47. številka V Ljubljani, dne 23. novembra 1918. V. leto Delavec izhaja raak petek a datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1‘8Q. Posamezna itevilka 11 Tin. Naročnina ta Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pokiljatve na uredništvo ln upravniitvo Ljubljana, Selenburgova ulica it 0., L nadstropje. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — lnserati s enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 18 vin., pri Šestkratni po 14 vin, pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne Izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poit-nine proste. — Netranldra-na pisma se ne sprejemajo. Na delo za mogočno organizacijo. Fantje! Možje! Prezebali ste v ledenih Karpatih, snežnih Tirolah, prelivali kri za tujce, tirane, ječali pod težkim jarmom neusmiljenega militarizma, daleč od domovine, ločeni od svojcev, pokorni si-stiin, ki so vas podili v klavnico. Ali frivolna igra s človeškimi življenji, ki jo je brutalno uganjal samopašni prusko-avstrijski militarizem, je zdaj pri kraju. Firma »Viljem 6; Cotnp.'« je falira-la: upropastile so jo hazardske špekulacije. Igrala je »banko«; vse ali nič. Pa je pogorela. Mir imamo; puške molče, topovi molče, in vi, ki vas je težila vojaška suknja, se vračate domov. Pozdravljeni! Pozdravljeni naši stari borci, ki ste že v nemili dobi policijske Avstrije pro-jpagirali socialistične ideje! Danes se uveljavljajo povsod: zmagonosno plapola v Rvropi rdeči prapor Svobode. Z nezdrž-Ijivo silo podira vse zapreke revolucionarna misel. Naša zemlja je čisto spremenila svoje lice. Priborili smo si narodno svobodo. Demokracijo imajo na svojih zastavah zapisano tudi meščanske stranke. Vendar vprašanje je, koliko je v tem odkritosrčnosti. »Slovenski Narod« že zmerom okleva in cinca, ne upa izreči besedici: republiko hočemo. In vendar mora vsak demokratično čuteči človek hiti za ljudovlado. Sedanja doba je prehodna. V nekaj mesecih bodo volitve v ustavodajno skupščino. Tu se bo odločal ustroj naše bodo: če države, našega bodočega življenja. Fantje! Možje! Neizmerne bolesti ste morali trpeti v strelskih jarkih! Kleli ste usodo, ki nima za vas prijetnega doma. Zdaj. pa fantje, možje, ste v domovini: preobrazite jo po svoji volji, da bo tudi vam zasijala sreča. Sama se' vam ne približa. Treba je dela, treba je organiziranega dela. treba — organizacije. Koliko želj imamo, delavci, delavke! Nastopiti moramo z vso silo, da se izvr-še volitve v konstituanto potom splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice in to čimprej. Priboriti si moramo popolno svobodo tiska in zborovanja in združevanja, svobodo kolportaže, neodvisnost sodišč, brezplačno pravosodje in pravno postopanje, splošno razoroženje, pošteno preskrbo invalidov, osemurni delovni čas, odpravo poselnega reda itd., itd. Za vse to obilo delo. ki ga nam nalaga sedanjost in ki ga nam naprti še bodočnost. je predvsem treba mogočne strokovne in politične organizacije, za organizacijo pa žilavih ljudi, ki jo oživljajo, dvigajo. Silna važna stvar je okrepitev naše organizacije i strokovne i politične. Le če borno imeli mogočne armade, si bomo v prihodnjih bitkah izvojevali velike zmage. Zato je potrebno, da se obstoječe lokalne organizacije ozrejo pp vsem o-kraju in ustanove podobne organizacije novsod, kjer je mogoče. Ako so kje posamezni sodrugi, pa še nimajo svoje skupne organizacije, naj se sestanejo in naj si io ustanove. Kdor ne ve, kako začeti, naj -se obrne do bližnje organizacije, do de- želnega zastopstva ali pa do izvrševalne-ga odbora, kjer dobi vsa navodila, vse podatke in vsak potrebni nauk. Delavci, delavke — trpini. Odprite oči, združite se, zedinite se! Moč delavstva je v organizaciji, v organizaciji in še enkrat: v organizaciji. Nekaj v preudarek. V teh razburjenih časih ni sicer prav nič čudnega, če komu malo preveč zavre kri in v tej svoji razburjenosti presoja položaj nekoliko napačno in zahteva in želi marsikaj, kar bi ob treznem preudarku napravil drugače. Tudi v teh najhujših in negotovih časih je nujno potrebno, da delavstvo ohrani hladno kri, ne zato, da ne bi delalo, da ne bi se pobrigalo za svojo srečo, marveč najbolj za to, da s preudarkom in smotreno delajo za svoj blagor. Ob teh prevratih se nahajajo tudi med našim narodom ljudje, ki hujskajo delavstvo proti posameznim osebam, izrabiti hočejo narodno svobodo v ta namen, da napadajo in preganjajo ljudi, namesto, da bi preuredili red, hujskajo druge, sami se pa skrivajo in se smejejo, češ, delavci naj gredo za nas po kostanj v žr-javico, pojedli ga bomo pa že sami. Vsem takim ljudem pa moramo povedati prav na glas, da delavstvo ni za to tukaj, da bi pripravljalo gospodom korita, marveč delavstvo ima mnogo važnejšo nalogo, da se bojuje za boljše socialne razmere zatiranega ljudstva. To je naš cilj in na ta cilj ne smemo pri nobenem svojem de-.janju pozabiti. Po nekaterih industrijskih krajih so nacionalni tepci na vse načine skušali delavstvo nahujskati proti posameznim osebam tujega rodu in proti našim zaupnikom. ker so ti svarili pred vsakršnim nasilstvom. Za take boje namreč ni treba nasilstev; osebe so le predstavitelji sistema in organizacije morajo odstraniti sistem, a s sistemom odpadejo tudi osebe, ki nam delajo krivice. Z ozirom na delavsko čast, z ozirom na resnost položaja torej svarimo in opominjamo delavstvo, da ne posluša takih neodgovornih hujskačev, ki so nastopali vedno proti delavstvu, skušali vedno le razdirati delavske organizacije in obrekQvati delovanje vseh delavskih ustanov. Reči moramo, da je naravnost žalostno, da se dobe še delavci (najbrže niti niso pri nobeni organizaciji), ki poslušajo meščanske in priganjaške podrepnike, to je, tiste ljudi, ki so jim bili vedno sovražni. Ti ljudje so neodgovorni, ti ljudje bi radi videli, da bi si delavstvo umazalo svoje roke, da bi ga pozneje lažje zatirali, hujše kakor so delali prej. Delavci, organizirani in tudi neorganizirani! Vztrajajte in pristopajte k organizacijam! Prirejajte sestanke in se posvetujte na sestankih, upoštevajte načela delavskega boja, premotrivajte položaj, mislite na posledice, če delate sami ali pa se daste hujskati od političnih sleparjev, pa boste uvideli, da nam se obetajo uspehi le, če bomo nastopali pametno in hranili in čuvali, zbirali in množili delavske sile za tisto delo, h kateremu nas kliče naša lastna korist. Delavstvo ne sme postati orodje meščanskih kverulantov, delavstvo ne sme izdati svoje svete naloge ošabnim političnim špekulantom. Zanašati se mora le nase in delati le po svojem programu, zakaj tudi za nas še pridejo težke naloge. Za ta čas mora biti delavstvo pripravljeno. Vsem političnim sleparjem pa, ki imajo druge namene, pa mora delavstvo pokazati vrata. Kdor Še ni v organizaciji naj se ji pridruži, pridruži z dušo in telesom in ne sme ničesar delati, kar organizacija ne odobrava. Zato imamo organizacije, zato imamo program, zato imamo svojo delavsko pot, ki nas vede k socializmu. Meščanski po-litičarji pa naj prekucujejo svoje kozolce sami, če hočejo, kakor so jih doslej; sami naj se pobijmo, če jim to diši, sami naj goje sovraštvo, sami naj nosijo odgovornost. delavstvo, ki so se ga prej sramovali. jim tudi v bodoče ne sme služiti kot orodje za njih igračkanje. Delavstvo smatra svoje naloge za resne, zato bo tudi delalo samostojno in nastopilo takrat, ko bo samo uvidelo, da je trenotek ugoden in da je delavska stvar, ki je pa povsem druga kakor ona teh hujskačev, v nevarnosti Sporazum med delodajalci in delojemalci v Nemčiji. Velike delodajalske zveze v Nemčiji so se zedinile z delavskimi strokovnimi organizacijami tako-le: 1. Strokovne organizacije se pripo-znavajo kot poklicane zastopnice delavstva. 2. Omejitev združevalne (koalicijske) svobode je nedopustno. 3. Delodajalci bodo takozvana tovarniška društva (VVerkvereine) popolnoma prepustili sama sebi in jih ne več podpirali ne direktno in ne indirektno. 4. Vsi iz vojne vrnivši se delojemalci imajo pravico takoj, ko se zglase, zopet vstopiti v prejšnjo službo, v kateri so bili pred vojno. Udeležene zveze delodajalcev in delavcev bodo delale na to, da se z nabavo surovin in naročil ta dolžnost izpolni v polni meri. 5. Skupna ureditev paritetične naka-zovalnice dela. 6. Delovni pogoji za vse delavce in delavke se morajo razmeram primerno v dotični obrti urediti med poklicnimi združbami delojemalcev s kolektivnimi pogodbami. Pogajanja v ta namen se morajo brez odloga pričeti in čimprej končati. 7. Za vsak obrat, ki šteje najmanj 50 zaposlencev, se mora izvoliti delavski odbor, ki delavstvo zastopa in sporazumno z -obratnim podjetništvom pazi na to, da se urede razmere v obratu v zmislu kolektivne pogodbe. 8. V kolektivnih dogovorih se morajo določiti tudi poravnavalni uradi, ki sestoje iz enakega števila zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. 9. Kot najdaljši redni dnevni delovni čas za vse obrate se določi osem ur. Zni- žanje zaslužka zaradi skrajšanja delovnega časa je nedopustno. 10. Za izvedbo teh dogovorov kakor tudi ureditev vseh stvari, ki se tičejo demobiliziranih, vzdrževanja gospodarskega življenja in zagotovitve eksistence težkih vojnih poškodovancev prevzame centralni odbor, ki se izvoli na podlagi paritete delavskih in delodajalskih organizacij in se razširi na posamezne poklice. 11. Centralni odbor odloča dalje o načelnih vprašanjih, ki izhajajo iz urejevanja kolektivnih mezdnih ih delovnih razmer, kakor tudi poravnava spore, ki se tičejo več poklicnih skupin obenem. Njega odločbe so obvezne za delodajalce in delojemalce, če jih v teku enega tedna ne izpodbija katera prizadetih poklicnih zvez. 12. Ti dogovori stopijo v veljavo z dnem podpisa ter veljajo, če se zakonito drugače ne določi dalje; odpovedati jih sme kadarkoli ta ali ona stranka na tri mesece. Ta pogodba velja tudi med delodajalskimi zvezami in zvezami nastavljencev. Francoski Isociallstl pozdravljalo nemško republiko. Proglasitev velike nemške republike je tudi med francoskim delavstvom vzbudila viharno veselje. Frhncoska socialistična stranka in splošna delavska zveza sta sklicala veliko zborovanje, da slovesno pozdravita novo nemško ljudovlado. Govorili so vsi voditelji obeh zvez. Zborovanje otvoril Marcel Cachin z govorom, v katerem je ostro napadel francoske liste, ki že sedaj rujejo zoper bodočo nemško republiko. Za njim je izjavil Jouhaux, da morajo francoski socialisti biti na višku časa, če hočejo, da bo bližnji mir dejansko ljudski mir. Longuet, ki je govoril za Jouhauxjem, je rekel med drugim: »Francoski in angleški socialisti morajo sedaj storiti isto, kar sta storila Avgust Bebel in Viljem Liebknecht l. 1871 v državnem zboru. Veličastna ideja pravice vlada nad šovinizmom.. Delati moramo z vsemi močmi na to, da ne bodo z nemškim ljudstvom ravnali tako, kakor z njegovimi nekdanjimi vodniki, katere je bil sam pregnal. Preprečiti moramo, da bi^ se obrambna vojna izprevrgla v imperialističen roparski pohod«. Frossard, tajnik socialistične stranke, je nato sporočil zborovalcem srečen potek nemške revolucije, čemur je sledilo burno, dolgotrajno ploskanje. Po govoru Loriota, tajnika kovinarjev, je pozval Frossard, da je podobne izjave treba organizirati po celem Francoskem. S tem ne kliče na revolucijo. Zadošča, pravi, ako francosko ljudstvo o-pozore na nevarnost, ki bi nastala, če bi se dalo vladajočim izrabljati kot element protirevolucije. Ponovi zahteve, ki jih je stranka stavila vladi, in vnovič zahteva takojšnje sklicanje mednarodnega zbora. Zborovanje so zaključili z naslednjim e-noglasnim sklepom; »V sindikalističnem poslopju zbrani delavci seinskega depar-tementa pozdravljajo revolucijo, ki je po militarističnem porazu pahnila prestol in odpravila privilegije Osrednje Evrope. Kakor Bebel in Liebknecht 1871. 1. po Bona-partovem padcu, zahtevajo danes pariški delavci za nemško republiko časten mir. Zahtevajo pomiloščenje vseli obsojenih delavcev in poživljajo vse francoske delavce naj se strnejo v organizacijah, katere čakajo velike dolžnosti. Živel ljudski mir!« Širite list „DeIavec“. Domači pregled. Ljudski shod v Ljubljani se vrši jutri v nedeljo ob 10. dopoldne. Na shodu se bo razmotrivalo stališče delavstva v sedanjem preporodu. Ljubljanska občina najame 1,000.000 kron posojila za ubožno akcijo. Tudi druge občine naj bi si preskrbele sredstva za olajšanje bede, ki še ni ponehala in očividno tudi še ne bo do prihodnje žetve. Nimamo živil, brezposelnost bo prav po mnogih krajih velika, denarna kriza je neizogibna. Vse to naj občine in pristojni faktorji resno pretehtajo in ukrenejo potrebno, dokler ni še kriza na vrluincu. Kranjski vojni invalidi, kateri bi potrebovali posredovanja za delo in službo, se lahko obrnejo osebno ali pismeno (potem občine ali okr. glavarstva) na pisarno podpisanega urada. — Kranjska deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. — Turjaški trg 4. Članom Konzumnega društva za Ljubljano in okolico na Jesenicah, Savi in Koroški Beli v vednost: Članska zborovanja za to okrožje se vrše v nedeljo, 24. novembra, in sicer na Jesenicah ob 10. uri zjutraj v gostilni pri Klinarju, na Savi ob 3. uri popoldne pri Werglesu_ in na Koroški Beli ob 6. uri zvečer pri ‘Žumru. Pridite točno in polnoštevilno. Naredba glede šolstva. Narodna vlada prevzame vse javno šolstvo in učiteljstvo začasno v svojo upravo. Do defhiitivne rešitve materijelnega vprašanja se urede plače v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani enotno. Ugotavlja se načelo, da bodi izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolali slovenski. Drugorod-nim narodnostim se zagotove ob zadostnem številu šoloobveznih otrok manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Zasebne drugojeziČne šole s pravico javnosti so dopustne ob izkazanem zadostnem številu šoloobveznih otrok dotične narodnosti. Na vseh doslej utrakvističnih srednjih šolah se uvede slovenščina kot učni in kot uradni jezik. Za učiteljišča velja isto načelo kakor za druge srednje šole. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. Imenovani so začasno: Albin Prepeluh, sodni oficial, za komisarja: dr. Milan Lemeš, odvetniški kandidat, za konceptnega praktikanta; dr. Bogdan Žužek, odvetniški kandidat, za konceptnega praktikanta. Opravila so razdeljena tako: vodstvene stvari, mladinska skrb, organizacija zasebne dobrodelnosti in boj zoper beraštvo, ureditev ciganskega vprašanja: višji deželnosodni sodni svetnik Milčinski; skrb za vojne poškodovance in zaostale sorodovince, kolikor niso ta opravila že poverjena ravnatelju državne obrtne šole Ivanu Šubicu, komisar Prepeluh; obrtno delavno pravo in varstvo delavcev, posredovanje dela, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev: kon-ceptni praktikant dr. Lemež; skrb za begunce, stanovanjsko, socialno zavarovanje: konceptnl praktikant dr. Žužek. Začasni uradni prostori so v sodni palači na desno v drugem nadstropju. Uradne ure za stranke od 9. do 12. ure dopoldne. — V Ljubljani, dne 14. novembra 1918. — Kristan, s. r. Okoliš trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani se začasno razširi na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. — Nadaljnl ukrepi glede odkazanja zborničnih doklad, predpisanih v fazšir-jenem okolišu, slede. Pozor na spolne bolezni I Glede spolnih bolezni je novoizvoljeni štajerski deželni glavar izdal oklic, iz katerega posnemamo naslednje bistvene točke: »V nerednem vojnem Življenju zadnjih let so se mnogi naših vojakov spolno okužili. Marsikoga izmed njih ni bilo mogoče ozdraviti v vojaških bolnišnicah. Mnogi so še bolni ali pa se jim bolezen lahko vsak tre-notek povrne. Vsled tega grozi našemu narodu velika nevarnost. Kajti spolne bolezni se ne prenašajo le na odrasle, posebno na žene, temveč tudi na nedolžne otročiče, da, celo plod v materinem telesu se lahko zastrupi in uniči. Dolgoletno hiranje, težke bolezni možganov in hrbtenice, vnetja trebušnih organov in druga obolenja, ki izpodkopujejo delazmožnost, uničujejo rodbinsko srečo in ogrožajo potomstvo, so posledica Zavratnih spolnih bolezni, če jih pravočasno in temeljito ne zdravimo. Vojaki! Ce vam je na srcu lastno zdravje in zdravje vaših rodbin, vaših žena in otrok, obrnite se, ako ste spolno okuženi, do zdravnika, da vas preišče, še preden zopet stopite v krog svojih dragih. Le zdravnik lahko razsodi, ali vas je še treba zdraviti, le on lahko razjasni, ali vam in po vas vašim rodbinam še preti kaka nevarnost. Žene! Delajte na to, da se vaši možje, vaši sinovi in bratje podajo k zdravniku; če so imeli nesrečo, da so se spolno okužilt Gre za vašo rodbinsko srečo, za zdravje vaših otrok, za zdravje naroda!« — Vsled napredkov medicinske vede se dado danes vse vrste spolnih bolezni s temeljitim in smotrenim zdrav ljenjem popolnoma ozdraviti. Dolžnost vsakogar, ki je imel nesrečo, oboleti za takp boleznijo, je torej, da se z zaupanjem obrne do zdravnika. To pričakujemo od naših vojakov tembolj sedaj, ko gradimo lastno svobodno državo, katere najvažnejša podlaga je zdrav in krepak rod. Sicer se pa bodo, kakor čujemo, v Ljubljani v kratkem otvorili ambulatorji za spolne bolezni. Dr. Adlerjev pogreb. Sodruga dr. Adlerja je spremilo v petek popoldne na zadnji poti na veličasten način ne le vse dunajsko delavstvo, marveč tudi vse dunajsko prebivalstvo. Ze prejšen dan so se valile ogromne množice občinstva v dunajski Delavski dom, kjer je ležal mrtev sodrug, da vidijo še enkrat mrtvo telo velikega ljudskega tribuna in ga počaste s svojini zadnjim obiskom. Počastile so ga razen nemških tudi zastopniki ogrskega, češkoslovaškega in jugoslovanskega Na-lodnega sveta ter mnogobrojna zastopstva delavskih in strokovnih organizacij-Ob krsti je govoril najprej predsednik Dinghofer. Slavil je Adlerja kot moža, ki je posvetil vse svoje življenje blaginji ljudstva. Njegov dalekovidni pogled je ustvarjal ideje, ki so obrodile sad, dozorel uprav v dneh, ko je po končanem delu izdihnil ta velik duh in delavec. Ob njegovi krsti žaluje vsa Nemška Avstrija, ki bo po želji njegove oporoke ujedinjena z materino zemljo; po njem žaluje tu
  • b 5.55 zvečer, iz Zagreba za Ljubljano oa zjutranji vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 10.02 dopoldne. Vlaki, ki so doslej vozili, ostanejo seveda še nadalje v prometu. Politični razvoj se polagoma odigrava tako kakor je naravno. Urejajo se že tudi medsebojne razmere med novimi državami. Seveda se pojavljajo nesporaz-umja, ki dovajajo do večjih in manjših sporov in celo do bojev. V tako velikem preobratu pač ni mogoče drugače. Eno pa opazujemo v vsem tem vrvežu: Povsod snujejo bolj ali manj socialne države — republike. V večini držav je prodrlo to mnenje, ne pa tako na Ogrskem in v Jugoslaviji. V Poljski je ministrski predsednik s. Oašinski. V Nemčiji in v Nemški Avstriji imajo znaten vpliv socialni demokrati, francosko in angleško delavstvo se zavzema za sporazumen •nir kljub temu, da so kapitulirale osrednje države. Pa ne le v teh državah, marveč tudi drugod se pojavlja rpeubllkan- sko gibanje, na Španskem, v Švediji, v Bulgariji in Italiji. V Jugoslaviji se cepijo mnenja. Tu imamo monarhiste, republikance in federaliste. Ljtidovlado zahtevajo svobodomiselni ljudje in med temi so socialni demokrati, drugi so za monarhijo iz oportunističnih razlogov, češ, da ima Srbija velik vpliv pri ententi in sc moramo zaraditega podati v nje okrilje, da si priborimo boljše ugodnosti, preskrbo s potrebščinami in da preprečimo, da nam sosednje države, zlasti Italija ne odtrgajo posamezne dele slovenske zemlje. Federalisti (zvezarji) hočejo ohraniti več svobode za posamezne narodnostne skupine v Jugoslaviji, čemur jih silijo razlike, ki so navidez precej velike. Tu sem spada zlasti Slov. ljudska stranka. Glede teii vprašanj tudi na Hrvaškem niso edini. Mi seveda obsojamo najbolj izključno monarhično stališče, ki ga zagovarjajo stare konservativne meščanske struje. Vemo sicer, da je ustroj države odvisen od ustave. Kakršen bo ustavni zbor (konsti-tuanta), taka bo ustava. Glavno je to, da se ljudstvu zajamčijo vse pravice, da se urede socialne razmere času primerno; zakaj nikakor ne gre, da bi z ustanovitvijo nove države morda bila edino Jugoslavija država, ki bi zaostala, ki bi ne poznala socialnega napredka. Odpade militarizem, odpade naj birokratizem in nova država ima dovelj sredstev na razpolago, da uredi socialne razmere pametno. Ni torej nikakršnega dvoma, da se zbirajo precej črni oblaki nad glavami našega delavstva, ki se bo moralo sedaj v prvi vrsti samo boriti za izboljšanje svoflh razmer. Meščanske stranke bodo skrbele zase in ne motimo se, če pravimo, da med slovenskimi, ne hrvaškimi in ne med srbskimi strankami in meščanskimi strujami, o katerih bi smeli trditi, da so socialno uvidevne, da so se kaj naučile modernega naziranja o delavskih vprašanjih. To bojazen izražamo v nadi, da bo stalo delavstvo na braniku v krepkih organizacijah in dvignilo svoj glas tako, da ga bodo slišali vsi tisti, ki imajo tako radi gluha ušesa za pravične zahteve delavstva. Svetovni pregled. Kdaj se vrše mirovne konference še ni gotovo. Najbrže pa se sestanejo kmalu po novem letu. Ententa je poslala svoje zastopnike v Evropo, da urede prehrano, v kateri še vedno preti največja kriza. Likvidacija avstrijske uprave. V petek je bila na Dunaju konferenca, ki jo je sklical Nemškoavstrijski državni urad za zunanje zadeve in katere so se vdeležili poslaniki ogrske, češkoslovaške, poljske, gališke in ukrajinske vlade ter rumunske-ga Narodnega sveta. Sklenilo sc je, da imajo posamezne narodne vlade k oblastim, ki so sedaj prešle v področje nern-škoavstrijskih državnih uradov, odposlati poverjenike, ki naj skupno z nemškoav-strijskimi oržavnimi oblastmi organizirajo likvidacijo dosedanjih centralnih obla-stev. Nadalje se je sklenilo, da se bodo poslaniki posameznih narodnih držav odslej sestajali vsak teden, da sporazumno izvedejo razkroj dosedaj skupne uprave ter njen prenos na posamezne narode. .Jugoslovanska vlada, kt pri tej seji ni bila zastopana, se je povabila, da naj se pridruži tem dogovorom. Demokratizaicja dunajskega občinskega sveta. Občinski svet dunajske ob' čine se do razpisa novih volitev že sedaj demokratizira na podlagi novega volilnega zakona. Krščanski socialci odpuste 55 mandatov, od katerih jih odpade 52 socialnim demokratom, dva liberalcem in e-den demokratom. V novem občinskem svetu bo torej sedelo 80 krščanskih soci-alcev, 60 socialnih demokratov, 19 liberalcev, 4 demokrati in 2 divjaka. Razentega pride v občinski svet 12 ženskih mandatov, od teh 5 socialnih demokratinj. Separatistično gibanje v Nemški Avstriji. V zadnjih dnevih se je pokazala med posameznimi deželami bivše Av-stroogrske tendenca po osamosvojitvi. Tako se hočejo ločiti od skupne republike Tirolska, Solnograška, deli Koroške in Predarlska. Vse te dežele hočejo tvoriti nekako alpsko republiko, ki bi bila povsem neodvisna od ostale Avstrije. Zato je sklenila vlada na Dunaju, da pošlje v te dežele svoje permanentne pooblaščence, ki bi imeli nalogo, take tendence popolnoma obrezuspešiti ter delovati za skupnost. Prva češka mednarodna pogodba. Češki tiskovni urad javlja: Včeraj so se vršila pogajanja med zastopniki češke vlade in delegati poljskogališkega Narodnega sveta o provizorični trgovski konvenciji. Dogovori so privedli do popolnega sporazuma. Konvencijo mora odobriti še češka vlada v Pragi in potem bo sklenjen prvi mednarodni dogovor čehoslova-ške države. Češki diplomatični zastopnik v Zagrebu. Kakor javljajo listi, pride urednik »Češkega Slova« Emil Šimek kot diplomatični zastopnik češkoslovaške vlade v Zagreb. Masarykove konference. Nizozemski tiskovni urad poroča iz Newyorka: Zastopnik lista »Associated Press« je imel z Masarykom, predno je odpotoval iz Wa-shingtona, razgovor, v katerem je Masa-ryk dejal, da je njegov prvi smoter konsolidacija novega naroda. On želi, da sc Čehi in Slovaki stope v enoten narod, ki naj se spričo svoje moči udeležuje oh m nitve reda v Srednji Evropi. Masaryk je pred svojim odhodom konferiral s predsednikom Wilsonom in ž njim pretresal mnoga važna vprašanja, ki naj pridejo na mirovni konferenci na razgovor. Med drugim sta se tudi posvetovala o svobodni porabi Donave in Labe po Čehih. Svobodna poraba teh dveh velerek je potrebna, da dobi Češka izhod na morje in si na ta način zagotovi od okolice nezavisno trgovino s svetom. Tudi na ruskem problemu so Čehoslovaki interesirani že zaradi češkoslovaških čet v Sibiriji. Masa -ryk se vkrca v torek in se pomudi v Londonu, Parizu in Rimu, kjer bo konferiral z ententnimi državniki, predno odide v Prago. Ogrska ljudska republika bo ime novi madžarski vladi. Madžari se branijo Habsburžanov. Dunajska »Neue Freie Presse« je priobčila članek, v katerem govori o možnosti, da se vrnejo Habsburžani na čelo ogrske države. Budimpeštanski listi registrirajo to poročilo z velikim ogorčenjem. Vsi zatrjujejo, da je prelom med Madžarsko in Habsburžani definitiven in da nimajo slednji na Ogrskem ničesar več iskati. Prvi H Društveni funkcionarji H in člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja od strmimo, sporočamo da je v soboto 47. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 37. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 36. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. predsednik madžarske republike bo grof Karolyi. Popolnoma izključeno je, da bi mogel priti za to mesto v poštev nadvojvoda Jožef. Ogri bi brez socialnih demokratov ne mogli vzdrževati reda. V konferenci Karoli je ve stranke je imel grof Karolyi govor, v katerem je med drugim izvajal: Položaj dežele nikakor ni rožnat, vendar je bil pred tednom žalostnejši. Mi smo v dveh tednih opravili več dela, kakor prejšnje vlade v desetletjih. Naša naloga je, da uresničimo gospodarsko enotnost dežele in da deželo gospodarsko stopimo. Brez socialnih demokratov bi sploh ne mogli vzdržavati reda. Isto velja tudi o ministrih, ki so iz vrst radikalnih strank vstopili v vlado. Kadar bomo imeli zavest, da za izvrševanje poslov nismo zmožni, bomo mi prvi, ki bomo svoja mesta prepustili drugim. Upam, da mi bo mogoče oditi še pred pričetkom mirovnih pogajanj v tujino in da tam lahko zapognem pogajanja z entento. Vendar zadnja tozadevna odločitev še ni padla. Gotovo se ne vrnem s takim mirom domov, kakršnega bi lahko dosegel pred dvema letoma. Toda jaz ne zdvajam, zato naj tudi dežela ne obupava. Volitve v konstituanto v Nemčiji se bodo vršile dne 2. februarja 1919. Republikansko gibanje v Italiji. Republikansko gibanje v Italiji, ki se čimdalje bolj širi, že ogroža pozicijo kralja. Glavni nositelji republikanske ideje so italijanski vojni vjetniki, ki se vračajo iz Rusije. Vsa znamenja kažejo, da trenotek državnega proebrata v Italiji ni več daleč. Za nas Jugoslovane je to velepomembno, ker z italijanskim imperializmom nc moremo priti do sporazuma. Italijani zasedli Goriško. Italijanske dete so na Goriškem zasedle že vse vasi do Podbrda. Na mnogih krajih so že odstranili slovenske župane in postavili svoje gerente. Ljudem jemljejo živež. Aprovi-zacija posluje v Gorici še po starem, na deželi pa je popolnoma odrekla. Iz Gorice došli potniki pripovedujejo, da bo italijanski general dal izgnati iz Gorice vse Slovence od 18. do 50. leta. Ako ne bi hoteli prostovoljno zapustiti mesta, jih bo smatral za vojne ujetnike. V Belgiji imajo tudi revolucijo. Nemci so pobegnili iz Belgije, ker niso mogli vzdrževati reda. Splošna stavka na Portugalskem. Reuterjev urad poroča: Iz Lizbone poro- čajo, da se je danes na Portugalskem začel splošen štrajk. Ves promet in telegra-fične zveze so prekinjene. Usoda Carigrada. Reuterjev urad poroča: Lord Robert Cecil odgovarja v gosposki zbornici Ponsonbyju, da je popolnoma nemogoče zagotoviti, ali bo Anglija začela vojaško akcijo v Rusiji in kakšno. Vlada gotovo ne mara zaplesti Anglijo konec velike vojne v razne vojaške operacije. Anglija se mora v prvi vrsti ozirati na interese in želje ruskega prebivalstva. Boljševiki pa ne bi mogli na noben način zahtevati obzirov Britanske vlade. Kar se tiče zahteve, naj se odpravi Turška vlada iz Carigrada, je treba pomisliti, da je Carigrad pretežno turško mesto. Na vsak način se bo razpravljalo o tej točki pri mirovni konferenci. Popolnoma gotovo pa je, da se ne sme pustiti drugim oblastim v Carigradu, da bi prevladale. Izjavil je, da morajo ostati Dardanele in Bosporus za svetovno trgovino v bodoče popolnoma proste. Wilson odpotuje v Evropo. 'Associated Press« javlja iz Washingtona, da namerava WiIson takoj po otvoritvi kongresa 2. decembra odpotovati v Pariz. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naročajte in širite ,,N APR E J!“ Delavci, združujte in organizirajte se v strokovnih, političnih in gospodarskih organizacijah socialno-demokratičnega delavstva! To rej n a d e lo ! Nalveiia slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917..................K 66,800.000* hipotečnih in občinskih posojil.................» 27,000.000’ rezervnega zaklada............................... 2,000.000*—- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po - — 4°|o "* večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo narodne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5#/0, izven Kranjske pa proti 5'i*% obrestim in proti najmanj 1#/* oziroma V/. odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Mii tiskarna m MMa ulita itn. f, rvfll.trov.na zadruga s omajano zavoso. Tiskovin« z« šole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd. StereotlpIJa. Litografija. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani Pisarna: TnrjaSkJ trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne nre so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje ! dopol. | popoL Dr. Hoieoina Peter splošno zdravljenje •/sil-1/** Turjaški trgi ) št. 4 v okr. j i bol. blag. d Dr. Ivan Zajet l/al0-V,ll Tnrjaiki trg it. 4. splošno zdravljenje 2-3 Fran ti taka nL 2. Dr. Viktor Breskvar splošno zdravljenje 1—2 Turjaški trg št. 4. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska ! cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniSke blagajne, da se jim Izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga ločijo, ne povrne bol-niSka blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je trebe nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne. Načelstvo. Ivan lav in sin. Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo rivali strojev li stnle za Me n ledbiita ii Pisalni stroji Attler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe za* stonj in franko.