47. številka V Ljubljani, dne 23. novembra 1918. V. leto Delavec izhaja raak petek a datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1‘8Q. Posamezna itevilka 11 Tin. Naročnina ta Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pokiljatve na uredništvo ln upravniitvo Ljubljana, Selenburgova ulica it 0., L nadstropje. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — lnserati s enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 18 vin., pri Šestkratni po 14 vin, pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne Izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poit-nine proste. — Netranldra-na pisma se ne sprejemajo. Na delo za mogočno organizacijo. Fantje! Možje! Prezebali ste v ledenih Karpatih, snežnih Tirolah, prelivali kri za tujce, tirane, ječali pod težkim jarmom neusmiljenega militarizma, daleč od domovine, ločeni od svojcev, pokorni si-stiin, ki so vas podili v klavnico. Ali frivolna igra s človeškimi življenji, ki jo je brutalno uganjal samopašni prusko-avstrijski militarizem, je zdaj pri kraju. Firma »Viljem 6; Cotnp.'« je falira-la: upropastile so jo hazardske špekulacije. Igrala je »banko«; vse ali nič. Pa je pogorela. Mir imamo; puške molče, topovi molče, in vi, ki vas je težila vojaška suknja, se vračate domov. Pozdravljeni! Pozdravljeni naši stari borci, ki ste že v nemili dobi policijske Avstrije pro-jpagirali socialistične ideje! Danes se uveljavljajo povsod: zmagonosno plapola v Rvropi rdeči prapor Svobode. Z nezdrž-Ijivo silo podira vse zapreke revolucionarna misel. Naša zemlja je čisto spremenila svoje lice. Priborili smo si narodno svobodo. Demokracijo imajo na svojih zastavah zapisano tudi meščanske stranke. Vendar vprašanje je, koliko je v tem odkritosrčnosti. »Slovenski Narod« že zmerom okleva in cinca, ne upa izreči besedici: republiko hočemo. In vendar mora vsak demokratično čuteči človek hiti za ljudovlado. Sedanja doba je prehodna. V nekaj mesecih bodo volitve v ustavodajno skupščino. Tu se bo odločal ustroj naše bodo: če države, našega bodočega življenja. Fantje! Možje! Neizmerne bolesti ste morali trpeti v strelskih jarkih! Kleli ste usodo, ki nima za vas prijetnega doma. Zdaj. pa fantje, možje, ste v domovini: preobrazite jo po svoji volji, da bo tudi vam zasijala sreča. Sama se' vam ne približa. Treba je dela, treba je organiziranega dela. treba — organizacije. Koliko želj imamo, delavci, delavke! Nastopiti moramo z vso silo, da se izvr-še volitve v konstituanto potom splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice in to čimprej. Priboriti si moramo popolno svobodo tiska in zborovanja in združevanja, svobodo kolportaže, neodvisnost sodišč, brezplačno pravosodje in pravno postopanje, splošno razoroženje, pošteno preskrbo invalidov, osemurni delovni čas, odpravo poselnega reda itd., itd. Za vse to obilo delo. ki ga nam nalaga sedanjost in ki ga nam naprti še bodočnost. je predvsem treba mogočne strokovne in politične organizacije, za organizacijo pa žilavih ljudi, ki jo oživljajo, dvigajo. Silna važna stvar je okrepitev naše organizacije i strokovne i politične. Le če borno imeli mogočne armade, si bomo v prihodnjih bitkah izvojevali velike zmage. Zato je potrebno, da se obstoječe lokalne organizacije ozrejo pp vsem o-kraju in ustanove podobne organizacije novsod, kjer je mogoče. Ako so kje posamezni sodrugi, pa še nimajo svoje skupne organizacije, naj se sestanejo in naj si io ustanove. Kdor ne ve, kako začeti, naj -se obrne do bližnje organizacije, do de- želnega zastopstva ali pa do izvrševalne-ga odbora, kjer dobi vsa navodila, vse podatke in vsak potrebni nauk. Delavci, delavke — trpini. Odprite oči, združite se, zedinite se! Moč delavstva je v organizaciji, v organizaciji in še enkrat: v organizaciji. Nekaj v preudarek. V teh razburjenih časih ni sicer prav nič čudnega, če komu malo preveč zavre kri in v tej svoji razburjenosti presoja položaj nekoliko napačno in zahteva in želi marsikaj, kar bi ob treznem preudarku napravil drugače. Tudi v teh najhujših in negotovih časih je nujno potrebno, da delavstvo ohrani hladno kri, ne zato, da ne bi delalo, da ne bi se pobrigalo za svojo srečo, marveč najbolj za to, da s preudarkom in smotreno delajo za svoj blagor. Ob teh prevratih se nahajajo tudi med našim narodom ljudje, ki hujskajo delavstvo proti posameznim osebam, izrabiti hočejo narodno svobodo v ta namen, da napadajo in preganjajo ljudi, namesto, da bi preuredili red, hujskajo druge, sami se pa skrivajo in se smejejo, češ, delavci naj gredo za nas po kostanj v žr-javico, pojedli ga bomo pa že sami. Vsem takim ljudem pa moramo povedati prav na glas, da delavstvo ni za to tukaj, da bi pripravljalo gospodom korita, marveč delavstvo ima mnogo važnejšo nalogo, da se bojuje za boljše socialne razmere zatiranega ljudstva. To je naš cilj in na ta cilj ne smemo pri nobenem svojem de-.janju pozabiti. Po nekaterih industrijskih krajih so nacionalni tepci na vse načine skušali delavstvo nahujskati proti posameznim osebam tujega rodu in proti našim zaupnikom. ker so ti svarili pred vsakršnim nasilstvom. Za take boje namreč ni treba nasilstev; osebe so le predstavitelji sistema in organizacije morajo odstraniti sistem, a s sistemom odpadejo tudi osebe, ki nam delajo krivice. Z ozirom na delavsko čast, z ozirom na resnost položaja torej svarimo in opominjamo delavstvo, da ne posluša takih neodgovornih hujskačev, ki so nastopali vedno proti delavstvu, skušali vedno le razdirati delavske organizacije in obrekQvati delovanje vseh delavskih ustanov. Reči moramo, da je naravnost žalostno, da se dobe še delavci (najbrže niti niso pri nobeni organizaciji), ki poslušajo meščanske in priganjaške podrepnike, to je, tiste ljudi, ki so jim bili vedno sovražni. Ti ljudje so neodgovorni, ti ljudje bi radi videli, da bi si delavstvo umazalo svoje roke, da bi ga pozneje lažje zatirali, hujše kakor so delali prej. Delavci, organizirani in tudi neorganizirani! Vztrajajte in pristopajte k organizacijam! Prirejajte sestanke in se posvetujte na sestankih, upoštevajte načela delavskega boja, premotrivajte položaj, mislite na posledice, če delate sami ali pa se daste hujskati od političnih sleparjev, pa boste uvideli, da nam se obetajo uspehi le, če bomo nastopali pametno in hranili in čuvali, zbirali in množili delavske sile za tisto delo, h kateremu nas kliče naša lastna korist. Delavstvo ne sme postati orodje meščanskih kverulantov, delavstvo ne sme izdati svoje svete naloge ošabnim političnim špekulantom. Zanašati se mora le nase in delati le po svojem programu, zakaj tudi za nas še pridejo težke naloge. Za ta čas mora biti delavstvo pripravljeno. Vsem političnim sleparjem pa, ki imajo druge namene, pa mora delavstvo pokazati vrata. Kdor Še ni v organizaciji naj se ji pridruži, pridruži z dušo in telesom in ne sme ničesar delati, kar organizacija ne odobrava. Zato imamo organizacije, zato imamo program, zato imamo svojo delavsko pot, ki nas vede k socializmu. Meščanski po-litičarji pa naj prekucujejo svoje kozolce sami, če hočejo, kakor so jih doslej; sami naj se pobijmo, če jim to diši, sami naj goje sovraštvo, sami naj nosijo odgovornost. delavstvo, ki so se ga prej sramovali. jim tudi v bodoče ne sme služiti kot orodje za njih igračkanje. Delavstvo smatra svoje naloge za resne, zato bo tudi delalo samostojno in nastopilo takrat, ko bo samo uvidelo, da je trenotek ugoden in da je delavska stvar, ki je pa povsem druga kakor ona teh hujskačev, v nevarnosti Sporazum med delodajalci in delojemalci v Nemčiji. Velike delodajalske zveze v Nemčiji so se zedinile z delavskimi strokovnimi organizacijami tako-le: 1. Strokovne organizacije se pripo-znavajo kot poklicane zastopnice delavstva. 2. Omejitev združevalne (koalicijske) svobode je nedopustno. 3. Delodajalci bodo takozvana tovarniška društva (VVerkvereine) popolnoma prepustili sama sebi in jih ne več podpirali ne direktno in ne indirektno. 4. Vsi iz vojne vrnivši se delojemalci imajo pravico takoj, ko se zglase, zopet vstopiti v prejšnjo službo, v kateri so bili pred vojno. Udeležene zveze delodajalcev in delavcev bodo delale na to, da se z nabavo surovin in naročil ta dolžnost izpolni v polni meri. 5. Skupna ureditev paritetične naka-zovalnice dela. 6. Delovni pogoji za vse delavce in delavke se morajo razmeram primerno v dotični obrti urediti med poklicnimi združbami delojemalcev s kolektivnimi pogodbami. Pogajanja v ta namen se morajo brez odloga pričeti in čimprej končati. 7. Za vsak obrat, ki šteje najmanj 50 zaposlencev, se mora izvoliti delavski odbor, ki delavstvo zastopa in sporazumno z -obratnim podjetništvom pazi na to, da se urede razmere v obratu v zmislu kolektivne pogodbe. 8. V kolektivnih dogovorih se morajo določiti tudi poravnavalni uradi, ki sestoje iz enakega števila zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. 9. Kot najdaljši redni dnevni delovni čas za vse obrate se določi osem ur. Zni- žanje zaslužka zaradi skrajšanja delovnega časa je nedopustno. 10. Za izvedbo teh dogovorov kakor tudi ureditev vseh stvari, ki se tičejo demobiliziranih, vzdrževanja gospodarskega življenja in zagotovitve eksistence težkih vojnih poškodovancev prevzame centralni odbor, ki se izvoli na podlagi paritete delavskih in delodajalskih organizacij in se razširi na posamezne poklice. 11. Centralni odbor odloča dalje o načelnih vprašanjih, ki izhajajo iz urejevanja kolektivnih mezdnih ih delovnih razmer, kakor tudi poravnava spore, ki se tičejo več poklicnih skupin obenem. Njega odločbe so obvezne za delodajalce in delojemalce, če jih v teku enega tedna ne izpodbija katera prizadetih poklicnih zvez. 12. Ti dogovori stopijo v veljavo z dnem podpisa ter veljajo, če se zakonito drugače ne določi dalje; odpovedati jih sme kadarkoli ta ali ona stranka na tri mesece. Ta pogodba velja tudi med delodajalskimi zvezami in zvezami nastavljencev. Francoski Isociallstl pozdravljalo nemško republiko. Proglasitev velike nemške republike je tudi med francoskim delavstvom vzbudila viharno veselje. Frhncoska socialistična stranka in splošna delavska zveza sta sklicala veliko zborovanje, da slovesno pozdravita novo nemško ljudovlado. Govorili so vsi voditelji obeh zvez. Zborovanje otvoril Marcel Cachin z govorom, v katerem je ostro napadel francoske liste, ki že sedaj rujejo zoper bodočo nemško republiko. Za njim je izjavil Jouhaux, da morajo francoski socialisti biti na višku časa, če hočejo, da bo bližnji mir dejansko ljudski mir. Longuet, ki je govoril za Jouhauxjem, je rekel med drugim: »Francoski in angleški socialisti morajo sedaj storiti isto, kar sta storila Avgust Bebel in Viljem Liebknecht l. 1871 v državnem zboru. Veličastna ideja pravice vlada nad šovinizmom.. Delati moramo z vsemi močmi na to, da ne bodo z nemškim ljudstvom ravnali tako, kakor z njegovimi nekdanjimi vodniki, katere je bil sam pregnal. Preprečiti moramo, da bi^ se obrambna vojna izprevrgla v imperialističen roparski pohod«. Frossard, tajnik socialistične stranke, je nato sporočil zborovalcem srečen potek nemške revolucije, čemur je sledilo burno, dolgotrajno ploskanje. Po govoru Loriota, tajnika kovinarjev, je pozval Frossard, da je podobne izjave treba organizirati po celem Francoskem. S tem ne kliče na revolucijo. Zadošča, pravi, ako francosko ljudstvo o-pozore na nevarnost, ki bi nastala, če bi se dalo vladajočim izrabljati kot element protirevolucije. Ponovi zahteve, ki jih je stranka stavila vladi, in vnovič zahteva takojšnje sklicanje mednarodnega zbora. Zborovanje so zaključili z naslednjim e-noglasnim sklepom; »V sindikalističnem poslopju zbrani delavci seinskega depar-tementa pozdravljajo revolucijo, ki je po militarističnem porazu pahnila prestol in odpravila privilegije Osrednje Evrope. Kakor Bebel in Liebknecht 1871. 1. po Bona-partovem padcu, zahtevajo danes pariški delavci za nemško republiko časten mir. Zahtevajo pomiloščenje vseli obsojenih delavcev in poživljajo vse francoske delavce naj se strnejo v organizacijah, katere čakajo velike dolžnosti. Živel ljudski mir!« Širite list „DeIavec“. Domači pregled. Ljudski shod v Ljubljani se vrši jutri v nedeljo ob 10. dopoldne. Na shodu se bo razmotrivalo stališče delavstva v sedanjem preporodu. Ljubljanska občina najame 1,000.000 kron posojila za ubožno akcijo. Tudi druge občine naj bi si preskrbele sredstva za olajšanje bede, ki še ni ponehala in očividno tudi še ne bo do prihodnje žetve. Nimamo živil, brezposelnost bo prav po mnogih krajih velika, denarna kriza je neizogibna. Vse to naj občine in pristojni faktorji resno pretehtajo in ukrenejo potrebno, dokler ni še kriza na vrluincu. Kranjski vojni invalidi, kateri bi potrebovali posredovanja za delo in službo, se lahko obrnejo osebno ali pismeno (potem občine ali okr. glavarstva) na pisarno podpisanega urada. — Kranjska deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. — Turjaški trg 4. Članom Konzumnega društva za Ljubljano in okolico na Jesenicah, Savi in Koroški Beli v vednost: Članska zborovanja za to okrožje se vrše v nedeljo, 24. novembra, in sicer na Jesenicah ob 10. uri zjutraj v gostilni pri Klinarju, na Savi ob 3. uri popoldne pri Werglesu_ in na Koroški Beli ob 6. uri zvečer pri ‘Žumru. Pridite točno in polnoštevilno. Naredba glede šolstva. Narodna vlada prevzame vse javno šolstvo in učiteljstvo začasno v svojo upravo. Do defhiitivne rešitve materijelnega vprašanja se urede plače v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani enotno. Ugotavlja se načelo, da bodi izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolali slovenski. Drugorod-nim narodnostim se zagotove ob zadostnem številu šoloobveznih otrok manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Zasebne drugojeziČne šole s pravico javnosti so dopustne ob izkazanem zadostnem številu šoloobveznih otrok dotične narodnosti. Na vseh doslej utrakvističnih srednjih šolah se uvede slovenščina kot učni in kot uradni jezik. Za učiteljišča velja isto načelo kakor za druge srednje šole. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. Imenovani so začasno: Albin Prepeluh, sodni oficial, za komisarja: dr. Milan Lemeš, odvetniški kandidat, za konceptnega praktikanta; dr. Bogdan Žužek, odvetniški kandidat, za konceptnega praktikanta. Opravila so razdeljena tako: vodstvene stvari, mladinska skrb, organizacija zasebne dobrodelnosti in boj zoper beraštvo, ureditev ciganskega vprašanja: višji deželnosodni sodni svetnik Milčinski; skrb za vojne poškodovance in zaostale sorodovince, kolikor niso ta opravila že poverjena ravnatelju državne obrtne šole Ivanu Šubicu, komisar Prepeluh; obrtno delavno pravo in varstvo delavcev, posredovanje dela, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev: kon-ceptni praktikant dr. Lemež; skrb za begunce, stanovanjsko, socialno zavarovanje: konceptnl praktikant dr. Žužek. Začasni uradni prostori so v sodni palači na desno v drugem nadstropju. Uradne ure za stranke od 9. do 12. ure dopoldne. — V Ljubljani, dne 14. novembra 1918. — Kristan, s. r. Okoliš trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani se začasno razširi na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. — Nadaljnl ukrepi glede odkazanja zborničnih doklad, predpisanih v fazšir-jenem okolišu, slede. Pozor na spolne bolezni I Glede spolnih bolezni je novoizvoljeni štajerski deželni glavar izdal oklic, iz katerega posnemamo naslednje bistvene točke: »V nerednem vojnem Življenju zadnjih let so se mnogi naših vojakov spolno okužili. Marsikoga izmed njih ni bilo mogoče ozdraviti v vojaških bolnišnicah. Mnogi so še bolni ali pa se jim bolezen lahko vsak tre-notek povrne. Vsled tega grozi našemu narodu velika nevarnost. Kajti spolne bolezni se ne prenašajo le na odrasle, posebno na žene, temveč tudi na nedolžne otročiče, da, celo plod v materinem telesu se lahko zastrupi in uniči. Dolgoletno hiranje, težke bolezni možganov in hrbtenice, vnetja trebušnih organov in druga obolenja, ki izpodkopujejo delazmožnost, uničujejo rodbinsko srečo in ogrožajo potomstvo, so posledica Zavratnih spolnih bolezni, če jih pravočasno in temeljito ne zdravimo. Vojaki! Ce vam je na srcu lastno zdravje in zdravje vaših rodbin, vaših žena in otrok, obrnite se, ako ste spolno okuženi, do zdravnika, da vas preišče, še preden zopet stopite v krog svojih dragih. Le zdravnik lahko razsodi, ali vas je še treba zdraviti, le on lahko razjasni, ali vam in po vas vašim rodbinam še preti kaka nevarnost. Žene! Delajte na to, da se vaši možje, vaši sinovi in bratje podajo k zdravniku; če so imeli nesrečo, da so se spolno okužilt Gre za vašo rodbinsko srečo, za zdravje vaših otrok, za zdravje naroda!« — Vsled napredkov medicinske vede se dado danes vse vrste spolnih bolezni s temeljitim in smotrenim zdrav ljenjem popolnoma ozdraviti. Dolžnost vsakogar, ki je imel nesrečo, oboleti za takp boleznijo, je torej, da se z zaupanjem obrne do zdravnika. To pričakujemo od naših vojakov tembolj sedaj, ko gradimo lastno svobodno državo, katere najvažnejša podlaga je zdrav in krepak rod. Sicer se pa bodo, kakor čujemo, v Ljubljani v kratkem otvorili ambulatorji za spolne bolezni. Dr. Adlerjev pogreb. Sodruga dr. Adlerja je spremilo v petek popoldne na zadnji poti na veličasten način ne le vse dunajsko delavstvo, marveč tudi vse dunajsko prebivalstvo. Ze prejšen dan so se valile ogromne množice občinstva v dunajski Delavski dom, kjer je ležal mrtev sodrug, da vidijo še enkrat mrtvo telo velikega ljudskega tribuna in ga počaste s svojini zadnjim obiskom. Počastile so ga razen nemških tudi zastopniki ogrskega, češkoslovaškega in jugoslovanskega Na-lodnega sveta ter mnogobrojna zastopstva delavskih in strokovnih organizacij-Ob krsti je govoril najprej predsednik Dinghofer. Slavil je Adlerja kot moža, ki je posvetil vse svoje življenje blaginji ljudstva. Njegov dalekovidni pogled je ustvarjal ideje, ki so obrodile sad, dozorel uprav v dneh, ko je po končanem delu izdihnil ta velik duh in delavec. Ob njegovi krsti žaluje vsa Nemška Avstrija, ki bo po želji njegove oporoke ujedinjena z materino zemljo; po njem žaluje tu