241 Kamnik Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaženega zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju (VII.) Dne 30. maja 2001 smo začeli v Kamniškem občanu objavljati prvo poglavje, ki smo ga povzeli iz knjige ZELENI PLANET, ki opisuje, kako pazimo na okolje in hkrati varčujemo. Nadaljevali smo s povzetki posameznih členov Zakona o varstvu okolja (Ur. t. RS, št. 32/93) in 17. 10. 2001 objavili zadnje nadaljevanje. Naša želja, da vse krajane Kamnika, posebno pa tiste, ki živijo v neposredni bližini onesnaževalcev zraka in povzročiteljev hrupa v naravnem in življenjskem okolju, ozavestimo v tolikšni meri, da bodo zaznali vsako spremembo, ki posredno vpliva na zdravje samih delavcev v proizvodnji in posameznega krajana, predvsem pa njihovih otrok. Na osnovi telefonskih pozivov in nenehnih pripomb, da Titan livarna - Livarna z obdelavo d. o. o. povzroča vsakodnevno onesnaževanje zraka v tolikšni meri, da škoduje zdravju vseh krajanov, ki le tega vdihavajo, ponovno sporočamo (čeprav smo o tozadevni problematiki že seznanjali krajane Kamnika), da je Titan d. d. Kamnik leta 2000 izdelal SANACIJSKI PROGRAM ZA ODPRAVO VIROV ČEZMERNEGA OBREMENJEVANJA OKOLIA S HRUPOM TER ČEZMERNIH EMISIJSKIH SNOVI V ZRAKU I. DEL ZA VOD ZA ZDRA V-STVENO VARSTVO MARIBOR - INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA pa II. del. V prvem delu je kot obveza tudi terminski plan, ki ga Zeleni Kamnika spremljamo po datumih. Ta terminski plan je nekoliko podaljšan, ker MOP - Agencija RS za okolje ni pravočasno izdala Soglasje^ sanacijskemu programu. Na Sanacijski program I. in II. del smo dali Zeleni Kamnika pripombe, ki so bile delno upoštevane. O teh pripombah smo se na sestanku 4. 6. 2001 tudi pogovarjali z vodstvom livarne in predstavnikom Titana. 18. 6. 2001 sta PS Cimos, Titan livarna, livarna z obdelavo d. o. o. in MOP -Agencija RS za okolje sklicali sestanek, na katerem bi morali sodelovati prizadeti krajani kot enakopravni sogovorniki. Žal v tistem trenutku ni bilo mogoče dobiti večjega števila prizadetih krajanov, zato smo poklicali le tiste, od katerih smo imeli naslove. Kljub temu so se razgovora udeležili samo trije predstavniki, ki zelo dobro poznajo problematiko emisije in imisije snovi v zraku in prekomernega hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Za vse krajane, ki živijo v neposredni bližini tovarne Titan, so po našem mnenju pomembni sledeči podatki iz terminskega plana: - nadgradnjo protihrupnega zidu nad skladiščeni materiala za taljenje, ki meji na Podlimbarskega pot in Ljubljansko ul. morajo končati do 13. 2. 2002, - protihrupna zaščita ventilatorja 27. 3. 2002, - montaža filtra za DISO 10. 5. 2002, - montaža filtra ua BMD 2. 8. 2002, - montaža filtra za pripravo peska 15. 9. 2002, - montaža filtra za brusilnico 27. 12. 2002, - montaža filtra za pocinkovalnico 9. 5. 2003, - montaža filtra za peskanje 9. 5. 2002, - poskusno obratovanje: začetek 10. 5. 2002 in konec 30. 5. 2003. Drugi del sanacije, v katerem bodo v celoti izvršili predelavo in v livarni vlivali rezervne dele za nekatere tipe osebnih vozil, bodo pričeli 22. 12. 2003 in končali 17. 12. 2004. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik smo trdo delali, da so posamezni onesnaževalci okolja in povzročitelji prekomernega hrupa spoznali, da jim ne preostane drugega kot sanacija. Da je bila izdelana sanacija, so morali pozitivno stran te sanacije spoznati predvsem vodilni delavci Titana 'in pozneje PS Cimosa, ki se niso sprenevedali, temveč so takoj po podpisu pogodbe pristopili k nadaljnim postopkom. Potrebno je precizno spoznati vse člene zakonskih in podzakonskih aktov, da se lahko enakopravno pogovarjaš s povzročitelji in inšpektorji za okolje in prostor. Zato v nadaljevanju navajamo člene Zakona o varstvu okolja, ki so pomembni za vse, ki živijo na območju občine Kamnik: Republika kot javna služba zagotavlja preverjanje kakovosti monilo-ringa, ki obsega preverjanje kakovosti meritev, izvajanja metodologij, usposobljenosti kadrov in kakovosti opreme. Izvajalec javne službe iz. prejšnjega odstavka je lahko samo oseba z uradno priznano usposobljenostjo za preverjanje kakovosti po predpis ili, ki urejajo akreditiranje in certijiciranje na področju standardizacije, je navedeno v 72. členu Zakona o' varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93). V poglavju »Informacijski sistem varstva okolja« 73. člen med ostalimi navedbami navaja, da varstvo okolja vsebuje zlasti baze podatkov o: naravnih prvinah, pojavih, dejavnikih in ekosistemih, naravnih dobrinah, nevarnih snoveh, emisijah po virih, povzročiteljih obremenitve okolja, poškodbah okolja, ekoloških nesrečah in zlorabah okolja, zdravstveno ekoloških razmerah prebivalstva itd. Povzročitelj razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje mora plačati odškodnino ali zagotoviti drugačno nadomestilo za: zmanjšano uporabno vrednost nepremičnine, zmanjšano kakovost bivalnega okolja in za zmanjšano vrednost nepremičnine in izgubljeni dobiček. Vrste posegov v okolje, merila za določanje njihovega vplivnega ob-i močja in merila zd določanje najnižje odškodnine po prejšnjem odstavku predpiše Vlada, ob soglasju Državnega zbora. Za posege v okolje, ki bistveno vpliva na obremenitev in razvrednotenje bivalnega okolja, imajo prebivalci, ki živijo v tem okolju, pravico do nadomestila, davčnih olajšav, subvencij ter oprostitve dajatev in prispevkov. Obliko nadomestila določi. Vlada na podlagi meril iz drugega odstavka 78. člena. Povzročitelj poškodbe okolja krije vse stroške odprav njenih posledic, je med ostalimi določbami navedeno v 79. členu Zakona o varstvu okolja. Ponovno bralce Kamniškega občana seznanjamo, da so iz posameznih členov izluščeni odstavki, ki so po našem mnenju pomembni za ozaveščenost prebivalcev, ki živijo na območju občine Kamnik ali pa tistih prebivalcev drugih območij, ki prebirajo naše članke. V kolikor pa posamezen prizadeti občan želi sprožiti kakršenkoli postopek, se mora natančno seznaniti z vsemi zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ker so odstavki v členih vezani drug na drugega. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik Zakaj razbiti tisto, kar je celo?! Veliki francoski zgodovinar J. Mi-chelet (1798-1874) je zapisal: »Ne pripadam nobeni stranki ... Zakaj? Ker sem v zgodovini videl zgodovino in nič drugega... Ne pripadam nobeni šoli... Zakaj? Ker nisem precenjeval pomena formul, ker nisem želel služiti duhovom. Nasprotno, želel sem jih osvobajati, želel sem jim dati življenjsko moč, moč, ki pomagala odkrivati in soditi."1« S to mislijo želim razjasniti nekatere prenapete '»duhove« v kamniški in domžalski občini, ki se na vsak način trudijo... pni, da se ohrani neokrnjena gimnazija v Kamniku in drugi, da se odpre gimnazija tudi v Domžalah. Zgodovino ustvarjajo ljudje in njihov spomin seže daleč nazaj, posameznik je le njen zapisovalec. Enako je tudi z zgodovino posameznega kraja, mesta ... podobno je tudi z zgodovino šolstva, ki poleg gospodarskega in političnega razvoja daje enoten neposreden pečat ožjega in širšega po-metia. Poročila govore, da je že leta 1391 delovala prva šola v Kamniku (predmestje Šutna), kije nadaljevala svoje poslanstvo tudi v naslednjih stoletjih - med prvo in drugo svetovno vojno ter končno, koje nastopil čas, da se v Kamniku ustanovi popolna gimnazija. Tako je v letu 1948/49 začela delovati popolna gimnazija, ki je leta 1999 praznovala 50-letnico svojega obstoja in dobila srebrno občinsko priznanje za pomemben vpliv na intelektualni in krajevni razvoj Kamnika. Do tega leta je končalo šolanje 3186 maturantov; ti še vedno opravljajo svoje poslanstvi), ki jim ga je dala gimnazija Kamnik. Gimnazija je vzgojila veliko priznanih znanstvenikov in kulturnikov, na izobraževalnem področju pa dosega najvišje rezultate, ki se izkazujejo v nadpovprečnih uspehih maturantov na maturi. Vem, da so to stare fraze, besedičenje, kalupi, vendar ne pozabimo, da je spomin perspektiva za naprej - za Življenje! Tu spomin ni duh spečega mesta pod patino {op. podčrtano - zapisala V. Rebolj v prejšnjem Kamniškem občanu), ampak opomin vsem, ki ne smejo pozabiti na staro, današnjo in na gimnazijo, ki bo opravljala svoje poslanstvo tudi naprej. Pri tem ne sme ostati samo kot nekakšna prispodoba kamniške inteligence, ki se je spominjajo le oh obletnicah in hvaljenju nekaterih ljudi, temveč ustanova vseh Kamničanov in njihovega zaledja! Posebno mesto naj izkažejo tudi občinski in republiški »veljaki«, ki naj ne gledajo samo na zunanji videz (izgled) mesta... ampak tudi na njegov duhovni razvoj. »Se gibljemo počasi M! - ali se giblje CAS v nas?« Iz tega je razvidno, da nočem služiti enim in drugim duhovom, da je zgodovina šolstva v Kamniku daleč pred Domžalami, ki se niti ne omenjajo v znamenitem Kozlarjevem zemljevidu slovenskih dežel iz leta 1853. Šele z nadaljnjim razvojem, ki gaje najprej ponudila železnica, so se v 20. stoletju, še posebno v zadnjih desetletjih, razvile v pomembno gospodarsko središče, ki ima tudi močno zaledje. Postale so pomembno gospodarsko, finančno, trgovsko in prometno področje. Ničesar pit domžalski veljaki niso storili na izobraževalnem področju. Le tega se ne da sprejemati kar čez noč, čeprav imajo denar, nimajo pa ustrezno opremljenih šolskih prostorov ter malo ustreznega učnega kadra. Številni osnovnošolci bodo še vedno odhajali na šolanje v Ljubljano, bodisi zaradi njihove Usmeritve bodisi zaradi chotnov verifikacije o ustrez* • nosti domžalske gimnazije. Srednješolske dijake ne zanima finančno stanje šole, ampak čas bivanja v šolskih prostorih ter učitelji, ki jih bodo poučevali in dali znanje za visokošolski študij. Nekateri s tem omenjajo ustanavljanje gimnazije v Liliji in Ormožu. Seveda; poglejte zemljevid Slovenije in razdalje litijskih dijakov, ki so se morali voziti v gimnazijo v Trbovlje ali v Ljubljano. Podobne razdalje so tudi v drugem primeru: Ormož (Ptuj-Maribor-Celje). Kaj je razdalja od Kamnika do Domžal in Ljubljane? Verjamem, daje šolanje izven domačega kraja dražje, toda potrebno je tudi upoštevati, da je takšno izpostavi janje več gimnazij zelo tvegano, ne samo zaradi denarnih sredstev, ampak tudi zaradi drobljenja oz. podvajanaja izobraževalnih programov: V bivši Jugoslaviji in tudi sedaj v samostojni Sloveniji smo preživljali številne šolske reforme, ki so bile bolj ali manj (ne)uspešne, tako v osnovnem kot v srednjem šolstvu. Podobno se je dogajalo tudi pri formiranju državno upravnih enot... odborov, okrajev, komun, občin, krajevnih skupnosti... do ustanavljanja novih in novih občin! Kaj nam je prineslo tO drobljenje... enako je tudi s šolstvoni! Vsaka podružnična šola hoče postati popolna osemletka, vsak večji kraj hoče imeti svojo srednjo šolo in večje mesto ž.e svojo univerza ... Kam to pelje? (v drobljenje občinskih in republiških finančnih sredstev na račun davkoplačevalcev, ki se bodo neprestano povečevala). Evropa pa zahteva vzpostavitev regij in v njih tudi preglednost izobraževalnih programov. Tako sem »poizkušal« razkriti svoje poglede na ustanovitev domžalske gimnazije in oceniti smiselnost te ustanove - vendar še vedno ni odgovora na naslov članka. Ljudje pravijo, da vsa nesreča izhaja iz tega, ker človek noče ostati tiho v svoji sobi, tam, kamor sodi. Dodal bi: »Zakaj še drugam, če je tu dovolj znanja, ki mi bo odprlo vsa vrata.« Popolnih ljudi ni - popolni so le nameni! Zato me ne obsojajte, ampak -razmislite. ANTONBOČKO "' Op. - O. Luthar, Mojstri in muze, Založba Modrijan, Lj. 1997, stran 9 ' P. S.: Za vse morebitne odgovore, pripombe itd. odgovarja avtor članka kot fizična oseba in ne ŠCRM kol pravna oseba! Orgle in dva študijska programa na Glasbeni šoli Kamnik Božični koncert v Frančiškanski cerkvi Glasbena šola Kamnik je spet obogatila svoj program. Dobila je kvalitetne šolske orgle Wiscount, ki bodo omogočile pridobivanje solidnega glasbenega znanja. Poučevanje orgel je razdeljeno v dva programa. Program orgle-A je namenjen rednemu šolskemu izpopolnjevanju in terja šest končanih letnikov klavirja. Program orgle-B pa je splošnejši in želi vključiti vse tiste, ki se želijo priučiti igranja na »kraljici instrumentov«. Oba programa sta programsko profilirana po izhodiščih Evropske skupnosti za to glasbeno področje. Nakup instrumenta je finančno omogočila Občina Kamnik. Kamnik ima bogato orgelsko tradicijo, ki seže nazaj do Dolarja in prihaja v naš čas do mojstra Huberta Berganta. Kljub temu pa se je zdelo, še tako rekoč do nedavnega, da kraljica instrumentov s svojim plemenitim bučanjem ne v Kamniku ne drugod na glasbenih šolah na Slovenskem ne more prodreti. Kakšni strahovi in prepovedi so bili v ozadju ni potrebno razlagati. O tem-pora, o moreš! programov naše glasbene šole, dobojevala tudi bitko za nove orgle.. Stvar je znala predstaviti tako očitno, da ji je ob podpori Ministrstva za šolstvo Občina Kamnik prisluhnila in dala potrebna sredstva. Tako smo dobili odličen šolski instrument s tremi ma-nuali in pedali, svetovne znamke VViscount-Jubilate. Ni potrebno posebej nagla-šati, da ima Glasbena šola Kamnik z orglami velike am- Za vsako stvar, ki naj uspe, se je treba boriti! Sedanja ravnateljica prof. Darka Ska-larjeva je, med ostalimi vzpodbudami za obogatitev bicije. Najprej je treba omeniti stvar orgelske kulture same, ki jo je na Slovenskem na glasbenih šolah potrebno vzdrževati in razvijati. Pri ta- Abstraktne slike v razstavišču Veronika V galeriji Veronika razstavlja slikar Andrej Božič s Ptuja. Subjektivno doživetje, ki ga v gledalcu vzbudi realistična podoba, je povsem drugačno od tistega, ki ga posreduje abstraktna - nepredmetna. Abstraktna slika daje veliko večjo možnost svobode subjektivnih predstav in asociacij. Abstraktna slika ne predstavlja, ampak se predstavlja! Če govorimo o slikarstvu Andreja Božiča kot abstraktnem, to je nepredmetnem, je to mišljeno aposteriorno, saj izhaja njegovo slikanje iz prejšnjih mimetičnih izkušenj, konkretno iz upodabljanj bolj ali manj realnih, stiliziranih krajin. Klasičen in vzorčen je primer Pieta Mondriana in njegove slikarske preobrazbe pokrajin ali drevesnih krošenj v konstruktivne vzorce in v končni jazi v popolno geometrijsko abstrakcijo. Pri slikarstvu Andreja Božiča gre torej za ponovno osvajanje tradicije modernizmov minulega stoletja, v okviru abstrakcije in informela, predvsem pa za upiranje vsebini in figurativnosti, kot nosilcema predmetnega slikarstva. Slikar dosega vse to s kreativno (pre)prostostjo, oblikovno neposrednostjo, torej z lepoto »konkretnega«. Vakrilnih slikah na večjih in malih formatih nastopi oblika kot neposredna danost samega slikarskega izkustva in ne kot predmet nekih primarnih danosti. Kaže se v pravokotniških oblikah, s poudarjenimi rezi in akcenlnimi točkami kotformirana in organizirana entiteta, kije lahko utemeljena na matematičnih zaporedjih ali variacijah - torej z vzpostavljanjem popravilih kombinatorike. Te slike, predvsem tiste na malih formatih, so zato likovno lažje berljive, kot fragmenti, vključeni v smiselno celoto - serijsko postavitev. Slikar operira s ploskvami in površinskimi strukturami v sivo modro črnih tonalitetah z rdečimi in rumenimipovdarki. Reflektiran odnos do modernistične slikarske tradicije opazimo tudi v Božičevih malih akvarelih, čeprav so ti povsem drugače koncipirani kot akrilne slike. Asociativna mreža drobnih geometriziranih ali naključnih elementov, skozi katero se v recepciji tvori podoba navideznega prostora, v katerem lebdijo elementi in celote v veliko bolj »razrahljanem«, skoraj konfuznom odnosu. Specifična tehnika akvarela omogoča likovno lahkotnost in intenzivno občutljivost. Slikar vnaša v slikovno polje pralike, naključne slikarske drobce, znake in barvne akcente, se z njimi poigrava, kombinira in eksperimentira, ne da bi pri tem. sestopil s svoje začrtane slikarske pozicije. Gre za idejo o stvareh, ki so dane, tukaj in zdaj, ki so bit za sebe, izven smislov in pomenov, kijih vanje zarisuje človeška intencija. Ti drobni akvarelni zapiski, ne brez pomenskih, znakovnih in aluzivnih razsežnosti, nas nehote sjmminjajo na slikarstvo radoživega Kleeja in na njegove igrive, prvobobitno prisrčne akvarele. DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni publicist kem bogastvu instrumentov po vsej Sloveniji in bogati glasbeni preteklosti pri nas, je bila možnost izpopolnjevanja orgel na glasbenih šolah sorazmerno majhna. Čeprav se bo to stanje le počasi popravljalo, je bilo treba nemudoma začeti. Bogastvo orgelske literature nedvomno sodi v vrhove evropske glasbene ustvarjalnosti, ki se mu slovenski prostor vzorno pridružuje. Zavedamo se, da tudi ta stik z Evropo ne sme ostati le nekakšen zgodovinski relikt, ampak upravičeno pričakujemo celostnega »evropskega razvoja« pri nas tudi na tem ustvarjalnem področju. Česa takega pa seveda ne more biti brez možnosti in smelih pristopov in programov na glasbenih šolah, kot ja naša. Oba orgelska programa, A in B, želita zajeti širše število bodočih glasbenih talentov in dvigniti kulturni nivo do novih potencialov. Program A je namenjen postopno dvigajoči se glasbeni kulturi z večjimi ambicijami, čeprav gre za redni šolski glasbeni program. V okviru itega je učencu, ob stalni vaji, omogočeno solidno orgelsko znanje z vsemi možnostmi dograditve znanja na višjih stopnjah. Vse te učence in njihove starše gospa ravnateljica prof. Darka Skalarjeva vabi, da porabijo možnosti, ki jim jih dajemo na voljo in se odločijo za redni vpis. Program B je širše zastavljen. Vpet je evropski prostor, kjer ob pretežnosti praktičnega znanja želi doprinesti k bogatenju zavesti, poustvarjanju in razvijanju glasbene orgelske kulture pri nas. Program naj vključi tudi vse tiste ljubitelje orgel, ki sicer nimajo ustrezne klavirske pre-dizobrazbe, pa bi želeli s svojim talentom in marljivostjo kar največ doseči. Bogatejši smo torej, da bi še bolj obogateli! K temu duhovnemu bogastvu vas vse vabimo. »Jubilate!« Prof. ALEŠ STUDEN Ob čudovitem petju je tudi svet lepši L V soboto, 5. januarja, po večerni maši so pevke Dekliške pevske skupine Sirene KD Jože Gostič Homec s čudovitim prepevanjem ustvarile pravo vzdušje božične noči. Čutiti je bilo, kot da se je čas za trenutek ustavil, čeprav je bil že trinajsti večer po božiču. Konec leta je prav zagotovo nekakšno čarobno obdobje leta, ko se svet blešči v milijonih lučk in naša srca ogrevajo dobre želje in prijazne besede. Na licih se rojeva nasmeh, ki se med letom le kdaj pa kdaj prikrade. Je čas miru, ljubezni in upanja, ki se poraja na sveti večer. Z malo sreče in dobre volje lahko to čarobnost ohranimo skozi vse leto. Kako lepo hi bilo, ko bi lučke miru, ki so se v srcih prižgale na sveti večer, gorele vsaj do naslednjega praznovanja božiča. Med petnajstimi skladbami in še dvema dodanima so prevzeti poslušalci zaznali, da pevkam Dekliške pevske skupine Sirene pod vodstvom Petre Grkman s prelepim petjem uspeva spreminjati svet. Izvedbo božičnih melodij, ki so jih prisrčno izvajale tudi solistke Barbara Dodič, Karla Uršič, Mateja Korbar Geiser, Lara Capuder, Erika Vidrgar, Petra Grkman in Irena Golob, so spremljali Tomaž Pirnat na klaviaturah, Samo Kališ-nik na bas kitari, Matic Smolnikar na kitari in violinist Matej Ostovič. Pevke dekliške pevske skupine Sirene so svojo pot začele pred osmimi leti. Prihajajo iz različnih krajev naše dežele, vendar oddaljenost ni ovira, saj jih združuje veselje do petja in druženja. Vaje imajo enkrat tedensko in vanje vložijo velika truda. Njihovo ubrano petje ni usmerjeno le v eno zvrst, ampak prepevajo narodne, popularne pesmi in popevke, njihova posebnost pa so črnske duhovne pesmi. Nastopajo na različnih kulturnih prireditvah, revijah in dobrodelnih koncertih. Nastopile so na POP TV in Radiu Slovenija in se tako predstavile širši javnosti. Sodelovale so na zborovskem festivalu na Slovaškem in dobrodelnem koncertu z New Swing Quarte-tom. Vsako leto pripravijo samostojne božične koncerte v različnih krajih po Sloveniji, enkrat letno pa še letne koncerte, na katerih jih spremljajo klaviatufist Tomaž Pirnat, bas kitarist Žiga Golob in bobnar Urban Golob. Izdale so kaseto Noč božična, leta 2000 pa zgoščenko z naslovom Malo sonca, malo smeha. VERA MEJAČ KVARTET KITAR AMARCORD Salon na gradu Zaprice je prav primeren za komorne koncerte. Tokrat so nam ga pripravili štirje navdušenci ljubljanske akademije s svojimi kitarami. V koncertni list se jim ni zapisalo le to, da lepo zvenijo, pač pa tudi, da so strune moto njihove kitaristične filozofije. Prvi del programa, ki nas je popeljal v klasiko težjih in tudi najtežjih del tega instrumenta, se je pričel z Argentinskim skladateljem polpretekle dobe Albertom Ginasterro, (1916 do 1983), ki je svoje skladbe črpal iz folklorne zakladnice svoje domovine in se pri tem spogledoval ali pa kar naslanjal na kompozicijsko umetnost C. Francka. V svetu glasbe je mnogo bolj poznan po svojih dveh operah Don Rodrigo in Beatrix Cenci. Dobri dve tretjini tega prvega dela sta bili posvečeni velikemu francoskemu skladatelju M. Ravelu, (1875 do 1937), ki ga prištevamo med nosilce muzikalnega impresionizma. Še zlasti v njegovih poznejših delih so posebno značilna njegova orientiranost k poenostavljanju in radikalizaciji polifonije, kar je posebno vidno v "tistih delih, ki nosijo melodičnost španskega izvora. Slišali smo izvrstno interpretirane stavke suite »Ma mere I'Oye« (Moja mati gos), ki jo je originalno napisal za klavir štiriročno. Na koncu prvega dela so nas prijetno presenetili še s povsem sodobno pisano »Pacific Coast Highway« skladatelja A. Yorka, s katero so nam želeli in tudi dokazali svojo kitarsko virtuoznost v izvajanju zelo modernistično in tudi muzikalno skrajno zapletene izvajalske umetnosti tega instrumenta. Moram priznati, da so me prijetno presenetili z resnostjo, tehniko in virtuoznostjo ter seveda tudi z osnovnim motom napovedane kitaristične filozofije. In če gre prva pohvala ne le njim in ljubljanski akademiji za glasbo, gre drugi del le njim samim in njihovemu prepričanju ter usmerjenosti, da nameravajo tudi v bodoče »ubirati prave strune«, kot so to zapisali v svoj koncertni list. Druga polovica je bila lahkotnejšega, bolje rečeno bolj popu-lističncga značaja, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je bila zaradi tega kakorkoli že izpolnjena z neprestanim udarjanjem spremljajočih akordov tonike, dominante in pa subdominante, kot si igranje kitare nasploh predstavljamo v neštetih ljudskih ansamblih. Ne, prav nasprotno, kitara je ostala kitara v najplemenitejšem pomenu besede, kot avtonomni in virtuozni, predvsem pa samostojni instrument kot ga je pri nas vpeljal nepozabni virtuoz, pedagog in skladatelj Premk. CENEMATIČIČ Sirene so zapele v Frančiškanski cerkvi, ki sije pravkar nadela novo podobo. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ d a pljeva 2, Kamnik, tel.: 01/831-75-56 e-mail: zko.kamnik@siol.net Sobota. 2. februarja, ob 19. uri Nedelja, 3. februarja, ob 15. uri Kulturni dom Srednja vas Veseloigra v treh dejanjih Josip Ogrinec: V LJUBLJANO J0 DAJMO Izvaja Gledališka skupina KD Srednja vas, režija Zdenka Klančnik. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci 300 SIT. Petek. 8. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Dušan LIPOVEC, figuralika in tihožitja. Avtorja in njegova dela bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Razstava bo odprta do 3. marca 2002. Galerija Veronika Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost! Sobota. 9. februarja, ob 19. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Tradicionalna revija odraslih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Sodelovalo bo 10 domačih pevskih zborov ter gostje iz Trofaiacha (Avstrija). Vstopnina: 600 SIT. Sobota. 9. februarja, ob 19.30 Nedelja. 10. februarja, ob 15. uri Tone Partljič: GOSPA P0SLANČEVA Komedija v izvedbi Gledališke skupine KD Tuhinj. Režija: Danilo Bajde SO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Sreda. 6. februarja, ob 10, uri v dvorani MKK Srečanje s pisateljem Ivanom SIVCEM. Četrtek, 7. februarja, pb 10, uri y dvorani MKK Srečanje s pisateljico Mateo REBA. Torek.12. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK Predstavitev knjig Kamničana Dušana Rutarja: Matrica, Glede Krsta, Sociologija glasbe po Adornu. Vstop prost! So INFOCENTER ZA MLADE Petek. 1. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK Petkova srečanja - Zvočna galerija: Slikarji in arhitekti ustvarjajo skupaj: kombinirane tehnike, arhitektura, krajinarstvo. Vodi: Mitja Reichenberg. Vstop prost! Petek. 15, februarja, ob 19. uri v dvorani MKK Petkova srečanja - Šola filmske estetike in pripovedi: ČLOVEŠKA KRIVDA V MODERNEM SVETU (izhodišče predavanja je film Sedem). Razgovor o fantazmah, uživanju in grehu; o odnosu med duhom in telesom. Vodi: Dušan Rutar. Vstop prost! So BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 041/545-580 Petek, 8. februarja, ob 17, uri Odprtje razstave POSLIKAVE KMEČKIH SKRINJ V REZBARJENI PODOBI avtorja Matjaža Brojana. Informacije na tel.: 831-20-62, 041/545-580. so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Sobota. 2. februarja, od 10. do 12. ure, na Šutni 38 PUSTNI BOLŠJAK (vabljeni kupci in prodjalci pustnih kostumov in rekvizitov) Sobota. 9. februarja, od 10. do 13. ure, na Šutni 38 PUSTNI BOLŠJAK, PUSTNA PROMENADA (maškare se predstavijo), LEPOTILNICA Torek. 12. februarja, ob 16. uri, z Glavnega trga PUSTNI SPREVOD do igrišča O. Š. Toma Brejca PUSTNO RAJANJE, KROFI, od 16.30 do 18. ure. Vsak dan, od ponedeljka do četrtka, od 16. do 17,30 na Šutni 38 IGRALNICA, ČVEKALNICA Vsak petek do 17. uri ie prostor na Šutni 38 namenjen MLADIM (glasba, karte, igre, mali nogomet...) Vstop prost! SO ' DRUGE PRIREDITVE Sobota. 9. februarja, ob 11. uri na Veliki Planini Pustni smuk Organizator: Planinsko društvo Bajtar. Informacije: 041/577-625 - Boris Pohlin. 8 31. januarja 2002 PO NAŠI OBČINI Kamniški (jBČAN Odprtje pokritih Term Snovik, ki bodo odslej gostile obiskovalce prav vse dni v letu, so s ponosom pozdravili direktor druibe Terme Snovik Ivan Hribar, predsednik sveta KS Srednja vas Bojan Tičar in župan Tone Smolnikar. TERME VSNOVIKUPOD STREHO Prijetna rekreacija v najmlajših slovenskih termah odslej vse dni v letu V razvoju še včeraj nekoliko odmaknjene, vendar neokrnjene in lepe Tuhinjske doline, bo prav gotovo z zlatimi črkami zapisan datum 25. januar 2002, ko sta župan občine Kamnik Tone Smolnikar in direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar slovesno odprla pokrit bazenski kompleks z več kot petsto kvadratnimi metri vodnih površin s številnimi vodnimi atrakcijami, kije že v poletnih mesecih (takrat še brez strehe nad glavo) privabljal množice obiskovalcev. Od zdaj naprej pa bodo najmlajše slovenske terme, ki so hkrati tudi najvišje ležeče (461 metrov nadmorske višine) sprejemale obiskovalce vse dni v letu, ne glede na letni čas. Kot je ob slovesnem odprtju povedal direktor družbe Term Snovik Ivan Hribar, se nadaljuje uresničevanje projekta, ki so ga s precejšnjimi napori, pa tudi dvomi, vendar z veliko podporo domačinov, pričeli postopno uresničevati s projektno predstavitvijo in pilotnim bazenom pred osmimi leti ter položitvijo temeljnega kamna ob pilotnem bazenu na travniku pod prijetno vasico Snovik predlansko jesen, ko se je pričela gradnja bazenskega kompleksa, ki je zadnji junijski dan lanskega leta sprejel prve kppalce. Sredi septembra so odprt bazenski kompleks Term Snovik začasno zaprli, da so ga čez zimo zasteklili in pokrili. Obiskanost v poletni sezoni je bila nad pričakovanji, kar dokazuje upravičenost investicije ter kakovost ponudbe Term Snovik. Množice obiskovalcev, ki so prihajale predvsem iz Ljubljane, Kranja, Domžal, Kamnika in Škofje Loke, so porok, da Terme Snovik postajajo priljubljeno termalno-rekreacijsko središče, kjer se lahko kopalci sedaj rekreirajo 365 dni v letu. Gostom je že na voljo prvi apartma »Jesenovc« v Snoviku, že to pomlad pa bodo v ozadju term pričeli z izgradnjo štirih apartmajskih objektov. Nekaj apartmajev gradijo v vasi Snovik, kjer urejajo tudi teniš- Obiskovalci se najraje razvajajo v termalno-masažnem bazenu (whirlpoolu) s termalno vodo s krepko prijetnimi 36 stopinjami Celzija. Blagodejni učinki snoviške vode, kije zelo čista in bogata s kalcijem in magnezijem, so že dolgo poznani. Več desetletne izkušnje potrjujejo, da ima izredno zdravilne učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni, poškodb in pri pomirjanju stresnih napetosti. ka igrišča, saj se domačini zavedajo, da je projekt term izrednega pomena za nadaljnji razvoj Tuhinjske doline, ki bo prinesel nova delovna mesta, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in nove storitvene dejavnosti. V dosedanji projekt urejanja term, ki je zahteval že 540 milijonov tolarjev, se je vključila tudi država s 33 milijoni tolarjev pomoči in občina Kamnik z 18 milijoni tolarjev ustanoviteljskega deleža. Župan Tone Smolnikar je zadovoljen z uspešnim uresničevanjem dolgoletnega projekta term v Snoviku, ki bo v dokaj nerazvit del Tuhinjske doline prinesel neslu-tene možnosti razvoja in nova delovna mesta. Ivan Hribar, direktor družbe terme Snovik in prav gotovo Rezko in Lojzeta Hočevar iz Kamnika smo zmotili med počitkom: "Kar ne moreva veneti, da imamo zdaj tako blizu Kamnika možnost plavanja tudi pozimi. Tu, v Termah Snovik, je voda v bazenu ravno prava za plavanje, vse je lepo, tudi narava je prekrasna..." Šolski Center Rudolf Maister IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vabi k spomladanskemu vpisu v tečaje: • tujih jezikov, • računalništva in • higienskega minimuma. Hrati vas obveščamo, da vse leto poteka vpis v programa: • trgovec/prodajalec in • ekonomski thnik. INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28 in 830-32-12. najbolj zaslužen za uresničevanje dolgoletnih želja, pravi, da so s prekritjem in zasteklitvijo term dokončali prvo od štirih faz. Rekreacijskemu bazenu (voda ima 29 stopinj Celzija) s slapovi, hitro reko, vodometom, gobo, talnimi in stenskimi masažami, masažno klopjo, termalnemu masažnemu bazenu za deset oseb s termalno vodo do 36 stopinj Celzija in otroškemu bazenu, okrepčevalnici in recepciji so dodali še 200 garderobnih omaric, pred objektom pa sto parkirnih prostorov. Do poletja nameravajo v ponudbo vključiti še masaže, solarije in savne. Obiskovalcem bodo na voljo tudi vodne aktivnosti pod strokovnim vodstvom, kot je aqua-aerobika, aquafitness, aktivna vadba v vodi za starejše, šola plavanja in podobno. Za celodnevno vstopnico (od 9. do 20. ure) je potrebno med tednom odšteti 1400 tolarjev, za štiri ure tisočaka in za dve uri 800 tolarjev. Ob vikendih in praznikih je kopanje dražje za 200 tolarjev, ob petkih in sobotah pa je med 20. in 22. uro tudi nočno kopanje za tisočaka, takrat se dnevno kopanje konča ob 19. uri. Upokojenci, dijaki in študentje imajo pri nakupu karte 100 tolarjev popusta, otroci od 4. do 14. leta pa 300 tolarjev popusta. Precej cenejša je prenosljiva vstopnica za trideset kopanj, saj boste za 30 celodnevnih vstopov odšteli 25 tisočakov, za 30 dveurnih vstopov pa 15 tisočakov. Obiskovalci, ki so napolnili težko pričakovane pokrite terme v Snoviku že prvi dan, so v en glas zatrjevali, da radi prihajajo v te prijazne in najmlajše slovenske terme v čudovitem naravnem okolju, za večino pa so tudi najbližje. Prav gotovo bodo še mnogi obiskovalci našli pot v ozko, zeleno dolino, ki se konča s prijetno vasico Snovik, le devet kilometrov oddaljeno iz Kamnika, saj projekt rastočega turističnega in zdraviliškega središča prinaša široke možnosti razvoja turizma in podjetništva v Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini. SAŠA MEJAČ KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Na vprašanje v novoletni izdaji Kamniškega občana je prišlo kar precej več odgovorov kot običajno, saj vas je mnogo ugotovilo, da je na fotografiji jezerce pri izviru KAMNIŠKE BISTRICE, v katerem se ogleduje planinski dom v Kamniški Bistrici. Na mestu sedanjega planinskega doma je prvotno stala lovska koča Meščanske korporacije Kamnik (MKK). V začetku prejšnjega stoletja jo je oddala v zakup Slovenskemu planinskemu društvu - SPD. To je nato v letu 1929 zgradbo, z dovoljenjem in pomočjo MKK podrlo in postavilo dom v takšni obliki, kot stoji še danes. Zanimivo pri tem pa je to, da je tudi nova stavba ostala v polnem lastništvu MKK Po vojni je bila nacionalizirana, sedaj pa je na osnovi zakona o denacionalizaciji in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti v postopku vračanja nekdanjim lastnikom. Kamniška Bistrica je priljubljena izletniška točka, pa tudi pomembno izhodišče za ture na osrednje vrhove Kamniških Alp. Poleg samega glavnega izvira te »kamniške« reke, ki je v neposredni bližini doma, si je v bližnji okolici - v polmeru enega kilometra, možno ogledati še niz znamenitosti, posebnosti: Mali izvirek (Izvirk) Kamniške Bistrice, izvire po Mokrico, sotesko Predoselj z naravnim mostom, sotesko Sedelščka, Rokovnjaške * luknje, pa tudi Plečnikov lovski dvorec, ki je bil zgrajen za kralja Aleksandra in ki ga sedaj njegovi potomci zahtevajo v last in posest. Ce pa razširimo krog na dva kilometra polmera, potem pa si ogledamo lahko še so- tesko Kamniške Bele z manjšim slapičem, slap pri partizanski bolnici v Beli, spominski park in ledeniške bolvane (peči) Sivnico, Lepi kamen in Žagano peč. Dostop do vseh teh posebnosti, razen v sotesko Sedelščka in delno do Rokovnjaških lukenj, tehnično ni težaven, morda orientacijsko samo kakšen del malo. Do Doma v Kamniški Bistrici vodi asfaltirana in vse leto prevozna cesta, zato je prav čudno, da je planinski dom v zimskem času občasno zaprt, medtem ko je v gostišče preurejena lovska koča »Pri Jurju« stalno odprta. To verjetno ni samo posledica tega, da z domom upravlja PD Matica iz Ljubljane, ampak tudi tega, da že dolgo vrsto let - po tem ko je prenehala z oskrbništ-vom domačinka Erjavškova Slavka, nihče od oskrbnikov ni bil domačin. Mogoče bo stanje drugačno, ko bo dom vrnjen MKK Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral Justino Raj-ter iz Markovega 4 b, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Kamniška občina je polna raznih naravnih znamenitosti in posebnosti, ki pa niso ravno vse posebno znane. Zato bo tudi današnje vprašanje malo trši oreh. Sprašujemo, kje je slap, ki je na fotografiji. V pomoč naj povemo to, da ta slap ni stalen, da je običajno spomladi, ko se v višavah topi sneg ali pa po močnejšem daljšem deževju. Dostop do njega je, razen zadnjih 50 m celo označen, čeprav ne ves čas s planinsko markacijo. Odgovor, ki ga pričakujemo je, kje oziroma blizu katerega iz preteklosti znanega, a ne več stoječega objekta, je ta slap. Odgovor pošljite na dopisnici do srede, 6. februarja, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. Šolarji in preteklost OHRANJANJE KULTilRNE DEDIŠČINE Vasi, ki se oddaljene skrivajo med gozdovi, so velikokrat pozabljene. Vanje zaidejo le redki obiskovalci, zato se morajo vaščani še posebej potruditi, da vzbudijo pozornost. Njihov uspeh pa je v veliki meri odvisen od sodelovanja krajanov in šole. Tako šola spet dobi svojo vlogo, ki je danes na žalost že precej zbledela. Že od nekdaj vse gradimo na mladem rodu, od njega pričakujemo »svetlo prihodnost«. Toda vsa pričakovanja bodo zaman, če mladega rodu ne bomo znali vzgajati in mu pomagati, da bo našel smisel svojega šolanja in nato dela za skupno dobro. Da bomo dosegli želene uspehe, moramo nazaj v preteklost; brez nje, v kateri so naše korenine, ne bo pognala nova rast v mladini, ki se pogosto po naši krivdi svojih korenin sploh ne zaveda. Osnovna šola Vranja Peč, podružnica šole Frana Albrehta v Kamniku, se vsega tega dobro zaveda. Sodelovanje med njo in krajani, predvsem pa z Budnar-jevo muzejsko hišo, ki je pobudnica zanimivih dogodkov v vasi, je steklo dobro. V sredo, 24. oktobra letos, je bila odprta razstava starih predmetov, ki so jih učenci vranje-peške šole z učiteljicama Majo in Marijo in vzgojiteljico Joži ter z gospo Ivo, oskrbnico Bud-narjeve hiše, pripravili in postavili na ogled za vse, ki jih- naša preteklost zanima. Ravnateljica gospa Emilija Gregorčič in občinski predstavniki z gospodom Antonom Kaminom so s svojo prisotnostjo dokazali, da cenijo taka prizadevanja. Prisrčen nastop učencev pri odprtju razstave in njihovi pisni sestavki kažejo, kako dobro so se vključili v koristno dejavnost, vzpodbudno za njihovo šolsko delo in nadaljnje življenje. Zato naj o razstavi spregovorijo njihovi prispevki. MAJA JESENIK ŠTEFIN OŠ Vranja Peč iilMI Komenda, Kranjska pot 3 W 83 43 270 Trgovina KLAS v Kamniku, Glavni trg 15 od 6h- 16h, sobota 6h -12h T POSTNI KROF po posebni pustni ceni 90 SIT od debelega četrtka do pepelnične srede. Sprejemamo tudi naročila. Nekega dne nam je učiteljica povedala, da bomo v Budnarjevi hiši pripravili razstavo starih predmetov. Ko sem prišla domov, sem šla na podstrešje, kjer je veliko zanimivih starih predmetov. Najbolj všeč sta mi bila možnar in tolkač. Moji sošolci in sošolke so v šolo prinesli petrolejke, trlice, mizarski oblic, trnič, karbitarico in gasilsko čelado. Učiteljice so pripravile program. Končno je prišel dan, ko je bila razstava odprta. Učenci smo nastopili s kratkim programom. Prebrali smo svoje opise predmetov in zapeli več pesmi, pa tudi harmonika ni manjkala. Bilo je zanimivo. Od obiskovalcev smo bili deležni veliko pohval, zato želim, da bi imeli še veliko takih prireditev. MARIJANA, 3. razred Kamniški OBČAN ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER 31. januarja 2002 9 S C R M UPAMO, UPAMO SI, ZAUPAMl Za osnovnošolce prihaja čas, ko se odločate, kje nadaljevati šolanje. Tako starši kot vi veste, da je to pomembno za vašo nadaljnjo življenjsko pot. Da bo odloči' šolski c h Ni er tev \afja^ vam ponujamo nekaj utrinkov iz življenja in dela našega centra. RudolI' Maister y šolskem centru sta dve šoli: ekonomska in gimnazija. Na ekonomski šoli se dijaki v programu ekonomski tehnik izobražujejo in usposabljajo za vključevanje v gospodarstvo po končanem štiriletnem šolanju, hkrati pa pridobivajo znanja, ki omogočajo uspešno nadaljevanje izobraževanja v programih visokih strokovnih šol. V programu ekonomski tehnik je poudarek na splošnih znanjih, zlasti jezikovnih in družboslovnih, ki se prepletajo s strokovnimi, ta pa so zasnovana na novejših spoznanjih ekonomske znanosti ter usklajena z zahtevami tržnega gospodarstva. Pri pridobivanju uporabnih ekonomskih poslovnih znanj in spretnosti zelo intenzivno vključujemo uporabo računalnika, spodbujamo razvijanje podjetniške miselnosti in sposobnosti za samostojno delo, iniciativnost, odgovornost in skupinsko delo. Posebnost tega programa je praktični pouk v šoli, prav tako pa tudi delovna praksa, kjer dijaki pridobivajo delovne izkušnje v različnih podjetjih, na strokovnih ekskurzijah po slovenskih in tujih podjetjih ter na obiskih različnih sejmov. V gimnaziji izobražujemo v splošni in ekonomski gimnaziji. Gimnazija da maturantu intelektualno razgledanost, spodbuja kreativnost in mu omogoča usvojiti temeljna znanja kot podlago za uspešen študij. V splošni gimnaziji lahko dijaki izbirajo med oddelki s poudarkom na naravoslovju, jezikoslovju ali družboslovju. V ekonomski gimnaziji pa poleg splošne izobrazbe pridobivajo še veščine za dobro vodenje, me-nedžment in komunikacijo, ki omogočajo uspešno delo v podjetjih. Naši dijaki lahko izbirajo med petdesetimi dejavnostmi, ki omogočajo dodatno razvijanje osebnosti in njihovo kreativnost. Poleg izobraževanja skrbimo tudi za zdravo življenje dijakov, z vzgojo jih pomagamo oblikovati v kulturne in odgovorne ljudi. Dijaki, ki se šolajo pri nas, uspešno opravijo maturo oziroma poklicno maturo. Glede na to, da nimamo omejitve vpisa in da se pri nas ne šolajo samo odličnjaki z visokim številom točk, ampak tudi tisti, ki imajo veliko nižje uspehe, maturo oziroma poklicno maturo odlično opravijo. Uspeh na maturi se giblje med 97% in 100%. Takšen uspeh nam zagotavljajo sodelovanje med dijaki in profesorji, izjemno kvaliteten pouk in sodobno, nadstandardno opremljena šola. VEČ O ŠOLI BOSTE IAHKO IZVEDELI NA INFORMATIVNEM DNEVU, KI BO V PETEK, 15. FEBRUARJA, OB 9. IN 15. URI, TER V SOBOTO, 16. FEBRUARJA, OB 9. URI. IAHKO PA NAS OBIŠČETE ALI POKLIČETE KAR TAKO, POKUKATE V NAŠE UČILNICE, SPREMLJATE POUK, POKRAMLJA TE Z NAŠIMI DIJAKI IN PROFESORJI. OSNOVNOŠOLCEM ŽELIVA USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLANJA, STARŠEM PA ČIM MANJ SKRBI. Direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije: Veronika Matjašič Kališnik, univ. dipl. bio Ravnateljica ekonomske šole: mag. Tatjana Novak BIOLOGIJA Biologija ni samo cndoplazmatski retikulum, hete-rofazična in hctcromorfna metageneza ter sistem ra-mcnonožccv, ampak jc tudi pohajanje po Ljubljanskem barju in iskanje mesojedih rastlin ter nabiranje gliv, ki so lahko celo dobra kulinarična specialiteta. Ker želimo biologijo prikazati z njene prave, prijetne plati, spodbujamo tudi dejavnosti, ki so terensko, praktično in laboratorijsko usmerjene. Na Soli jc aktiven biološki krožek, kjer dijaki med drugim spoznavajo prijaznejšo plat mikroorganizmov, našo zgradbo skozi oči mikroskopa, različne metode določanja čistosti vode (kar jc danes pomembno za vsako gospodinjstvo), izolacije najbolj pomembne molekule na svetu (DNK) in gojenje organizmov. Dijaki ob prostovoljni skrbi za šolske živali (skakači, želve, paličnjaki, ribe) spoznajo način gojenja Ie-teh, pridobijo občutek odgovornosti ob delu z živimi bit- ji in pogosto postanejo vneti gojitelji tudi doma. Profesorji organiziramo tudi strokovno vodene ekskurzije, namenjene tistim, ki jih določena tematika zanima. V letošnjem šolskem letu je predvideno terensko čofotanje po Ljubljanskem barju, ogled botaničnega vrta v Ljubljani s spoznavanjem redkih in eksotičnih vrst rastlin, ogled ljubljanskega živalskega vrta z zakulisjem in strokovni ogled čistilne naprave v Studi, kjer otroci začno spoštovati zahtevno delo odstranjevalcev smeti. V pomladanskih mesecih pouk zaključujemo s terenskim delom, kjer spoznavamo floro in favno kamniškega področja. Biologija, pravijo, je težka veda, ampak do danes še nismo potrebovali tovornega dvigala za dvigovanje polnih glav naših dijakov. Zato le pogumno in dobrodošli! MATEMATIKA, FIZIKA IN RAČUNALNIŠTVO Dijaki ŠCRM se že vrsto let potrjujejo na področju matematike in fizike Svoje znanje lahko gimnazijci dopolnjujejo in poglabljajo na številnih krožkih. Med uspehi v zadnjem letu naj omenimo pohvalo na državnem tekmovanju iz fizike Svojevrsten fenomen je naš astronomski krožek, ki se lahko pohvali z veliko člani, redno prisotnostjo pod kamniškim zvezdnim nebom in z mnogimi pridruženimi člani ob najbolj spektakularnih nebesnih predstavah - mrkih, kometih ... Predavanje »nasovca« Dušana Pet-rača je pritegnilo številne ljubitelje astronomije. Naš časopis Astromaister pa jc bil žc dvakrat nagrajen kot najboljše srednješolsko strokovno glasilo. Pri tem moramo zapisati, da so izšle šele tri številke. Med matematičnimi dogajanji omenimo novosti na ekonomski šoli. Dijake je pritegnilo lani uvedeno tekmovanje za dijake strokovnih šol, ki so sc ga udeležili množično in z navdušenjem. Dijakom z učnimi težavami učitelji stopajo naproti z dopolnilnim poukom, kar je gotovo razkošje glede na siceršnjo ponudbo v srednjih šolah. Število popravnih izpitov iz matematike smo žc v lanskem šolskem letu uspeli precej zmanjšati, saj smo dijake z negativno oceno tik pred koncem pouka povabili k izrednemu enotnemu preverjanju znanja, ki ga je kar nekaj dijakov prestalo uspešno. KAKŠNA KEMIJA PA JE TO? Mogoče se sliši nenavadno, ampak pri kemiji se pišejo tudi pesmi, kratki eseji, barvajo stari koši, da možnosti izražanja likovnih sposobnosti niti ne omenjamo. Na natečaju Lepše okolje-lepša Evropa v okviru Evropske unije jc dijak naše šole Klemen Brumec s pesmijo Smetni venec v lanskem letu osvojil prvo mesto in si tako prislužil enotedensko bivanje na Poljskem. Smeti so že dolgo človeški problem, Me muči pogosto vse v zvezi s tem. Enkrat sem se odločil, da čistil bom svet, Takoj sem uvidel, kje moram začet'. Kontejnerje vsake napolnil bi le, A sem ugotovil, da tko hit ne gre. Smeti so že dolgo človeški problem, vsi vemo, da metat' okol' nič ne smem. Žal prav pogosto me ta stvar zamika, a se premagam in neham, pa pika. Me muči pogosto vse v zvezi s tem, a kaj bi jaz storil, nikoli ne vem. Bi vsem le ukazal, da dajo naj mir, ker to ne pomaga, nastane prepir. Enkrat sem se odločil, da čistil bom svet, me je vse minilo, bi bil rajš' poet. Pesnike redko skrbi ta narava, je njim pomembno, da čista je trava. Takoj sem uvidel, kje moram začet', ko Greenpeace me zmoti, ej pismo, že spet. Baje Mister Muscolo dober ni bil, za travnik pomivat, ga krt je popil. Kontejnerje vsake napolnil bi le, še krta prestrašil, da mir bo dal že. Nato bom spet metlo v roke vzel, pa čistit' dvorišče pred hišo začel. A sem ugotovil, da t'ko hit ne gre, je treba, vi ljudstvo, da vsak to začne. Saj le ob pomoči vseh nas ljudi, na svetu tem našem se kaj spremeni. Da bi dijaki malo bolje spoznali problematiko odpadkov, smo v okviru krožka izdelali koše za ločeno zbiranje odpadkov in na šoli poskusno izvedli ločeno zbiranje. Dijaki ob koncu šolskega leta predstavijo svoje izdelke in se pomerijo na kvizu z zabavno ekološko-kemijsko vsebino. Pri kemiji spoznavamo tudi svet. Kot udeleženec kemijske olimpijade je bi dijak naše šole na Kitajskcm-pa recite, da kemija ni vsestranska. Za tekmovalno vzdušje poskrbimo z izvedbo šolskega tekmovanja iz kemije, najboljši pa sc lahko nato udeležijo državnega Preglovega tekmovanja. Tudi na tem tekmovanju dosegajo dijaki lepe uvrstitve. Za poglobljeno znanje kemije pa poskrbimo s pripravami na maturo. ROMANSKI JEZIKI Zavedamo se, da za učenje tujega jezika na zadostuje poučevanje v učilnici, čeprav skušamo uporabljati sodobne pristope in nova dognanja v glo-todidaktiki. Dijaki morajo priti v stik z rojenimi govorci in s kulturo nekega jezika, zato jim vsako leto omogočimo, da se udeležijo večdnevnega strokovno vodenega izleta v Francijo in v Italijo. Pričakovan odgovor jc: »Ne vem.« Torej, DSD II pomeni Deutsches Sprachdiplom, po slovensko Nemška jezikovna diploma. Dijaki lahko med šolanjem pri nas opravljajo izpit iz znanja nemškega jezika. Izpit jc voden iz nemškega centra, kar pomeni, KAJ JE DSD II ? da pridobijo veljaven certifikat znanja nemškega jezika. In kje ga lahko uporabijo? V vseh nemško govorečih deželah pri študiju na kateri koli nemški univerzi. Kot ugledna jezikovna diploma prestižnega pomena je dobrodošla tudi pri iskanju zaposlitve. jsr • w. jpj ANGLEŠKI JEZIK oblikovanju angleškega glasila, ki je bilo žc večkrat nagrajeno, tekmujejo na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih in doživijo nepozabne trenutke na ekskurzijah v London, ki jih vsako leto organiziramo za naše drugošolce. Mnogi naši dijaki so s svojim odličnim znanjem dosegli rezultate, na katere smo lahko ponosni. Verjamemo, da bo tudi v prihodnje tako. Nekdo jc nekoč izjavil, da je angleščina jezik, ki diši po angleškem čaju. Prepričani smo, da bo zadišala tudi vam, če se je boste učili na naši šoli. PREDMETI mih, kot jc sejem Kapital, kjer odkrijejo, kam lahko naložijo svoja odvečna denarna sredstva - seveda, čc jih slučajno kaj ostane. Še posebej zanimiv jc sejem Alpe Adria - kjer mlade glave dobijo ideje za svoje poletne počitnice. Ampak dijaki so seveda željni šc kakšne izkušnje iz tujine in zato jc potrebno »odrajžati« tudi tja, saj veste: povsod jc lepo, v tujini pa je še lepše - in smo šli. Ogledali smo si Dunaj, pogledali malce po Bavarski in odšli k našim zahodnim sosedom Italijanom. Bilo jc zanimivo in še bomo šli, da bomo pridobili in vzgojili mlade »jap-pijc«, ki bodo sposobni prevzeti in uspešno voditi niti kamniškega gospodarstva. Sporazumevanje s pomočjo kretenj in govorice telesa jc najbrž res zabavno, a vseeno mislimo, da jc sodobni svet bolj dostopen in prijaznejši, čc govorimo vsaj en svetovni jezik. In to angleščina vsekakor jc- Na naši šoli se trudimo, da bi sc dijaki pri učenju angleščine ob resnem delu tudi čim bolj zabavali, zato jim ob rednem pouku (ki jc vse prej kot dolgočasen) nudimo šc dodatne aktivnosti. Tako lahko obiskujejo tečaj konverzacije z »native speaker-ji«, sodelujejo lahko pri angleškem dramskem krožku ali pri EKONOMSKI Ni dobrega gospodarstva brez dobrih ekonomistov in tudi ni dobre šole brez dobrih dijakov - prihodnjih ekonomistov. Na kamniški srednji šoli se tega dobro zavedamo, zato spodbujamo naše dijake k zdravi tekmovalnosti - in delo jc rodilo uspehe. Dosegli smo drugo mesto na državnem tekmovanju iz ekonomije, prišli v finale državnega tekmovanja iz podjetniških načrtov, dosegli nadpovprečni učni uspeh na državni maturi iz ekonomije in zelo dobre rezultate na poklicni maturi iz gospodarskega poslovanja. Ker pa dober ekonomist ne sme zdeti samo doma (beri: v šoli), si dijaki nabirajo znanje tudi zunaj šole. Tako ne smejo manjkati na nekaterih sej- ŠPORTNA VZGOJA - ŠPORT ZA VSE Aktivnost, zabava, igre, veselje .... - vse to združiš v športno vzgojo na ŠCRM. Kaj počnemo? Vse, kar je povezano z gibanjem. Skrbimo za lepo telo in mišice - FITNES, skačemo in oblikujemo telo na glasbo - AEROBIKA, lovimo, vodimo, tečemo in podajamo ENO žogo - KOŠARKA, ODBOJKA, NOGOMET, delamo prevale, sc prevračamo, stojimo na rokah in še in še - GIMNASTIKA, tečemo, se sprehajamo, skačemo - ATLETIKA ... In kaj še? SEVEDA, HURA ŠPORTNI DNEVI. Voda, sneg, led, gore, travniki, gozdne poti, sonce in seveda DOBRA Volja (rafting, kolesarjenje, smučanje, plezanje, drsanje, triatlon, veslanje, pohodi, fitnes, aerobika ...). In kaj še? KROŽKI - izbereš in uživaš v aktivnosti (aerobika, hlai bo, odbojka, košarka, fitnes .:.). In kaj šc? Magnifico podaja Petru Vilfanu, ta podaja Borisu Gorcncu, Boris podaja naprej do Aleša Fabjana in KoooooŠ ... SEVEDA TEKME!!! Tudi zvezde prihajajo na ŠCRM in igrajo proti selekciji dijakov. Sicer pa, pridite in poglejte. ŠPORT NA ŠCRM - ŠPORT ZA VSE. DRUŽBOSLOVJE IN HUMANISTIKA Področje družboslovja in humanistike združuje pet različnih predmetov: zgodovino, geografijo, psihologijo, filozofijo in sociologijo. Pri pouku uporabljamo sodobne metode in oblike poučevanja, dijake spodbujamo k samostojnemu raziskovalnemu delu (seminarske in raziskovalne naloge z različnih področij, tudi interdisciplinarno, s katerimi zelo uspešno sodelujemo na državnih tekmovanjih mladih raziskovalcev). Zbogom Božiček, zdravo Dedek Mraz, Ali so žrtve pozabljene, Množični poboji v Kamniški Bistrici, Desetdnevna vojna za Slovenijo, Prostorski razvoj Kamnika, Vikcndaštvo v okolici Kamnika so. samo nekatere med nalogami, s katerimi smo uspešno sodelovali na državnih tekmovanjih mladih- raziskovalcev. SLOVENŠČINA Posebej zanimive in med dijaki zelo priljubljene so enodnevne strokovne ekskurzije po Sloveniji in večdnevne po Evropi. Vsako leto ob koncu šolskega leta poteka sociološki raziskovalni tabor v Kamniški Bistrici, kjer dijaki več dni delovno (predavanja, delavnice) preživijo v naravi. V lanskem šolskem letu se je dijakinja Katja Mozetič na filozofski olimpijadi v ZDA uvrstila na odlično II. mesto. Še en dokaz o kvalitetnem delu, aktualnosti in zanimivosti družboslovno-humanističnih predmetov je veliko število dijakov, ki se med izbirnimi maturitet-nimi predmeti odločajo za te predmete, na maturi pa dosegajo razultate nad slovenskim povprečjem. Tekmujemo za Cankarjevo priznanje, izdajamo že večkrat nagrajeno glasilo Zeleno, hodimo ... Kam hodimo? V gledališče. Kdo hodi? Skoraj vsi. V katera gledališča hodimo? V Dramo in MG L In kam še hodimo? Na predstave in literarne večere Rudolfov. GLEDALIŠKA SKUPINA RUDOLFI SE PREDSTAVI Gledališka skupina Rudolfi deluje na šoli osem let. Združuje dijake gimnazije in ekonomske šole. Poleg igralcev so v skupini tudi glasbeniki, likovniki, tehnični delavci ... Njena mentorica je prof. Marja Kodra. V tem času je vsako leto pripravila literarni večer in uprizorila gledališko predstavo. Vsakič se je predstavila nc le na šoli, ampak tudi kamniški in domžalski javnosti (Galerija Beseda, Kulturni dom Franceta Bernika). Z uprizoritvami različnih predstav (Hicngovega Izgubljenega sina, Hiše iz kart B. A. Novaka, Exupcryje-vega Malega princa, Zupančičevega Slastnega mrliča,...) je doživela zavidljive uspehe kot so uvrstitve med najboljše gledališke skupine, na Linhartova srečanja, na festival Transgcneracije, članica tc skupine pa je za vlogo Jolvja Jokerja v Hiši iz kart prejela Severjevo nagrado za najboljšo amatersko igralko 1. 1997. Utrinek z literarnega večera ciganske poezije ŠOLSKI RADIO RumA Na šoli že nekaj časa deluje šolski radio RumA. Di-jaki-radijci na zanimiv, izviren način pripravljajo radijske oddaje (kulturni praznik, novo leto, Valentinovo, zaključek leta, droge, aids, teden otroka) in kramljajo z znanimi ali manj znanimi osebami o izbranih temah, ostali dijaki pa jim radi prisluhnejo. Z veseljem sodelujejo na različnih prireditvah (se- jem Vse za otroka in družino oz. Festival vzgoje in izobraževanja v Celju, šolske novoletne prireditve za vse dijake, informativni dnevi, dnevi odprtih vrat ...), kjer se predstavljajo s samostojnimi oddajami. Med ustvarjanjem sledijo motu »Timsko delo porazdeli naloge in pomnoži uspeh«. Torej - vedno z vami in povsod - radio »RumA«. POD ANDI MED SLOVENSKIMI PRISELJENCI Cerro Capilla, argentinski Slovenci ji pravijo »slovenska gora Kapiža« Cerro Capilla, v nadaljevanju Kapiža, 1.958 m, je poleg Tro-nadorja najbolj znamenita gora v parku Nahuel Huapi. To najbolj slovensko goro v Argentini so Slovenci osvojili prvič v začetku februarja (takrat je pri nas avgust) 1951 in obenem sklenili ustanovitev Slovenskega planinskega društva - Bariloche. Leto za tem so. na vrhu Kapiže postavili križ, ki je poslal simbol slovenstva v Argentini. Tako je gorništ-vo združilo slovenske priseljenec v Patagoniji in jih združuje še danes. V okviru Slovenskega planinskega društva deluje tudi slovenska šola, poimenovana po Jakobu Aljažu. V obviseli dolini tolmunov pod vrhom Kapiže so leta 1996 postavili še slovenski bivak »Slovenija«, z originalnim napisom Vivac Slovenia, ki so ga ob 50. obletnici poimenovali po pokojnem častnem predsedniku planinskega društva dr. Vojku Arku. Dostop na Kapižo je mogoč samo z jezera Nahuel Huapi. Da bi se povzpeli nanjo, smo se do zaliva Bahia Lope z pripeljali z avtomobili, kjer smo se vkrcali na manjšo ladjo, ki nas je popeljala po dokaj razburkanem jezeru do vznožja Kapiže. Bili smo kar nekoliko presenečeni, ker sp plovilo s sprednjim kljunom zapeljali kar na peščeno obalo, hkrati pa zadovoljni, saj smo iz ladje lahko neposredno izstopili na kopno. 111111 : :::::: Edina pot, ki so jo uhodili Slovenci in jo tudi vzdržujejo, se torej začne z izkrcavanjem na zelo strmem in divjem delu Gore. Kapiža, na katero je hoje približno pet ur, je takoj pokazala zobe: po gozdu je najprej ležalo polno podrtih, na pol strohnelih dreves, povečini leng, kar nas je pri vzponu po izjemno strmem bregu močno oviralo. Neprijeten je bil tudi prah, ki se je ob vsakem koraku dvigal izpod čevljev, zato smo večinoma hodili razkropljeno. Prah je bil večinoma ostanek pepela od davnega iz- bruha vulkana. Preplezati je bilo treba tudi nevarno steno brez vsakršnih varovanj, kaj šele stopinj v skali, za tem pa se po vrvi dvigneš na višino, kjer se prične ostro in nevarno drseče kamenje, pravzaprav granitne plošče, ki občasno zgrmijo v dolino proti jezeru Nahuel Huapi, ki se tod v njegovem zalivu imenuje Brazo de la Tristeza. Potrebna je bila izredna previdnost, na kar nas je še posebej opozarjalo dejstvo, da se je prav tu hudo ponesrečil legendarni Dinko Ber-toncelj, ki je v petdesetih letih osvojil vse nevarne in dotlej še neosvojene vrhove bariloških Andov; skušal pa je osvojiti tudi 8.167 m visoki vrh Da-ulagiri v Himalaji. Odtod naprej, tja do bivaka Slovenija, ki stoji na višini okoli 1.500 m, smo se prebijali skozi grmičasto lengo, ki v nižji nadmorski višini predstavlja mogočno drevesno avtohtono vrsto v Andih argetinske Patagonije. Ob postavitvi so za bivak Slovenia pripeljali vse gradbene dele z vojaškim helikopterjem. V bivaku lahko prenočuje do 20 ljudi. Dolina tolmunov je prostrana dolina potočkov in malih jezerc. Je izjemno primeren in prijeten prostor za oddih. Po prihodu v ta kraj, so tamkajšnji gorniki - Slovenci, tako kot je navada pri njih, zakurili ogenj in pripravili čaj za vse udeležence izleta. Večer smo preživeli ob ognju v prijetnem pogovoru in slovenski narodni pesmi. Jutro je bilo nekoliko zamegljeno, kar pa nas ni motilo, da se ne bi odpravili proti vrhu Velike Kapiže, Male Kapiže in na bližnji greben, odkoder je bil čudovit razgled na jezero Nahuel Huapi in na okoliške vrhove, zlasti najbližji Lo-pez. Po dobri uri se je megla nad dolino tolmunov razkadila in deležni smo bili lepega sončnega vremena. V dolini tolmunov je izredno veliko raznovrstnega cvetja, zato so fotografi porabili kar precej časa, da so odtod lahko v sliki ponesli sporočilo te gorske lepote tudi za druge. V zgodnjih popoldanskih urah smo se ob bivaku zopet vsi zbrali, odkoder smo se napotili proti vznožju do jezera. Z vso zbranostjo in previdnim korakom smo navzdol premagovali strmino, ki je bila ponekod še nevarnejša kot ob vzpenjanju navzgor. Na najbolj zahtevnem mestu, skozi strmo skalnato pečino, so bolj izurjeni morali priskočiti na pomoč tistim, ki te poti s težkimi nahrbtniki niso zmogli. Utrujeni, vendar veseli, da smo se s te zahtevne gore vsi srečno vrnili, smo se v jezeru še umili in v obujanju spominov čakali na ladjo, ki je priplula do nas v dogovorjenem času. Samota in popolna odrezanost od civiliziranega sveta sta nas navdajali z mirom, čeravno so visoki valovi razbur- kanega jezera nevarno premetavali ladjo sem ter tja. Naslednjega dne smo se z argentinskimi Slovenci srečali najprej pri maši v cerkvi Maria Auxiliadora v San Car-los de Bariloche, nato pa še v gostišču Weiss, kjer je ob slavnostnem kosilu potekal za slovo tudi kulturni program ob podelitvi plaket najzaslužnejšim ob 50. obletnice Slovenskega planinskega društva - Bariloche. Nastopili so tudi »Vrabčki«, tamkajšnji otroški pevski zbor, ki je pred kratkim uspešno gostoval tudi v Slovenji. Ob odhodu in spontanih stiskih rok je ob zahvalah prevladovala iskrena želja, da se zopet snidemo. Dr. MARKO ŽEROVNIK Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, se še hujša zima, a dobra letina nastane. Kadar je svečnica zelena, je velika noč snežena. —pri— rimljanih 13. IN 15. DAN v mesecu avtor: jožef cajhen samica tibetanskega jaka možganska kap dotik z ustnicami čežki politik Sik srednji del oseba, ki kaj napoveduje APOTEKA PO ElSPE-rantsk0 pecivo okrogle oblike spodnji del trebuha pavle jakopič majhna metla cankarjev roman kemični element duševno slaboumen Človek duSan kar8a mesto v turčiji ob r. marici domača tovorna žival načrtna gojitev živali kratko krilo fevdalni podložniki sl. pevka vrčk0vnik izmetač nabojev (0rig. pis.) nosni glas, nosnik svod nad nami vstaja, punt ljudstvo bantu j. od reke zambezi častilec, oboževalec misleči duh pri platonu mesto na nizozemskem sl. alpinist (tomo) daljše časovno obdobje znanost 0 rastlinstvu kraj in železniška postaja južno 00 velikih lašč ozemlje kot organizirana enota majhni podzemni deli ' rastlin obrežje slovensko narodno drevo mesto v kambodži zbor treh pevcev indij nasad ob hiši gl. muslim. svetišče v meki dušica erzin niz0zem. mesto, po njem ime sira erratum (kratica) črnogorski kralj (nikola i.) upad morske vode vrsta bonbonov trnat grm s črnimi jagodami naš kirurg šlajmer (1864-1935) zabava s plesom vnema, polet del mize, ladelc am. lovec na k0žuharje mesto v fr. depart. arbennes sl. ml. pisec (vitan) tropski vihar, ciklon rusko mesto ob 0h0tskem m odprta poškodba drevored kakovostno vino iz haloz hrv. pis. in esejist (ivan) prebivalec japonske hr. humor. eržišnik varnostno razstrelivo sl. pevka (katarina) poldrag kamen pomladni mesec zli duh pri st. perzijcih z0diakaln0 ozvezdje sl. smuč. skakalec (primož) ovitek, ovoj pripadnik azijskega ljudstva hrib na0 beogradom ele0n0ra duše 0ro0je za d0lbenje ind0nez. 0. v malem sundskem otočju 1!rnec v verdijevi operi madž. pesnik ady sadež v trdi lupini riževo žganje olga rems kamniški m. pevski zbor alenka podobnik kraj pri tolminu mamilo izmaka potujoči pastir temnopolta am film. igralka grier vzdevek radka polica lastnost očesa nordijska gospodarica morja bombažna tkanina za perilo bicikel okrasni grm mesto v jvzh. srbiji pri nišu kraj pri domžalah lesk0vac sl. prof. metalurgije (ciril) majhen mož ken adam maribor. alp. smučar (peter) pančev0 vrsta 0rg spojin iz aldehidov in alkoholov sl. pevka šumnik -zgonec zvijača, trik harmonika (šaljivo) težko strelno orožje, top turistični vod. oddaj natv3 klemenčič kombinezon Kamniški OBČAN SPORT - PLANINSTVO 31. januarja 2002 SE ENO USPEŠNO LETO POLETA Kot je že običajno, so se jadralni padalci, združeni v kamniškem društvu POLET, zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju, kjer so med drugim potegnili črto pod minulo tekmovalno sezono. V društvu, ki v svojih vrstah združuje preko 100 aktivnih članov, in v katerem veliko pozornost namenjamo tekmovalnemu športu, so letos zabeležili nekaj odmevnih rezultatov. Zelo številna tekmovalna ekipa, ki tekmuje v preletih, je na domačih tekmovanjih osvojila ekipno tretje mesto tako na državnem prvenstvu kot v sklopu tekmovanj za Slovenski pokal oziroma LIGO 2001. Med posamezniki je zopet izstopal Jurij Vidic, zadnja leta verjetno najboljši slovenski pilot, kije poleg četrtega mesta na DP osvojil še drugo mesto v Slovenskem pokalu, na Svetovnem prvenstvu v Španiji pa je bil z 39. mestom najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec. Po tekmovalnih dosežkih mu sledi Matej Jocif, tekmovalec, kije že desetletja med najboljšimi v državi, presenetljivo dobro pa je tekmoval Rok Faganel, kije v Najboljši jadralni padalci Poleta v minulem letu: Stojan Kranjc, Jurij, Vidic, Matej Jocif prvi pravi tekmovalni sezoni nanizal nekaj res dobrih in tudi odmevnih rezultatov. V prostih preletih, tako imenovanem Cross countriju ali XC preletih, je odlično letel Stojan Kranjc, kije nanizal lepo serijo preletov, od katerih so bili najdaljši dolgi več kot 100 kilometrov. Tekmovalci so že začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono, ki se je začela v obliki zimske lige, to je nizu tekmovalnih dni na primorskih vzletiščih, ki pomenijo predvsem odličen trening in pripravo za pravo sezono, ki se prične prve dni pomladi. Seveda so bili najboljši tekmovalci nagrajeni s praktičnimi darili društvenih v sponz.orjev, večer pa se je nadaljeval v prijetnem druženju in seveda tudi v snovanju novih načrtov za prihajajočo sezono. D. O. MARKO PREZELJ NOMINIRAN ZA ZLATI CEPIN 13. januarja letos je hitov Argentieru ta oešsti v Franciji podeljeno letošnje prestižno alpinistično priznanje zlati cepin, enajsto po vrsti - prvič sta' ga dobila leta 1991 Marko Prezelj in Andrej Stremfelj za vzpon po prvenstveni smeri na južni vrh Kančendzenge. Tudi šesti zlati cepin je prišel v Slovenijo - dobila sta ga Vanja Furlan in Tomaž Hu-mar za prvenstveni vzpon v SZ steni Ama Dablama. Letošnji zlati cepin pa je bil dan Rusu Valeriju Bahanovu za njegov solo vzpon po smeri Sangri La (VI, A1/2, M5) na do takrat še neosvojeni srednji vrh 6310 m visokega Menija v indijski Himalaji. Med nominiranci je bil tudi vzpon Stephena Kocha in Marka Prezlja v Denaliju, ki prav gotovo pomeni določeno prelomnico v osvajanju najvišjih sten, kar pa strokovni žiriji verjetno ni bilo povsem jasno. ODKRIVANJE KUBE »Strme stene Patagonije in Aljaske« je bilo prvo predavanje v okviru Planinskega društva Kamnik, ki nas je s prikazom alpinističnih dejanj popeljalo v dva skrajna dela obeh Amerik - čisto na jug in čisto na sever. Drugo predavanje v organizaciji PD Kamnik, ki bo v sredo, 6. februarja, v prostorih PD na Sutni 42, pa bo »Odkrivanje Kube«. To bo prikaz prvega slovenskega obiska Kube v okviru PZS s planinsko vsebino. V novembru je namreč skupina slovenskih planincev obiskala Kubo in se med drugim povzpela tudi na najvišji vrh tega otoka, 1974 m visoki Pico Turquino. Kako je bilo, bo ob prikazovanju barvnih diapozitivov pripovedovala Marinka Koželj-Stepic. Bojč Odbojka mladih Zmagi v Moravče Kamniški odbojkarski klub jc v decembru organiziral občinsko prvenstvo osnovnih Sol v odbojki. Prvo mesto pri fantih, jc po pričakovanju pripadlo OŠ Toma Brejca, pri dekletih je bilo bolj tesno, na koncu pa so slavile igralke OŠ Stranj. V januarju je kamniški klub (ter PC Domžale) speljal tudi področno prvenstvo, ki so sc ga udeležile šole iz kamniške, domžalske, moravske, medvoške, komendske in mengeške občine. Malce nepričakovano, a povsem zasluženo, sta na koncu slavili ekipi iz OŠ Jurija Vega iz Moravč. Pri fantih so v finalu premagali ekipo OŠ Toma Brejca, pri dekletih pa ekipo OŠ Stranj (te štiri ekipe so se uvrstile v 1/ 4 DP, ki bo v februarju). V boju za tretje mesto je pri fantih ekipa OŠ Pirničc premagala ekipo OŠ Marije Vere iz Kamnika, pri dekletih pa je OŠ Mengeš premagala OŠ Komenda Moste. Najboljši igralec jc bil Žan Bezjak (OŠ Toma Brejca), najboljša igralka pa Darja Šlcbir (OŠ Stranje). Gorenjski skakalni komite prireja na skakalnici na Gori pri Komendi, v nedeljo, 10. februarja 2002, ob 13. uri, že 10. tradicionalno tekmovanje v smučarskih poletih GORA 2002 Vljudno Vas vabimo na ogled te zanimive in atraktivne športne prireditve. AAA 2 0 0 2 Generalna skupščina Združenih narodov je v decembru lanskega leta razglasila leto 2002 za Mednarodno leto gora. V tem letu bo organiziranih vrsta odmevnih akcij po vsem svetu, pa tudi pri nas v Sloveniji in v Kamniku. Mednarodno leto gora je projekt, ki poudarja pomen gora, biodiverzitete in naravne dediščine gorskih okolij, pa tudi kulturnega izročila in pestrosti gorskega sveta, gorniške etike in vrednot. Gorništvo je dejavnost, ki potrebuje neokrnjeno naravo z naravovarstvenimi vsebinami in v mno-gočem vpliva na naš vsakdanjik. UIAA - Svetovna zveza planinskih in alpinističnih združenj pozdravlja odločitev OZN, ki skupaj z 90 članicami združuje več kot 2,5 milijona planincev, alpinistov, plezalcev, pohodnikov in meni, da naj bi vsi ljudje imeli pravicp uživati zdravo naravno okolje, pri tem pa tudi dolžnos- MEDNARODNO LETO GORA 2002 ti do zaščite naravnih značilnosti gorskega sveta. Vedno več ljudi zahaja v gore. Tu iščejo razvedrila, osebnega zadovoljstva in hkrati nabirajo bogate življenjske izkušnje. Kamnik s svojim bogatim in pestrim gorsko-planinskim zaledjem daje obiskovalcem neslutenc možnosti spoznavanja lepot gora. Obiski v Kamniško-Savinjskih Alpah naraščajo. Vsako leto je opaznejša planinska osveščenost, kar v marsičem vpliva na smotrno-eko-loško ravnanje ne le posameznikov, ampak tudi odgovornih družbenih in društvenih dejavnikov. Prav vprašanju ekologije je namenjena skrb Planinskega društva Kamnik. Na Kamniškem in Kokrskem sedlu društvo dobro gospodari s svojima planinskima postojankama, ki sta bili v zadnjih dvajsetih letih obnovljeni in posodobljeni. Nudita dovolj možnosti za prijetno počutje in varno hojo po zahtevnih vršacih. V zadnjem obdobju so bile obnovljene številne planinske poti, dodatno zavarovane, označene in opremljene z mnogimi smerokazi. Med prvimi v Sloveniji je Pla- Občni zbor AO Kamnik Med najuspešnejšimi alpinističnimi kolektivi Kamniški alpinistični odsek spada nedvomno med najuspešnejše alpinistične kolektive v Sloveniji. To se jc pokazalo tudi na občnem zboru 17.januarja letos, koje bila soba, v kateri so redni odsekovi sestanki, skoraj premajhna za 55 udeležencev občnega zbora. V pretekli sezoni so člani AO Kamnik dosegli odlične uspehe, tako na čisto plezalskcm kot tudi na drugih področjih. Še v decembru 2000 je Klemen Mali splezal na najvišji vrh obeh Amerik, 6.958 m visoko Aconcaguo. V februarju so sc Aleš Koželj, Aljoša Markač in Marko Prezelj udeležili drugega dela mednarodne izmenjave z britanskimi alpinisti in na Škotskem opravili več izredno kvalitetnih vzponov. V maju in juniju sta bila na Aljaski Klemen Mali in Marko Prezelj, kjer sta vsak s svojim soplczalccm preplezala nekaj smeri. Pri tem je Marko skupaj z ameriškim soplczalccm opravil tri resnično vrhunske vzpone. Najprej v Mini Mo-on Flowcrju za »vplczavanjc« 650 m visoko kombinirano prvenstveno smer VI. težavnostne stopnje Sledila jc prva prosta ponovitev Stebra mesečne cvetice v Huntcrju v neverjetnem času - 25 ur, medtem ko je bil do takrat najkrajši čas tri dni. In na koncu še sanjski dosežek - več kot 2000 m visoka prvenstvena smer VIII. težavnostne stopnje v 3000 m visoki južni steni 6.194 m visokega Denalija, za kar sta porabila vsega skupaj komaj 51 ur!. Klemen jc imel s svojim soplczalccm manj sreče, vendar jc kljub temu v Kitchatna Spircs opravil eno ponovitev, dve prvenstveni smeri in priplezal na en do takrat še neosvojeni vrh. Marko Prezelj se jc udeležil tudi mini odprave na 6.596 m visoki Nikanth v indijski Himalaji, kjer sta s soplczalccm v alpskem slogu ponovila angleško smer. Tone Škarja jc pomagal organizirati slovensko policijsko odpravo na Čo Oju. Martin Bombač, Aljoša in Marjanka Markač, Matej Mošnik in Matjaž Žavbi so plezali v tajskih plcza-liščih. Poleg tega pa sta bila izvedena še dva alpinistična tabora -eden v slovaških Tatrah in drugi v Val di Mclu. Primož Brišnik, Aleš Holc in Vital Vek so smučali z Mont Blanca. Seveda sc je veliko plezalo tudi v domačih hribih, pa tudi v francoskih Alpah in na Hrvaškem. Poleg tega je AO izvedel tudi tekmo v hitrostnem plezanju v plc-zališču na Pcrovem. Začel je obnavljati varovala v Martinj turna Sprejet jc bil tudi znak AO Kamnik in celostna podoba, narejeno jc bilo veliko priprav za postavitev umetne plezalne stene, saj je kamniški AO eden izmed redkih. prav gotovo pa edini tako velik in kvaliteten, ki take stene še nima. Poleg tega jc Matjaž Žavbi uspešno vodil športno plezalno šolo, Aleš Holc pa šolo športnega plezanja v okviru ŠŠD. Izvedena je bila tudi tradicionalna nogometna tekma na Korošici. Posebej pa se jc okrepilo sodelovanje z matičnim planinskim društvom, za katerega lahko rečemo, da je eno najboljših v Sloveniji. Izpit za alpinista v okviru KA PZS sta uspešno opravila Jernej Lanišek in Ivan Resnik in bila tudi slovesno sprejeta med alpiniste. Dobro je delovala tudi alpinistična šola pod vodstvom Blažil Vrabca, v katero se je vpisalo II kandidatov, uspešno pa jo je končalo 5, 3 pa samo delno. Nova alpinistična šola se je začela v septembru, vodi jo Matej Mošnik in jo jc ob koncu leta obiskovalo 13 tečajnikov. V postajo GRS Kamnik so bili kot pripravniki sprejeti Aleš Koželj, Matej Mošnik in Matej Vrabec. Izpit za alpinističnega inštruktorja so opravili Aleš Holc, Matej Mošnik in Blaž Vrabec, Marko Prezelj pa je postal gorski vodnik. Načrt dejavnosti za naslednje obdobje jc podoben temu, kar je bilo že opravljenega: poleg plezanja v domačih hribih in evropskih gorstvih tudi udeležba na odpravi v Himalajo, plezanje na Aljaski, Kanadi, Peruju in Mehiki. Predvidena je tudi izmenjava z ameriškimi, angleškimi in slovaškimi alpinisti. Odsek bo organiziral tudi nekaj alpinističnih taborov: Icdeniš-kega v Alpah, plezalskcga pa v VVildcr Kaiscrju, Arcu, Paklcnici in v Kamniških Alpah. Poleg tega pa Se vikend turne smuke in spominski pohod na Grintovec. Predvidena je tudi tekma v hitrostnem plezanju, nadaljevanje obnove pleza-lišč, kot glavna naloga na tem po-drodčju pa graditev umetne stene. Seveda sc bo nadaljevala tudi alpinistična šola, pa šola športnega plezanja in športno plezanje v okviru ŠŠD. Dva bosta začela z izobraževanjem za gorskega vodnika, predvideva sc tudi pomoč Nepalcem. Načrtuje se tudi udeležba na usposabljanju za alpinistične inštruktorje. Seveda pa tudi dobro sodelovanje z matičnim planinskim društvom. Vodstvo odseka je ostalo, isto kot lani, v skladu z znanim angleškim pregovorom - ne menjaj konja, ki zmaguje. Tako bo odsek še naprej vodil Klemen Mali, njegov namestnik bo Marko Prezelj. Tajnik je Blaž Vrabec, za blagajno skrbi Bernarda Cander, za opremo pa Matej, ki poleg Roberta Polič-nika vodi alpinistično šolo. Knjige in revije pa si lahko člani AO sposodijo pri Tinkari Skamen. Bojč ninsko društvo Kamnik začelo izkoriščati sončno energijo na obeh sedlih. Pred dvema letoma je društvo s pomočjo Občine, Planinske zveze, mednarodnih institucij in znatnega lastnega deleža zgradilo čistilni napravi, ki že dajala dobre učinke. Na obeh sedlih uspešno delujeta UV napravi za čiščenje vode, tako, da ta ni več oporečna. Skrb za okolje je prisotna na vsakem koraku. Smeti in drugi odpadki se redno vozijo v dolino. Enako velja za pranje posteljnine in drugih zdravju in okolju neprimernih snovi. Oskrba elektrike s solarno energijo ne zadošča vsem potrebam v planinskih kočah, zlasti pri večanju strokovnih zahtev. Ob daljšem slabem vremenu je potrebno vključevati tudi motorne agregate, kar pa ni najbolj ekološko primerno. V programu številnih izboljšav in ureditvenih del na Kamniškem in Kokrskem sedlu želi Planinsko društvo Kamnik v mednarodnem letu gora postaviti posebno VETRNICO, ki bi nadomestila vso manjkajočo električno energijo. Pri realizaciji tega projekta priča- kujejo tudi izdatnejšo pomoč lokalnih in republiških faktorjev. Vrednost investicije na Kamniškem sedlu naj bi po predračunu znašala več kot 5 milijonov tolarjev. Pozneje bo mogoče tako rešitev predvideti tudi za Kokrsko sedlo. Planinsko društvo Kamnik sodi med najstarejša planinska društva v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo 1893. leta kot prva podružnica Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega istega leta. Gorska reševalna služba vedno posreduje pri reševanju v gorah, alpinistični odsek jc izredno dejaven. Uspehi kamniških alpinistov se uvrščajo v sam svetovni vrh. Odsek ima v programu zgraditev plezalne stene, kar bo omogočilo predvsem mladim alpinistom nabiranje potrebnega znanja za plezanje po zahtevnih naravnih stenah. Vrednost plezalne stene je ocenjena na' približno vrednost vetrnice. Planinsko društvo Kamnik si bo prizadevalo realizirati tudi zamisli in hotenja, zapisana v ciljih Mednarodnega leta gora 2002. STANE SIMŠIČ Kegljači Calcita začeli spomladanski del z zmago Po lanskem jesenskem delu so bili kegljači Calcita brez zmage v 1. A kegljaški ligi, vodstvo kluba in igralci so se odločili, da puške ne vržejo v koruzo in da brez boja ne izjmdejo vi. B ligo. Zalo sta ekipo okrepila Slavko Zorman iti Mišo Beber, oba prekaljena prvoligaška igralca. Slavko je igral v Ljubljani pri Prosol stikingu, Mišo [m v Kranju pri Triglavu. Pri izbiri igralcev smo imeli zelo srečno roko, saj nismo pridobili samo dobrih igralcev, temveč tudi zelo dobre športnike in prijatelje. Tekmuje bila odigrana doma in sicer z ekipo Proteus Liv iz Postojne. Domača ekipa je zmagala z rezultatom 7:1. fanez Stare seje z 908podrtimi keglji najbolj izkazal med igralci Calcita. Tekmo pa sla odločila v drugemparu AlešPro-sen in Brane Potočnik, kista v zadnjih metih premagala svoja nasprotnika. Ženska ekipa Eta Kamnik je gostovala pri prvouvrščeni ekipi Trbovlje in izgubila z 1:7. S 420podrtimi keglji je bila Lidija Pirman najboljša med igralkami lile. LEON PIRMAN CALCITNA VRHU Kamniški odbojkarji so s tekmo proti sloviti ekipi Apeldoor-na iz Nizozemske zaključili letošnjo sezono v ligi Top Teams. Kamničani prav gotovo ne morejo biti nezadovoljni z evropskim delom tekmovanja, saj so bili dostojen nasprotnik vsem ekipam v četrti skupini, na žalost pa je neizkušenost na takšnih tekmah botrovala k temu, da Kamničani niso bili višje na lestvici. Tako kot so Kamničani zaključili leto 2001, so ga tudi nadaljevali. Kot kaže, je poraz na Poljskem s 3:2 pustil posledice, saj so Kamničani proti isti ekipi na domačem terenu prav tako izgubili s 3:2, nato pa z istim rezultatom še na Češkem in tako zapravili možnost za višjo uvrstitev. Vseeno pa lahko žalujejo za izgubljenimi priložnostmi, saj bi bili v primeru zmag na teh tekmah prav gotovo v naslednjem delu tekmovanja; Tako pa so Kamničani zaključili evropsko sezono pred domačimi navijači s porazom 3:0 proti Nizozemcem, katerim pa tudi ta zmaga ni pomagala k uvrstitvi v prihodnji krog tekmovanja. Prav izenačenost ekip v četrti ekipi je botrovala temu, da se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila le Poljska ekipa Galaxie. Pri Kamni-čanih sc jc v drugem delu tekmovanja poznala tudi poškodba Janeza Turka, saj ima trener Hribar zaradi poškodb tako celo težave z rezervnimi igralci. Konec koncev pa moramo še enkrat poudariti, da so bili Kamničani dostojen nasprotnik vsem ekipam in da so dostojno zastopali barve Kamnika in slovenske odbojke. V domačem tekmovanju pa Kamničani v letu 2002 ne poznajo poraza. Najprej so premagali v gosteh Šoštanj Topolšico, nato doma, sicer tesno s 3:2, ekipo Granita, ki sc krčevito bori za obstanek v ligi, pa v gosteh presenetljivo lahko Pomurje ter v lokalnem derbiju na domačem terenu še ekipo Olimpije. Kamničani so tako na prvem mestu, s štirimi točkami pednosli pred Salonitom, ki jim lahko šc edini ogrozi prvo mesto po rednem delu prvenstva. Prav derbi proti Salonitu pa bo naslednja tekma v kamniški Športni dvorani in sicer 9. februarja, ob 19. uri. Odlično pa gre v drugem delu tudi Kamničankam. V treh kolih so izgubile le en set in so trenutno na drugem mestu, ki še vodi v prvo ligo, kar bi bilo prvovrstno presenečenje, saj je bil prvotni cilj ekipe zanesljiv obstanek v ligi. Tudi Kamničankc se srečujejo s težavami (poškodbe) tako, da bo nadaljevanje prvenstva še zelo naporno. Kamniškega trenerja Kramarja pa v tem trenutku rešuje prav dolga klop. V prvem kolu nadaljevanja so Kamničankc v gosteh odpravile s 3:0 ekipo Comcta, ki je še pred sezono napovedovala napredovanje v prvo ligo. V drugem kolu so se Kamničanke maščevale ekipi Mislinje za »nesrečen« poraz v prvem delu in zmagale s 3:0, v tretjem kolu so premagale še v gosteh ekipo Prcvalj s 3:1, ki se je okrepila z nekaterimi igralkami. V soboto Kamničankc čaka težka preizkušnja na Ptuju, kjer letos še ni zmagala nobena ekipa. V primeru zmage Kamničank bomo lahko žc odkrito razmišljaj o zgodovinskem uspehu kamniške ekipe. Kamničankc bodo naslednjo tekmo doma igrale 9. februarja, ob 17. uri v kamniški Športni dvorni proti ekipi Mežice. Slabše pa gre tretjeligašem Figure Kamnika, ki so v drugem delu tekmovanja močno popustili in imajo sedaj le še teoretične možnosti za napredovanje v drugo ligo. V zadnjem kolu so v gosteh pri Krki izgubili s 3:0. Seveda pa so v polnem zagonu tudi tekmovanja v mlajših kategorijah, kjer pa kamniške ekipe nastopajo malce slabše kot lani, kar pa jc posledica predvsem izredno uspešne lanske sezone in menjave generacij. CICO I. PROSTI CAS Tema letošnjega otroškega parlameniaje PROSTI ČAS. Isto temo so obravnavali že na 2. otroškem parlamentu, februarja leta 1992. Po desetih letih se ista tematika vrača nazaj. To pomeni, da je prosti čas mladih aktualna lema tudi danes. Napovedi kažejo, da bo sodobni človek zaradi novih tehnologij razpolagal z vse več prostega časa. Odpirajo se številna vprašanja: katere skupine ljudi bodo imele več prostega časa, kako bodo ta čas izkoristile in kaj lahko družba ponudi posamezniku za kvalitetno preživljanje prostega časa. O prostem času govorimo, če v njem ni obveznosti. Dejavnosti se svobodno izbirajo in nimajo pridobitniškefunkcije, posameznika osebnostno zadovoljujejo. Kaj sploh je prosti čas in kdaj govorimo o njem? Prosti Čas ima kljub lemu, da je prosti, več nalog. Ena od njih je počitek, ki pomeni izostavljanje fiziološkega ravnovesja za ponovno delo in ima regenerativno funkcijo. Druga naloga je razvedrilo, kini nujno, da je samo zabava in obratno. Med razvedrilom se razgiba cela osebnost, tu gre za psiholpškb sproščanje. Pri tretji nalogi, razvoju osebnosti, gre za tiste aktivnosti, s katerimi se posameznik dalj časa ukvarja. Te aktivnosti ga notranje bogatijo. Ker pri prostočasnih dejavnostih udeleženci sinjo svoja obzorja, navezujejo družabne stike, pomeni, da prosti čas ni samo protiutež delu, ampak omogoča posamezniku večje možnosti za osebnostni razvoj in osebnostno uveljavljanje kol jKiklicno delo, zato te dejavnosti štejemo k pomembnim dejavnikom kakovosti življenja. Kako kvalitetno bodo prosti čas preživljali naši otroci, j?a ni odvisno samo od njihovih interesov, potreb temveč ludi od možnosti in ponudbe okolja, v katerem živijo in delajo. Kdo mlade vzgaja za kvalitetno preživljanje prostega časa? Vzgoja za prosti čas se začne že v zgodnjem otroštvu. Od posamezne družine je odvisno, kako bodo vzgajale svoje otroke za preživljanje prostega časa. Prezaposlenost staršev in njihova obremenjenost velikokrat narekujeta, da družina skupaj izrabi svoj prosti čas le ob koncu ledna, medprazniki in počitnicami Ponavadi gredo družine na skupne izlete, obiščejo različne prireditve ipd. Otroci so lahko že v predšolski dobi vključeni v različne interesne dejavnosti, kijih organizirajo različne ustanove, podjetja in društva. Sem spada učenje tujih jezikov, Športne aktivnosti, ples, ipd. Posebno pozornost moramo starši pri izbiri le leh dejavnosti nameniti upoštevanju otrokovih želja in interesov. Le tisto, kar otroka veseli in zanima, bo prispevalo k njegovemu razvoju. Naslednji pomembni vzgojitelji za prosti čas smo pedagoški delavci na šolah. To pa ni samo delo in služba, ampak tudi prosti čas. Nekaj vzgoje za prosti čas najdemo pri rednem pouku, še več pa pri šolskih interesnih dejavnostih, ki opravljajo več nalog hkrati. V njih učenci zadovoljujejo svoje posebne interese, širijo svoja znanja in spretnosti, iščejo svojo identiteto in oblikujejo poklicne želje. Šolski otrok je že bolj samostojen pri svoji izbiri interesnih dejavnosti. Naloga staršev {m je, da skrbimo, daje njegova izbira bolj celovita. Otroci se lahko vključijo v športne, tehnične, kulturne in naravoslovne dejavnosti. K vzgoji za prosti čas pa poleg družine in šole pripomorejo še različni mentorji, ki vodijo dejavnosti v bivalnem okolju, kijih organizirajo društva, ustanove in organizacije. Namesto zaključka - Prosti čas je velika vrednota, ki odpira možnosti za posameznikovo ustvarjalno delo, naredi ga odgovornega in mu daje priložnost za razvoj njegovih neizkoriščenih potencialov. In ker se vrednote ne razvijajo same od sebe, se moramo vsi, ki tako ali drugače vplivamo na mlade, skupaj truditi, da bi čimveč mladih imelo pogoje in možnosti za kvalitetnopreživljanje prostega časa. Violeta Vodlan Dan, posvečen boju proti aidsu Imeli smo delovno soboto. Učenci nižjih razredov so imeli pouk, osmošol-ci pa smo dan posvetili svetovnemu boju proti aidsu. Namesto pouka smo imeli zanimiv naravoslovni dan. Razdelili smo se v dve skupini: na fante in dekleta. To je bila najpreprostejša razdelitev, nekomplicirana in vsem razumljiva. Dekleta smo dan začele s pogovorom o spolnosti, fantje pa so se najprej seznanili z virusom HIV in položajem bolnikov okuženih z njim v naši družbi. Ga. Mojca Rode-Škrjanc je svojo uro namenila spoznavanju ženskega in moškega telesa, homoseksualnosti in spolnim odnosom. Izvedeli smo, da do okužbe z virusom H/V pride zaradi analnih spolnih odnosov, ki so nehigienični. Če se pretrga kakšna žilica, obstaja velika možnost okužbe. Virus HlVje prenosljiv z nezaščitenimi spolnimi odnosi in z okuženimi iglami. Ko bolezen izbruhne, lahko organizem podleže že najmanjšemu prehladu. Novorojenček se kot zarodek okuži od matere, preko popkovine. Bolezen lahko izbruhne skoraj takoj po okužbi ali pa mnogo let pozneje. Vsekakor je vsak okuienec prenašale.c in vsi, ki so imeli več kot 6 spolnih partnerjev, naj bi hodili na redne preglede. Pri gospe Ireni Klančar, socialni delavki, smo zvedeli še veliko o naravi virusa H/V, ki napada celice človeškega obrambnega sistema, posvetili pa smo se tudi položaju okužencev s tem smrtonosnim virusom. Tokrat nismo govorili o kondomih in drugih zaščitah proti virusu HI V, ampak smo slišali še druge plati. Še pred leti so aids obravnavali kot bolez.cn homosoksualcev ter ljudi v manj razvitih državah. Svet je bil pretresen ob športnikih, pevcih in igralcih, za katere se je izkazalo, da so oboleli za aidsom. Ljudje se pogosto umikamo in obračamo hrbet okuženim s kugo 21. stoletja. Bolnik se tako ali drugače že težko sprijazni, da so mu bo življenje korenito spremenilo, če pa ga okolica zapostavlja, mu je še toliko težje. Mnogim obolelim so v veliko oporo domači in najožji krog prijatelj. Nekateri se zaprejo vase ali postanejo depresivni. Dejstvo je, da nikoli več niso tako samozavestni in živahni kot prej. Pogledali smo si še film 'Philadelphija', ki nazorno prikazuje, kaj vse doživljajo okuženi s HIV-om. \ (. ■ j - • Po predavanjih smo se razporedili v skupine in začeli z. izdelovanjem plakatov. Dan je bil zares zanimiv in poučen. Naslednje leto si bomo s ponosom pripeli 'rdeče pentlje', znamenja simpatizer-stva z okuženimi z virusom HIV. MAJA KNEHTL 8. c Klekljarski krožek ha osnovni šoli Marije Vere Kratka zgodovina čipke (povzeto po knjigi Mire Kejžar-Klekljanje) DAN Z GASILCI V osnovni Soli Zgornji Tuhinj smo imeli gasilsko naravoslovni dan. Ker na Soli deluje društvo Mladi gasilec, smo pričeli z občnim zborom, ki ga je vodila mentorica. Po obenem zboru smo sc dogovorili, da sc umaknemo iz Šolske stavbe takoj, ko zaslišimo zvok sirene. Pozorno smo poslušali in takoj, ko smo sireno zaslišali, smo se hitro, drug za drugim umaknili na Šolsko igrišče, To smo ponovili Se enkrat. Kar malo smo bili Se zadihani, ko nam jc poveljnik PGD Zgornji Tuhinj pokazal dva ročna gasilna aparata in nam razložil in pokazal, kako se ju uporablja. Razlagal nam jc zanimivo in preprosto, da smo ga vsi razumeli. Tako smo podrobneje spoznali aparat na prah in na ogljikov dioksid. Sledil je praktični prikaz gaše-nja. V večji posodi jc bila nafta, ki jo je en gasilec zažgal. Drugi, ki je bil oblečen v gasilsko uniformo in je imel na glavi zaščitno čelado, jc ogenj pogasil s prahom. Najprej jc ogenj buSnil v zrak in kar ustrašili smo se, da se bo gasilcu kaj zgodilo. Poveljnik nam je povedal, da so nam pokazali, kako se ne gasi. Na tak način smo spoznali, kako sc pravilno uporablja ročni gasilni aparat in kakšne so najpogostejše napake pri uporabi. V drugem poskusu jc bil ogenj v hipu pogaSen. Potem so nam pokazali Sc, kako se aktivira gasilni aparat na ogljikov dioksid. Tudi z njim so uspešno pogasili požar. Ugotovili smo, da je bil požar s prahom hitreje pogaSen kot pa s CO,. Ob tem prikazu smo spoznali, da jc pravi način gašenja res najučinkovitejši, ter da je pomembna tudi izbira sredstva za gašenje. Ko nas jc že pošteno zeblo, smo se odpravili v toplo šolo. Tam smo se malo pogreli. Kmalu smo se vrnili nazaj na Šolsko dvorišče. Ker jc letos poudarek na uporabi plina v stanovanju, nam jc poveljnik povedal, kakšne so nevarnosti uporabe plina v stanovanju in kako sc plin gasi. Nato so nam to Se praktično pokazali. I/, avtocisterne so napeljali cev, en gasilec je odprl ventil na plinski jeklenki in zraven dal goreč papir. Plin, ki je uhajal, jc zagorel in gasilec ga jc z vodnim curkom pogasil. To so večkrat ponovili. Potem smo prišli mi na svoj račun. Lahko smo držali za ročnik gasilske cevi in »gasili« po tleh in po drevesih. Ko je bilo že vse mokro, smo zapustili cev z vodo in se odpravili k najnovejši pridobitvi gasilskega društva Zgornji Tuhinj in to je av-tocisterna, ki so jo kupili v letošnjem letu in tako 90-letnico društva še bolj slovesno praznovali. Avto sicer ni nov, saj ima že kar nekaj let »na kolesih«, vendar jim bo prav gotovo dobro služil. Avtocistcr-no smo si dobro ogledali in spoznali opremo, ki je v njej. Nazadnje smo se Se slikali ob ponosni lepotici, se zahvalili gasilcem za zanimiv dan in jim zaželeli mnogo uspehov pri njihovem delu. JERCA HRASTOVEC in ANJA LAJMIŠ 4. r, OŠ Zgornji Tuhinj Rojstna dežela Cipkc je verjetno Vzhod. Trgovci so jo kot veliko dragocenost prinašali v Evropo z vzhodnimi tkaninami. Motivika in tehnike izdelave čipk so sc s časoma spreminjale in prilagajale vsakokratni uporabi. Vseskozi pa je čipka bila posebna dragocenost, podobno kot nakit iz plemenitih kovin. lo, da se je v kasnejših časih klekljalo vse bolj za prodajo in manj za domačo rabo. Zato so se morale čipke, bolj kot drugi izdelki domače obrti, prilagajati vsakokratnim zahtevam Širšega trga in mode. Za pospeševanje gospodarskega razvoja je država v krajih, kjer je bilo čipkarstvo že od prej vkoreni- Solskem letu vključuje 12 učenk od 1. do 6. razreda. Srečujemo se enkrat tedensko po dve šolski uri. Izdelujemo že prave čipke in smo na svoje delo in znanje zelo ponosne. Rade se nam pridružijo tudi učiteljice in druge žene, ki jih to delo zanima. Zato smo na Soli priravili tudi učenje klekljanja za odrasle. Vključene smo v Združenje slovenskih klekljane in vseh, ki imajo radi čipke. S svojimi čipkami smo sodelovale na kongresu in razstavi v Lundu na Švedskem. Razstava je bila na ogled tudi v Idriji, v mestu Sansepolcro v Italiji in v Žireh. Drugič pa smo predstavile svoje delo na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Veliko ljudi se je ustavilo ob naši mizi in bili so presenečeni, da taka dejavnost poteka tudi v Kamniku. Deležne smo bile precejšnje pozornosti, pa tudi pohval, kar nam pomeni dodatno motivacijo in Se več volje do dela, ki jo poleg vztrajnosti in natančnosti prav gotovo potrebujemo. Zato bi se vsem rade zahvalile, Se posebej Od različnih čipk (šivana*)pletena, kvačkana, vozlana, klekljana) se je najbolj razvila in uveljavila klekljana čipka, ker omogoča največje bogastvo oblikovalnih in izdelavnih možnosti. Posebno sc je razcvetela v začetku novega veka v bogatih deželah zahodne Evrope, zlasti še v Franciji. Čipke so uporabljali na dvorih, v cerkvah in v visoki družbi. Veliko so klekljali tudi na Nizozemskem, v Benetkah in nekaterih drugih italijanskih krajih, na Češkem in v Rusiji. Ko se je kasneje klek-Ijanje razvilo tudi pri nas, se vse te sledi svetovne trgovine s čipkami poznajo tudi pri nas. K nam so klckljarsko znanje prinesle žene rudarjev, ki so s Češke prihajali v idrijski rudnik. Izdelovale so zlasti čipke za cerkveno rabo in za krasitev prazničnih oblačil. Od njih so se naučila klekljati domača dekleta in tako se je klekljanje razširjalo v okolico. Pozimi so klekljala tudi kmečke dekleta, posebno bajtarska, ki jim je začelo to postajati tudi vir zaslužka. Naša domača čipka se jc pri nas razvijala samostojno. Trgovanje s čipkami je povzroča- njeno, ustanovila več čipkarskih Sol. Šole so zelo dvignile kakovost izdelave, na Dunaju Solane učiteljice pa so k nam prinašale tudi prvine iz čipk drugih evropskih dežel. Kljub vsemu pa je klekljanje kot domača obrt vse bolj odmiralo. Poglavitni vzrok *za to je najbrž le ta, da je za izdelavo čipke potrebno zelo veliko precej zahtevnega ročnega dela. Izdelki so ob primerni ceni tega dela dokaj dragi in težko najdejo dovolj kupcev. Vedno več žena spet želi in poskušala klekljati, zdaj spet za svoje potrebe in za sproščanje ustvarjalnih hotenj. Zal pa je znanja klekljanja vse manj, izgublja sc pristna motivika in siromasi bogastvo tradicionalnih tehnik. Orodje in mateial za klekljanje: blazinica s podstavkom, klcklji, bucike, kvačka, škarjice, sukanec (lan, bombaž, svila...) in vzorci. Na naši šoli se trudimo že deset let, da klekljanje le ne bi izumrlo. Prva generacija naših klekljane jc šolo že zapustila, 'Nekatere.1!Svoje ' znanje podajajo naprej in poučujejo otroke in odrasle po šolah in društvih. Klekljarski krožek v tem tistim, ki so nam pomagali z novimi vzorci, ki nam jih vedno primanjkuje. V tem šolskem letu imamo v programu udeležbo na klekljarskem festivalu v Železnikih, saj bi rade spoznale tudi delo naših vrstnikov iz drugih krajev Slovenije. Do takrat pa bomo pridno vrtele kleklje po rokah, delale čudovite umetnije in nadaljevale s prenašanjem slovenske obrti 'in tradicije nir&abbflost. Zapisala mentorica klekljarskega krožka SABINA ARBI ŠOLSKA KNJIŽNICA NA OS MARIJE VERE Področje branja je silno pomembno. Branje ni več samo kratkočasenje z romani ob obali v času šolskih počitnic. V družbi, ki prihaja, je bralna pismenost bolj pomembna kot kadarkoli prej. V prihajajočem času nam naša izobrazba pravzaprav ne zagotavlja več tiste varnosti in zagotovljenega delovnega mesta, kot je to bilo pred leti. Človek je pred novimi izzivi, v katerih bo silno pomembna sposobnost učenja, branja, mišljenja... In tu naletimo na termin »funkcionalna bralna pismenost«, ki označuje sposobnost hitrega branja z razumevanjem in sposobnost fleksibilnega pristopa k bralnemu gradivu. V bibliotekarstvu se pojavlja tudi vse pomembnejši izraz »informacijska pismenost«, ki jo definiramo kot sposobnost, kako priti uspešno do informacij. V hitro razvijajoči se informacijski tehnologiji pa to velikemu številu ljudi ne predstavlja lahkega dela. Informacijsko znanje vključuje znanja za uporabo knjižnic in informacijskih sistemov. Informacijsko pismena oseba ve, da se je treba v sodobni družbi neprestano učiti. Za visoko razvite družbe je področje branju silno pomembno in je tudi v tem času središče raziskovalnih prizadevanj. Bralne sposobnosti ne moremo več šteti za razkošje, ki si ga lahko privoščijo samo izobraženi. Branje je nujno za človekovo smiselno preživetje v svetu številnih informacij in je hkrati tudi učinkovito orodje moči. Bralna sposobnost je skrb vse družbe, še zlasti pa družine in vseh pedagoških delavcev. Ker pa nobene sposobosti ne razvijemo čez noč, pač pa od malega z. vzgojo in izobraževanjem, se tudi naloge izobraževalnih ustanov hitro spreminjajo. Nedvomno se je v zadnjih letih z.elo spremenila vloga in pomen šolskih knjižnic, ki niti zdaleč niso samo prostor, kjer si učenci in učenke sposojajo knjige. Šolska knjižnica postaja izobraževalni in informacijski center šole, ki vzpodbuja bralni interes učencev in učiteljev, hkrati pa jih informacijsko opismenjuje skozi vsa leta osnovnega šolanja. To pa je, kot smo že ugotovili, ena najbolj pomembnih usposobljenosti v spreminjajoči se globalni družbi. Šolska knjižnica je temeljni motivacijski faktor za vzpodbujanje branja in prostor nujnega informacijskega opismenjevanja. Da pa bi Se delo uspešno in kakovostno opravljalo, mora biti knjižnica dovolj velika, imeti mora zadosti knjižničnega gradiva in učnih pripomočkov; zbirko pripomočkov na različnih medijih in tehnologijo za uporabo teh medijev; delovni prostor za ves razred, za manjše skupine ali za posameznika; informacije o lastnih knjižničnih gradivih in o gradivih drugih knjižnic in seveda kakovostno usposobljenega knjižničarja oz, knjižničarko. Šolska knjižnica je s svojim gradivom, urejenostjo in dejavnostjo redni del vzgojno-izobraževalnega sistema, procesa in razvoja. Šole brez knjižnice si ni več mogoče niti predstavljati. Tega se v nekaterih visoko razvitih državah zavedajo že dolgo časa. Tako je tudi nastal Manifest o šolskih knjižnicah, ki ga je najprej sprejela International Federation of Libratj As-sociation (IFLA) in nato l. 1999 še UNESCO. Kaj pa naša šolska knjižnica? Tudi za naše šole obstajajo standardi in normativi, ki naj bi jih dosegle šolske knjižnice. Napisala sem »naj bi jih«, ker veliko šol niti zdaleč ne dosega napisanih normativov. Tako je tudi na naši šoli. Šolska knjižnica OS Marije Vere obsega prostor enega samega razreda, v katerem se dogaja vse: tu hranimo vse knjižnično gradivo, tu se odvija izposoja, na sredi imamo nekaj miz in si to predstavljamo kot čitalniški prostor, računalnik je en sam, tako da učenci nimajo nikakršnih možnosti iskanja gradiva prek računalniku (kar je zdaj v knjižnicah edini način), kakovostnih bibliope-dagoških ur pa si v taki knjižnici ne moremo niti predstavljati, kaj šele izvesti. Z velikim upanjem in veseljem skozi okno naše šolske knjižnice gledam, kako iz dneva v dan, kot po nekem čudežu, raste prizidek. Vendar pa je to šele prva faza gradnje, v kateri šolska knjižnica ne bo še nič pridobila. To je šele v naslednji. In močno upamo, da se le ne bi kje zataknilo: niti pri gradnji niti v glavah naših občinskih veljakov. Šolski projekt Prosti čas Vzgoja bralcev je naša skupna skrb in odgovornost. V okviru šolskega Projekta prosti čas, smo v tem šolskem letu temu namenili skrhnejšo pozornost. Tako v naši šolski knjižnici potekajo naslednji bralni projekti, I. Bralna značka Bralne značke nam ni potrebno na- tančneje predstavljati, saj tudi nas odrasle spremlja že od otroštva. 2. Knjigobube To je bralni program založbe Epta, ki ga na naši šoli izvajamo že tretje leto, namenjen pa je učencem prvih in drugih razredov. V tem programu sodelujemo z Rumeno in Rdečo pobarvano pravljico. J. Knjižnica - vesolje zakladov Ta projekt je novost. Je republiški program, ki ga vodi knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, izvaja pa se kot sodelovanje med splošnoizobraževalnimi knjižnicami. Z Matično knjižnico Kamnik že vrsto let uspešno sodelujemo. Ta projekt je namenjen učencem in učenkam petih in šestih razredov. 4. Knjižni klub Knjižni klub je pravzaprav »stara novost«, saj smo ga pred leti že imeli. Knjižni klub vsak mesec razglasi knjigo meseca in izda šolski časopis z. naslovom Odprimo knjigo. V časopisu so zbrani vtisi, utrinki, ocene in zgodbe o knjigi meseca Knjižni klub je namenjen učencem od šestega do osmega razreda. 5. Vprašalni kotiček Vsak od nas ima določena vprašanja, pa morda nikogar, ki bi nam lahko odgovoril. Knjige so odgovori na marsikatero življenjsko vprašanje. Zato imamo v knjižnici posebno čudežno škatlo, kjer lahko na listek napišemo vprašanje, ni se potrebno podpisati, zapomniti si mo-• ramo le številko listka. Odgovor nas bo počakal v drugi, še bolj čudežni škatli. Odgovor pa bo seveda naslov knjige, kjer je opisana podobna tema, ki tare ali pa razveseljuje tudi nas. 6. Mesečna knjižna uganka V šolski knjižnici je vsak mesec objavljena knjižna uganka. Med pravilnimi odgovori izžrebamo enega, ki prejme čisto pravo knjižno nagrado. 7. Pravljični krožek Namenjen je našim najmlajšim otrokom, zanimivost krožka pa je, da ga včasih zanje pripravijo naši najstarejši otroci. Za zaljuček Da bi naši otroci postali bralci za vse življenje, potrebujejo predvsem starše in šole, ki naj spodbujajo ustvarjalnost in navdušenje nad branjem. Upam, da bomo skupaj to nalogo dobro opravili. Predvsem pa upam, da bomo kmalu dobili tako težko pričakovano novo šolsko knjižnico. ANDREJA VUKM1R ZLATA MEDALJA TUDI ZA KAMNIŠKE 11. državno prvenstvo ptic Slovenije - Zagorje 2001 PAPIGE Varčno prezračevanje pozimi Delavski dom v Zagorju ob Savi je v dneh od 5. do 9. decembra 2001 ponovno, tokrat že petič po vrsti, gostil prek 1200 plie 161 go-jiteljev iz 26 (od skupaj 30) društev Slovenije na tradicionalnem 11. državnem tekmovanju ptic Slovenije za tekoče leto. Prva dva dni je 11 slovenskih sodnikov - ocenjevalcev opravilo strokovno ocenjevanje razstavljenih ptic, zatem pa se je prireditev nadaljevala z razstavo ptic za širše občinstvo. Razstavljenih je bilo kar nekaj izrazito zanimivih primerkov od kanarčkov jitclji in bi radi tekmovali, a svojih ptic vendarle ne morejo ocenjevati, vabiti sodnike iz tujine za maloštevilne ptice pa ni ekonomsko upravičeno. Sicer pa je tudi od prvotno prijavljenih 1224 ptic prispelo in bilo ocenjenih le 1201 ptica, kar je normalno, saj med prijavo in prispetjem preteče kar nekaj časa, medtem pa lahko pride do zapletov, bodisi s pticami, ki medtem lahko zbolijo ali zaradi zadržkov lastnika. V nedeljo, 9. decembra, so najboljšim podelili nagrade v obliki diplom in kolajn, šampionom po- Člani kamniškega društva ljubiteljev ptic z novim predsednikom Zveze ljubiteljev ptic Slovenije so se udeležili državne razstave ptic v Zagorju. vseh vrst in barv, križancev, ek-sotov, papig ip celo ptic favne Evrope v raznih mutacijah. Za občinstvo najprivlačnejše so bile seveda papige, zlasti večje in velike, med katerimi so bili celo doma vzgojeni in temu primerno družabni sivi Žakoji, zelo lepe in atraktivne pa so bile tudi doma vzgojene papigs, yr%-,, te Male alcksandre v lutino barvi (živo rumene z rdečimi očmi), ki se sicer tudi v naravni zeleni barvi le redko videvajo. Po številu sodelujočih ptic je tokrat viden rahel trend upadanja, zlasti kanarčkov pevcev Vrste Harški žlahtni vrvivci, saj jih je tokrat nastopilo le 19. Komaj kaj boljše kaže tudi kanarčkom petja vrste Malinoa. Nekoliko težja vzgoja, ki zahteva tudi vsakodneven in reden trening petja teh kanarčkov, verjetno pa tudi današnji ritem življenja, odvrača gojitelje od vzgoje teh ptic, vzporedno pa hkrati primanjkuje sodnikov. Le-ti so obenem go- Skupina štirih papig vrste Agapornit je kamniškemu vzgojitelju ptic Francu Petelinkarju prinesla zlato kolajno na državni ravni. sameznih skupin pa tudi pokale, po sklepu Zbora sodnikov Slovenije pa je bil tokrat še zadnjic podeljen tudi pokal šampionu razstave, ki ga je tokrat osvojil lutino Mali aleksander. Svečani podelitvi sta prisostvovala povabljena minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač in župan občine, Zagorje g. Ladislav Žiga Žgajr nar, ki sta izrekla tudi čestitke vsem nagrajencem. Med nagrajenci in prejemniki zlate kolajne je tudi kolekcija štirih izredno lepih in simpatičnih papig vrste Agapornis personata, ki sicer sodijo v vrsto srednjih papig, vzgojil in razstavil pa jih je kamniški član Društva za varstvo in vzgojo ptic, gospod Franc Pe-telinkar. Uspeh je toliko večji, ker je gojitelj papig nastopil z vsega petimi primerki in kot edini predstavnik kamniškega društva, ki ga je z osvojenim zlatim odličjem uvrstil na 20. mesto od skupno nastopajočih 24 društev. Sicer pa Zveza DVVP Slovenije šteje 34 društev. Podeljeno je bilo 273 kolajn in diplom za osvojena prva 3 mesta v 115 od 134 grup, od tega 113 zlatih, 88 srebrnih in 72 bronastih kolajn. Podeljeno je tudi 9 pokalov šampionom posameznih grup in to: 1. Kanarčki pevci -Harški vrvivci - Milan Vavpetič, Murska Sobota (89 točk), 2. Kanarčki pavci -Malinoa kolekcije -Janez Šavs, Domžale (117 točk), 3. Kanarčki lipok-rom pasteli - Iztok Cilenšek, Zagorje o/S (91 točk). DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO SOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO • malo šolo za pse med 3. in 7. mesecem starosti, • začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C, • nadaljevalne tečaje I, JI in III, • agalify in frisbee sport, • tečaj za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine). VPISI BODO VSAKO NEDELJO V FEBRUARJU MED 9. IN 12, URO NA DRUŠTEVENM VADBIŠČU ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE TELEFONSKO ŠTEVILKO 031 277 267. 4. Kanarčki melanini - Slavko Žvokelj, Ajdovščina (92 točk), 5. Kanarčki postavni - Franc Krašovec, Trbovlje (92 točk), 6. Križanci - Miha Dobrajc, Škofja Loka (92 točk), 7. Eksotične ptice - Jože Koše-nina, Škofja Loka (92 točk) 8. Standardne papige - Ida Še-benik, Nova Gorica (89 točk), 9. Večje in velike papige - Jože Lipaj, Murska Sobota (92 točk). Pokal Šampiona razstave je dobil lutino Mali aleksander, last Jožeta Lipaja iz Murske Sobote, prehodni pokal pok. prof. Franceta Šušteršiča za petje harških vrvivcev pa Milan Vavpetič iz Murske Sobote. Pokal pok. Ludvika Simončiča vsako leto prejme najlepši mela-ninski barvni kanarček. Za leto 2001 ga je prejel gojitelj barvnih kanarčkov iz Ajdovščine g. Slavko Žvokelj, ki mu gredo še zlasti tople čestitke, saj je imenovani popolnoma slep, kot gojitelj in ljubitelj ptic pa izreden zanesenjak. Nekaj od sodelujočih ptic bo prav gotovo potovalo tudi na svetovno razstavo ptic v IEPER/ YPRES v Belgiji, ki bo v dneh od 17. do 28. januarja in se tam pomerilo v lepoti s svetovno elito za barve Slovenije. Pa mnogo uspeha! 12. državno prvenstvo ptic Slovenije za leto 2002 bo v Mariboru in upamo, da se ga bodo udeležili tudi kamniški gojitelji ptic - vendarle pa v precej večjem številu in upajmo, še z večjimi uspehi. DRAGO KOVAČIČ Vsi vemo, da jc za dobro počutje in zdravje treba bivalne prostore prezračevati, pravimo tudi zračiti. To velja še posebno za zimski čas, ko se zaradi mraza zapiramo v ogrevane prostore. Ali vemo kako, da po nepotrebnem ne razmetavamo z energijo? Zakaj prezračevati? Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, bivalnem ali pa delovnem, sta odvisna od različnih vplivov, npr. temperatura, osvetljenost, hrup. Med njimi pa je eden najpomembnejših kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež, kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da ne ogroža Tu ne gre za zagotavljanje potrebne količine zraka za dihanje. Za to običajno zadostuje že zrak, ki v prostore prihaja skozi netesna mesta oken in vrat ter drugih elementov gradbene konstrukcije. Pri zračenju prostorov gre bolj za zagotavljanje primerne vlage, odstranjevanje vonjav, škodljivih mikroorgani-zov, plinov, ipd. Izvori vlage v prostoru so različni: dihanje, kuha, kopanje, pranje, izločanje vlage skozi kožo ter liste rastlin, itd. Primerna relativna vlažnost zraka v bivalnih prostorih naj bi sc gibala v območju med 50% in 60%. Stalno presežena 70% relativna vlaga vodi v nevarnost konden-za na notranjih površinah ovoja zgradbe, kar ob primerni tem- ne v kamninah v zemlji. V stavbe prodira predvsem iz tal, odvisno od lokacije, v manjših količinah pa tudi iz nekaterih gradbenih materialov. V človeško telo prodira skozi dihalne poti in se nalaga v pljučih, kjer lahko povzroči poškodbe v tkivu (raka). Za zmanjševanje običajne naravne koncentracije radona v bivalnih prostorih zadostuje redno prezračevanje. Kako prezračevati. Prezračevanje je lahko naravno, prisilno ali kanalsko. Zanima nas predvsem naravno, ki je v naših domovih najbolj prisotno. Povsem naravno poteka nekontrolirano skozi različna netesna mesta v prostoru, kot so okenske in vratne pripire, špranje pri ro-letnih omaricah in netesno Primeri učinkovitosti načinov naravnega prezračevanja za 1-kratno izmenjavo zraka: C rtr~ m IS 2±zzL Ido S minut 5 do 10 minut 10 do 15 minut 15 do 30 minut 30 do 60 minut našega zdravja. Važna pa jc tudi temperatura obodnih sten in tal. Prav medsebojna razmerja relativne vlažnosti in temperature sten in tal prostora nam ustvarjajo bivalno ugodnje ali pa povzročajo neugodje. Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem. Večinoma zračimo svoje bivalne in delovne prostore z odpiranjem oken. A. Zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj B. Zračenje z odpiranjem oken na stežaj C. Zračenje s priprtimi okni D. Zračenje s »skipanim« oknom in odprtimi vrati F.. Zračenje s »skipanim« oknom Letos 20 let delovanja Kinološkega društva Kamnik Kinološko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno 26. 3-1982, ko seje večja skupina kinologov, tedaj članov KD Domžale, odločila za ustanovitev lastnega društva v Kamniku. Ob ustanovitvijo bilo v društvu 36članov, število članstva seje v dvajsetih letih povzpelo na p>rek 240 članov. Osnovna dejavnost društva je vseskozi šolanje psov in sicer predvsem na področju klasičnega šolanja po pirogramih A, B, C, I, H in III, kjer seje v društvu do sedaj šolalo prek 600 psov različnih pasem. Že dve leti po ustanovitvi smo v društvu jjričeli s šolanjem reševalnih psov za iskanje zasutih v snežnih plazovih in ruševinah, jjozneje tudi z razvojem šolanja reševalnih psov, pa tudi za iskanje pogrešanih oseb. Člani naše enote reševalnih psov od začetka svoje dejavnosti aktivno sodelujejo s Civilno zaščito in drugimi službami za reševanje in se kot vodniki reševalnih psov udeležujejo akcij iskanja [pogrešanih oseb{)o vsej Sloveniji. Pred desetimi leti smo v društvu pričeli tudi s prvimi koraki šolanja j)sov v agilitiyu, ki pa je nato za nekaj časa zamrlo in je bilo v letu 1998 s jiomočjo nekaterih navdušencev v društvu z vsem žarom na novo začeto. Moram reči, da so naši člani na tem področju v teh štirih letih dosegli zavidljive uspehe v državnem inj>okalnem j>rvenstvu, kjer smo v predlanskem letu imeli kar dva osvojena naslova, v lanskem p>a udeležbo našega člana na svetovnem prvenstvu v Portu. Za vse, ki smo v društvu že od njegove ustanovitve, se je v tem času zgodilo mnogo stvari, včasih so se dogodki kar prehitevali in jih je v kratkem nemogoče navesti, zato bom v tem kratkem članku navedel le sklep ki smo ga sprejeli za jwihod-nost. V Kinološkem društvu Kamnik bo kljub vsem uspehom na področju šolanja psov vodilo še vedno širjenje osnovne kinološke kulture med lastnike psov. Vsako leto bomo tako v spiomladanskih in jesenskih tečajih šolanja psov in mali šoli vse svoje izkušnje in znanje na področju šolanja nudili vsem lastnikom psov ne glede na to ali imajo rodovnik ali ne. Da bi predvsem lastnikom psov, ki nimajo rodovnika omogočili šolanje pa v sodelovanju s posameznimi člani Društva za bojj>roli mučenju živali nudimo tudipojmste za šolanje j)sov, ki so jih posamezniki dobili prek teh društev. V letu, ko društvo praznuje svojo 20. obletnico, smo se odločili, da bomo leto {preživeli predvsem delovno, saj načrtujemo kar nekaj promocijskih prireditev, na katerih bomo j)redstavili naše aktivnosti. Prav tako }>a bomo svojim članom v tem letu nudili j)osebne ugodnosti in popuste pri šolanju psov, oddaji psov v klubski pasji hotel in možnost šolanja psov po posebnih programih, prilagojenih [msamez-nim lastnikom psov. Vodilo našega društva bo tako še vedno, daje le kinološko osveščen vodnik in prek njega vzgojen in šolan pes lahko v zadovoljstvo in ponos svojemu lastniku. Predsednik KD Kamnik Rajko PUČNIK peraturi (0 do 25°C) in viru infekcije (trosi) lahko privede do razvoja plesni. Zrak z manj kot 35% relativne vlage smatramo za suh, z več kot 80% pa za soparno klimo. In mimogrede, kaj je to relativna vlaga? Pri vsaki temperaturi zraka obstaja določena maksimalna vsebnost vlage, ki -jo še lahko zadržuje zrak. Označena je s 100%. Če je vlage več, se izloča v obliki kapljic. Relativna vlaga pa nam pove, koliko % vlage od maksimalno možne (100%) pri neki temperaturi vsebuje zrak. Primer: Če se v prostoru zrak z določeno vsebnostjo vlage ohlaja, narašča relativna vlažnost, ki pri neki temperaturi doseže 100%. Pri tej temperaturi se začne izločati vlaga v obliki kapljic. To temperaturo imenujemo temperatura rosiš-ča. Vsem sta znana primera ro-senja šip in jutranje rose. Zelo neprijetne so lahko vonjave, še posebno človeške, zaradi pomanjkljive higiene. Nekadilcem običajno zelo smrdi cigaretni dim, še posebno z njim prepojene tkanine in stanovanja, kar pa kadilci ne zaznajo. Zelo trdovratne so vonjave, ki jih vsebujejo organske spojine. Te se lahko še dolga leta izločajo v bivalnih prostorih pa vsebuje tudi različne bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki jih v prostore zanesemo in se v njih pod ugodnimi pogoji lahko nevarno razmnožijo. Pred leti se je precej govorilo o radonu, ki so ga odkrili v posamičnih šolah in vrtcih. Radon je naravni žlahtni plin, ki nastaja ob naravnem razpadanju radioaktivnih snovi, ki so v različnih koncentracijah prisot- vgrajeno stavbno pohištvo. Najbolj razširjeni način zračenja jc z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno in kratkotrajno zračenje. Dolgotrajno zračenje je zračenje, ko ostanejo okna priprta ali pa zvrnjena (»skipana«) večino dneva ali noči. Tak način predstavlja v hladnih dneh veliko izgubo toplotne energije potrebne za ogrevanje. Posebno močno se podhladijo površine v okolici okna, ki zato intenzivno vlečejo nase toplotno energijo. Veliko primernejše je kratkotrajno intenzivno prezračevanje prostorov z odpiranjem oken ali vrat na stežaj. Izmenjava zraka je v tem primeru zelo hitra. Zrak v prostoru se zamenja v 4 do 8 minutah. Ob tem se nam tople stene, ki dajejo občutek ugodja in delujejo podobno kot stene kmečke peči, praktično ne ohladijo in so takoj pripravljene na ogrevanje svežega zraka. Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) poteka projekt energetskega svetovanja občanom (ENSVET). Poteka prek mreže 34 energetskih svetovalnih pisarn (ESP) po vsej Sloveniji. Vodi ga Gradbeni inštitut ZRMK, sodelujejo pa na-ketere občine, med njimi Občina Kamnik. ESP Kamnik jc na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačne nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočamo predhodno najavo na tel.: 8318 191. IVO GAŠPERIČ, energetski svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Nizkotemperaturni kotli prihranijo 20% kurilnega olja To znaša pri današnjih cenah olja povprečno 50.000 tolarjev letno. Že to je zadosten razlog za predčasno zamenjavo stare peči. Nekaj cen lttožclcznih nizkotemperalurnih kotlov za centralno ogrevanje: • Viadru.s 120.000 SIT • Optima 195.000 SIT • Buderuss 315.000 SIT • Viessmann 342.000 SIT Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Ugoden nakup s popusti. Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si Epidemija rotavirusa še vedno prisotna VEČJO POZORNOST HIGIENI OTROK Epidemija rotavirusa, kije izbruhnila v decembru, se še vedno ni polegla. Na Zavodu za zdravstveno varstvo so nam povedali, da na ljubljanskem področju dnevno zboli od dvajset do trideset otrok, v bolnišnico pa jih vsak dan sprejmejo odpet do šest. V letošnjem letu so tako na Zavodu prejeli že 185prijav rotavirusnih okužb, predvsem iz vrtcev. Na območju ljubljanske zdravstvene regije, kamor sodi tudi Kamnik, je bilo od začetka epidemije prijavljenih 467 rotavirusnih okužb pri otrocih, od tega je 211 otrok dobilo zdravniško pomoč v bolnišnicah. Po ocenah pa je dejansko število obolelih precej večje, preko'1500, saj vsi otroci oziroma njihovi starši ne poiščejo zdravniške pomoči. Ker pravih zdravil za zdravljenje bolezni ni, je edini uspešen način za preprečevanje nadaljnjih obolenj in širjenja epidemij stroga higiena. Predvsem je potrebno pazili na to, da si otroci pogosto umivajo roke, obvezno pred jedjo in po uporabi stranišča. Otrok, ki ima drisko ali je bruhal, nikakor ne sodi v skupino otrok. Prav tako ni priporočljivo, da zelo majhni otroci obiskujejo prireditve v zaprtih prostorih in uporabljajo skupne igrače. Otroci, ki zbolijo, morajo dobiti čimveč tekočine (ne gaziranih pijač), saj obstaja zaradi driske in bruhanja nevarnost izsušitve, ševpozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo. SAŠA MEJAČ KINOLOŠKO DRUŠTVO DUPLICA Na poligonu Kinološkega društva Duplica so dne 18. novembra potekali uradni izpiti vaj poslušnosti iz osnovnega šolanja psov. Vsi tečajniki so uspešno opravili izpite. Zelo razveseljivo je, da smo z jesenskimi izpiti pridobili mlade kinologe, ki bodo tvorili jedro našega društva, saj se bodo že v sezoni 2002 udeležili regijskega in državnega tekmovanja. Zato čaka Domna Škrbca, Mašo Zarzeno-ne in Katjo Prezelj skupaj z njihovimi štirinožci še veliko treninga. Po opravljenem izpitu višje stopnje se bo ekipi pridružil še Rok Trobevšek. Hkrati pa načrtujemo, da bomo tekmovalno ekipo razširili, da bomo lahko tekmovali v vseh disciplinah. Zastavljene cilje v sezoni 2001 smo presegli in zato gremo še z večjim elanom v novo sezono 2002. Cilj male šole je, da vodnike in njihove štirinožne prijatelje pripravimo na kasnejše resnejše šolanje. Mala šola omogoča mladim psom celovitejšo socializacijo z vrstniki in z odraslimi psi ter z ljudmi. V našem društvu je mala šola namenjena psom med tretjim in šestim mesecem starosti. Malo šolo je jeseni obiskovalo 12 vodnikov s psi in vsi so jo uspešno končali. Med šolanjem so pridobili informacije o položaju psa v družini in o šolanju psa s pozitivno motivacijo, ki govori o principih, metodah in tehniki učenja psa. Veterinar dr. vet. Rado Zaje je imel predavanja o reprodukciji pri psih, kastracijah in sterilizaciji. Vsa pridobljena znanja in osno- Iz decembrske črne kronike Nevaren veseli december V zadnjem mesecu leta 2001 se je število prometnih nesreč v primerjavi z. novembrom nekoliko zmanjšalo, prav tako število kaznivih dejanj. Znatno pa se je povečalo število intervencij policistov pri kršitvah javnega reda in miru. Če bi primerjali varnostno pomembno dogajanje v decembru s podatki iz decembra 2000, pa ugotovimo, da podatki za vsa tri področja kažejo najprecejšnjc poslabšanje sta^-'J nja na področju varnostnih razmer. Po poglejmo nekaj podrobnejših podatkov. Decembra se je na cestah, ki jih spremlja policijska postaja Kamnik, zgodilo Hud mraz sredi decembrske noči ni bil ovira za nepridiprave, ki so iz izložbe poleg občine ukradli kolo... 62 prometnih nesreč, ena prometna nesreča je terjala človeško življenje, v šestin nesrečah so bili udeleženci poškodovani, v 55 primerih pa se je nesreča končala le z materialnimi posledicami. Med 39 kaznivimi dejanji so bili tudi tokrat najpogostejši vlomi v stanovanjske hiše, lokale in druge objekte, ki so jih policisti zabeležili 17. Sledile so jim tatvine s 15 primeri, med njimi je blfo Verjetno tudi ne-' kaj tatvin avtomobilov. Veseli december je imel tudi letos za posledico večje število kršitev javnega reda in miru. Policisti so morali intervenirati kar v 54 primerih, od tega so večino razgrajačev (32) zatekli v gostinskih lokalih in na ulicah, 22 pa so jih morali miriti v zasebnih prostorih. Najhujša decembrska prometna nesreča se je zgodila 22. decembra na Duplici v bližini podjetja Stol. Voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz kamniške smeri, je na prehodu za pešce zbil peško, ki je za posledicami hudega udarca umrla na kraju nesreče. 19. decembra je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v smeri Tuhinjske doline, v križišču Maistrove in Cankarjeve DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01 /724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 11.2.2002 vpis: do 7. 2. 2002 TEČAJI TUJIH JEZIKOV ulice izsilil prednost vozniku, ki je pripeljal iz tuhinjske smeri. V nesreči je bil eden izmed udeležencev hudo telesno poškodovan. 6. decembra je neznanec vlomil v pisarno notarja v Kamniku in s seboj odnesel blagajno z denarjem in dokumentacijo. 10. decembra ponoči so z dvorišča stanovanjske hiše v Mostah ukradli odklenjen osebni avtomobil VW Sharan U-C1-55L. 24. decembra zvečer so vlomili v stanovanjsko hišo v Su-hadolah. Eden izmed vlomilcev je občanu ob pobegu zagrozil s pištolo. Drugega pa so policisti s pomočjo občanov kmalu prijeli in pri njem našli nekaj ukradenih predmetov. Ugotovili so, da sta oba vlomilca pred tem vlomila tudi v stanovanjski hiši v Mostah in v Vodicah. 26. decembra je neznanec vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo na Selah in iz nje odnesel varilni aparat, kotne brusilke, krožno žago in nekaj drugega električnega orodja. Na Silvestrovo, 31. decembra, so vlomili v stanovanjsko hišo v Komendi in s pomočjo v hiši najdenih ključev iz garaže odpeljali terensko vozilo merce-des. Ukradli pa so tudi nekaj denarja. Mercedes so pozneje izsledili policisti v Krškem in ga vrnili lastniku. Mesec december je zaznamoval tudi večji požar. 17. decembra zvečer je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Hruševki. Požar se je hitro razširil na gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Kljub intervenciji gasilcev sta obe poslopji pogoreli do tal. Vzrok požara še raziskujejo. Posledica zimskih rzamer je bilo tudi nekaj nezgod v planinah. Tako si je 26. decembra pohodnik na poti z Zelenega roba proti Šimnovcu pri padcu zlomil gleženj. 31. decembra pa si je planinka pred domom na Kisovcu zlomila nogo. Oba ponesrečenca so kamniški gorski reševalci spravili v dolino, kjer jima je bila dana zdravniška pomoč. 3. decembra pa so pod Maistrovim mostom v Kamniku našli moško truplo, ki so ga iz vode potegnili kamniški gasilci. Zaradi ugotovitve vzroka smrti je dežurni zdravnik odredil obdukcijo. F. S. ve treninga so dobra podlaga, da se bodo udeleženci jesenske male šole lahko uspešno vključili v spomladanski tečaj. Program osnovnega šolanja poslušnosti psa po programu ISP A je namenjen pridobivanju primernega znanja iz vaj poslušnosti, ki je pogoj za prijetno vsakdanje sožitje doma in v širšem okolju. Primeren je za pse manjših in srednjih pasem. Program zahtevnejšega osnovnega šolanja po programu ISP B je namenjen psom srednje velikih pasem ter delovnim in velikim pasmam, istočasno pa je osnova za višje šolanje psov. Programi po mednarodnih predpisih zajemajo učenje iz sledenja psa, vaje poslušnosti psa (zahtevnejša stopnja) in vaje obrambe psa. Ob koncu kateregakoli tečaja lahko vodniki s psi opravljajo izpit po izpitnem programu in tako pridobijo tudi delovno knjižico. Psi morajo biti stari najmanj eno leto. Izpiti se opravljajo pred delegiranim sodnikom KZS. Tečajniki lahko ob uspešnem delu tudi postanejo tekmovalci po navedenih programih in tekmujejo za društvo. Veterinarski nasveti PES POZIMI Našim ljubljencem zima prinaša veliko nevšečnosti. Večina pasem ni prilagojena na sneg in led. Za ostarele in bolne pse pa zima predstavlja dodatno obremenitev za njihovo že tako načeto zdravje. Seveda obstajajo tudi izjeme. To so pasme, ki so posebno prilagojene na zimske pogoje, saj izvirajo iz severnih krajev. Mati narava jih je obdarila s posebnimi mehanizmi, zato so sposobni preživeti krute zime. Vsak letni čas ima svoje zahteve. Zato bi vam rad predstavil nekaj Najamem stanovanje v Kamniku ali okolici. Tel.: 031/322-200. dogajanj in izkušenj, da bo zimski čas z vašimi ljubljenci bolj prijeten in brezskrben. Pa pojdimo po vrsti. HRANA IN OSKRBA Z VODO V MRZLIH ZIMSKIH DNEH Posebno skrb namenimo psom, ki živijo zunaj. Dognano je, da zunanji psi v zimskih mesecih potrošijo za 25% več kalorij kot v poletnih mesecih. Več hrane je potrebno zato, da lahko organizem ustvari dovolj telesne toplote. To pa žival potrebuje, da se ob nizkih temperaturah okolja ne prehladi. Hrana naj bo pozimi dobre kvalitete in lahko prebavljiva, z dovolj vitamini. S tem pes lažje dobi potrebne kalorije. Preden pa vašemu psu povečate obrok, se morate prepričati, da vaš pes le ni predebel. Psa hranimo, če je le mogoče, v opoldanskih urah. Takrat je temperatura okolja najvišja. Pes naj obrok poje takoj, sicer hrana lahko zmrzne. Zaužita zmrznjena hrana predstavlja v zimskih -mesecih zelo pogost vzrok gastritisa pri psih. Vprašali se boste, kako hranimo pse, ki zimo preživljajo v stanovanju? Psi, ki živijo v stanovanju, praviloma potrebujejo manj hrane. Zaradi mokrega in hladnega vremena svojih tačk nič kaj radi ne pomolijo iz stanovanja. Zato se tudi manj gibljejo. Torej previdno da jih ne poredimo! Sveža pitna voda predstavlja pozimi za pse poseben problem. Vode pozimi ne primanjkuje, toda zelo hitro zmrzuje, tako, da so psi dostikrat kljub veliki količini vode žejni. Ker v majhnih posodicah voda hitro zamrzne, priporočamo, da kovinsko posodico zamenjate s plastičnimi. Seveda pa v hladnejših mesecih tudi ta posodica ne zadostuje. Takrat psu večkrat na dan dajemo svežo mlačno vodo. PREVENTIVA: Da bi se izognili nevšečnostim; se moramo izogibati krajem, ko cestišča posipajo s soljo. Seveda se je temu težko popolnoma izogniti. Zato psu po vsakem sprehodu splaknite tačke pod mlačno vodo. Prihodnjič: zastrupitve, bolezni srca in ledvic, hormonske motnje, novotvorbe. Veterinarske nasvete je pripravil: RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. Klinika za male živali Veterinarstvo Trstenjak - Zaje d.o.o. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale koledar prireditev za otroke sobota. 9. februarja 2002. ob 10. uri - za IZVEN Metka Dulmin: HURA DOJENČEK igrana predstava za otroke, Teater za vse, Jesenice četrtek. 14. februarja 2002. ob 20. uri - za IZVEN KONTRABANT - Z NOGAMI V ZRAK etno folk koncert gledališče torek, 5. februarja 2002, ob 20. uri - za abonma RUMENI in IZVEN sreda. 6. februarja 2002. ob 20. uri - za abonma RDEČI in IZVEN Janez Povše: LOČITEV komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje (igrata: Zvone Agrež, Tina Gorenjak) galerija domzale razstavlja fotograf ALEKSANDER KOZARSKI (do 31. januarja 2002) razstavlja akademski slikar FRANC NOVINC (od 14. do 28. februarja 2002) Vstop prost Galerija (v trgovinskem kompleksu Vele) je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. uo 12. ure. proslava petek. 8. februarja 2002, ob 17.30 in 20. uri SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (Slovenski oktet, Aci Bertoncelj - klavir, igralka Metoda Zorčič, Jože Vidic-bariton, Maja Savnik - violina, slikarka Mojca Vilar, povezovalka Ajda Kalan, slavnostni govornik Tone Savnik) Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 ZAKON O KEMIKALIJAH Pravilnik o usposabljanju in 1 preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami Minister za delo, družino in socialne zadeve jc v soglasju z ministrom za zdravstvo, ministrom za obrambo in ministrom za okolje in prostor že lansko leto izdal : Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami ( Ur. 1. RS št. 22/2001). Ob izvajanju nalog odgovorne osebe za promet z nevarnimi kemikalijami opažamo, da veliko podjetij, ki proizvajajo, opravljajo promet ali pri delu ravnajo z nevarnimi kemikalijami do danes ni izvedlo usposabljanja delavcev. S tem kršijo določbe tega pravilnika in predstavljajo ne-' posredno nevarnost za nastanek industrijskih nesreč, poškodb in zdravstvenih obolenj delavcev. Zakon predpisuje denarno kazen, če delodejalec ne usposobi delavce za ravnanje z nevarnimi kemikalijami, in ta znaša 300.000,00 Sit. (56. člen Zakon o varnosti in zdravju pri delu Ur.l. RS št. 56/1999). Pravilnik določa način usposabljanja in rok za opravljanje preizkusit znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami, predpisuje bistveno vsebino programov ter določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja. Določbe pravilnika ne veljajo za usposaljljan je delavcev, ki opravljajo delo pri prometu in uporabi litofarmacevt-skih sredstev, delavcev, ki delajo pri prevozu nevarnega blaga in delavcev, ki delajo s kemikalijami v zaprti embalaži. Delavec, ki ravna z nevarnimi, kemikalijami, je oseba, ki pri opravljanju dela za delodajalca pride v stik z nevarno kemikalijo, zlasti pa oseba, ki opravlja delo pri proizvodnji, regeneraciji (recikla-ži), nevtralizaciji, pretakanju, pripravi za uporabo in shranjevanju nevarnih kemikalij. Izvajalec usposabljanja je pravna ali fizična oseba, ki v imenu delodajalca usposablja delavce za varno ravnanje s kemikalijami in izpolnjuje pogoje, določene v tem pravilniku. Teoretično in praktično usposabljanje mora temeljiti na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar ter oceni ogroženosti za primer industrijske nesreče. Usposabljanje mora potekati po programu delodajalca. Pri izvedbi usposabljanja je potrebno upoštevati nevarne lastnosti nevarnih kemikalij ter znanje in sposobnosti delavcev, ki z njimi ravnajo. Usposobljenost za varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami se preverja s teoretičnim in praktičnim preizkusom in sicer enkrat letno. Dokler delavec ne opravi usposabljanja, sme ravnati z nevarnimi kemikalijami samo- pod nadzorstvom drugega delavca, ki je že uspešno opravil preizkus usposobljenosti za ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Pohitite z usposabljanjem in preverjanjem znanja svojih delavcev, in jim s tem zagotovite večjo varnost in zdravje pri delu. MATEJ ŠKORJANC, inž. Telefon: mmwwm -televizorji n ■ ■ -videorekorderji | -glasbeni stolpi -nadomestni daljinski upravljalcl RAČUNALNIKI nadgradnje - Internet - inštalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli TECH d.o.o., Ljubljanska c.21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148 - RTV SERVIS - PRODAJA -ANTENSKI SISTEMI Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE Predsezonska ponudba semenske koruze VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva. kolofonija. spile.začimbe) RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. UUttU SVOJ M KOPOmt MJCtNM?! TEHNIČNA TRGOVINA /ff^M Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 PRODAJNI PROGRAM: - BELA TEHNIKA -POMIVALNA KORITA - KUHINJSKE NAPE - TELEVIZORJI - GLASBENI STOLPI -AVTOAKUSTIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - SESALCI - KOPALNIŠKA OPREMA - SANITARNA KERAMIKA -VODOVODNE ARMATURE - BOJLERJI • REZERVNI DELI GORENJE Novo! SVETILA, LESTENCI BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV. altera Hribar & Šteblaj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE NOVO! Tukaj smo že enajst let, zdaj pa nas lahko najdete tudi na naši spletni strani: www.altera.si aH pa nam pišete na naslov: altera@email.si Tokrat razpisujemo tri nove tečaje: 1. Tečaj angleškega jezika za malčke od 4-6 tet (20 ur - 2 uri na teden). 2. Angleška konverzacija za odrasle, ki želijo obnoviti govorne in tudi pisne veščine za vsakdanjo rabo (30 ur - 2 uri na teden). 3. Angleščina za srednješolce - vsebine za maturo (tudi pisanje esejev), literatura za višji nivo - 40 ur (ix po 3 ure na teden). Plačilo na obroke! Prijave sprejemamo do 20. 2. 2002. Informacije in prijave: altera@email.si ali po telefonu 01/83 91 «7. vsak dan od 17. do 20. ure. STEKLARSTVO IRMI HOMEC ■ DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Gostišče GTC 902 Črnivec CENJENE GOSTE VABIMO NA SOBOTNE VEČERE S PLESOM. V soboto, 9. februarja, ob 20. uri pripravljamo PUSTOVANJE. Pohitite z rezervacijami. Sprejemamo rezervacije za poroke, obletnice, večje družbe do 120 oseb. Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. / Informacije ( po "B 03/83 94 602 V ali osebno v gostišču. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! ■ moka T 500, Žito, 1 kg 99,90 ■ tuna koščki, 185 g 159,90 - čokolino, 250 g 249,90 - marmelada (IWE, 700 g 259,90 ■ alpsko mleko 1,6% m.m. s Ca, 1 149,90 • rdeča pesa Eta, 650 g 249,90 - sir edamec + gauda, 1 kg 1.099,90 • kamniške kumarice, 650 g 249,90 - sir ementaler, 1 kg 1.399,90 ■ krompir, 10 kg 600,00 - kamniška posebna, 1 kg 749,90 - rivercola, 1,51 69,90 - gozdarska klobasa, 1 kg 599,90 • Fruc - 4 okusi, 1,51 169,90 - pečena slanina, 1 kg 1.299,90 • barcaffe, 100 g 149,90 - prekajena šunka + vrat, 1 kg 1.299,90 ■ olje rastlinsko, 11 st. 199,90 - piščančji file zamrznjen, 1 kg 1.199,90 • toaletni papir beli - testenine sort., 400 g 69,90 2-slojni, 10/1 249,90 ■ rio mare 3+1 gratis 649,90 - nahrbtniki 799,90 ■ jetrna pašteta Gavrilovič, 100 g 169,90 - Persil, 6 KG 2.099,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob boleči izgubi našega dragega PETRA MIKUŠA iz Podgorja ■m'Ji I se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-Sum JHnHH nikom, prijateljem, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem v KIK za izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku Šuštarju za opravljen pogrebni obred in pevcem s pevovodjo Sebastijanom Vrhovnikom. Žalujoči vsi njegovi v Podgorju, 19. januarja 2002 Težko slovo od tebe je, misel, da več te ni. Hvala Jaka ti za vse, za lepe skupne dni. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naSega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja JAKA KOČARJA iz Šmarce se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, nekdanjim in sedanjim sošolcem in učiteljem OŠ Marije Vere, srednje kemijske šole, kemijske fakultete, gasilcem PGD Šmarca in prijateljem, s katerimi je preživel veliko lepih trenutkov. Zahvaljujemo se za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in vzpodbudne besede. Hvala vsem, ki ste našega Jaka pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Januar 2002 Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. ZAHVALA Po dolgi bolezni se je v 81. letu življenja poslovil od nas naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in svak MARTIN LIPOVŠEK iz Praproč v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in naSim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Andreji Krt in sestri Miheli Urankar, g. župniku Francu Hočevarju za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, trobentaču in praporščaku. Žalujoči vsi njegovi Januar 2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi naSe drage mame MARIJE MARINKO roj. Slapar, iz Zgornjih Palovč št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Krtovi, patronažnima sestrama Anici in Meri, g. župniku in pevcem za lepo opravljen poslovilni obred ter. g. Grebencu za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni januar 2002 I II* t Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 i t 1 i Pomlad ho na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rotna tla in jokala ker te ni. ZAHVALA V 70.'letu življenja je tiho od nas odšla naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta MARIJA SLATNAR roj. Drešar, z Novega trga Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Onkološkega inštituta iz Ljublajnc, g. župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem iz Tunjic in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: mož Lado, sin Lado in hči Mirni z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, Stranje, Vcsca, januar 2002 Velika izbira pustnih oblačil in dodatkov v BLAGOVNICI VELE DOMŽALE! Tel: ~i 4 servisni paketi* Olje od 5.500 SIT Pnevmatike od 8.500 SIT Izpušni lonec od I 6.900 SIT Zavorne ploščice od I 1.800 SIT www.peugeot.si Vnaprej znana cena je bistvena prednost naših paketov. V ceno je vključena menjava in vrednost materiala, strokovno opravljena storitev brez naročanja in čakanja ter brezplačna kontrola 26-ih točk na vozilu, za katero prejmete tudi zapisnik z nasveti in pripombami. DDV je vključen v ceno. Menjavo olja in pnevmatik opravljamo na vseh znamkah avtomobilov. * Peuueor Slovenija si prid'iuje pravico do spremembe cen. Ona paketa pnevmatike vključuje eno pnevmatiko. Cena paketa zavorne ploščici- vključuje ploičice na prednjem paru koles. Cena paketa izpušni lonec vključuje zadnji izpušni lonec. PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE, PRI ČEM STE! PEUGEOT Rodex d.o.o. Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 O^^J Perilo in spalni program za vsakdanje in posebne priložnosti od 1. do 14. 2. 2002 - 15% popusta za Valentinovo ... tudi perilo je lahko darilo! ON ON KAMNIK, Maistrova ul. 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72 i Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trfenje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje,- • možnost dobrega zaslužka,- • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih; Domžal, Kamnika, Mengša, Trzina, Komende, Moravč in lukovice. Pisne prijave s kratkim življenjepisom In dokazili o izpolnjevanju pogojev poiljite v 8 dneh od objave na naslov: Adrialic lovarovalna družba d.d. PE ljubljeno, Predstavniitvo Oomžole, ljubljanska c. 90 1230 Domžale Delovno razmerje bomo sklenili zo določen {as I leto s 3-mesecnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve zo nedololen {as. Kandidati boste o odločitvi obvešfeni v 15 dneh po izbiri. UMSTUO IT Ljubljanska c. 31, TPC Duplica / \ Tel.: 01 -831-0-890 \ ) Faks: 01 -831-0-895 J GSM: 041 -722-991; 041 717-959 Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za: usposabljanje zaposlenih za ravnanje z nevarnimi kemikalijami t* opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z nevarnimi kemikalijami izdelava izjav o VARNOSTI z oceno tveganja izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki Kamniški Občan 01/83 91 311 041/662 450 COmmg v Kamniku MEDIAD0M. Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97 Osebno posojilo Znižali smo obrestne mere! Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, 1241 Kamnik, telefon: 831 85 24 Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, telefon: 831 83 71 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik