93. številka. Trst, v soboto dne 25. aprila 1903. Tečaj XXVIII glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije [in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna : ulica Cariiuia. štev. 12. Okoličani, volilci! Jutri vsi na volišče in oddajte svoje glasove za nase slovenske kandidate. ki so : i p raje ii. Za I. volilni okraj : Dr. Rieger v svoji oporoki pač prav opominja češki nirod, ko pravi, naj ne pod-cenjajo svojih sil, a naj jih ludi ne n a d -c e n j u j e j o ! Kavno gledć na državno pravo so iih doslej nadcenjavali i»i so vsled tega -oslabljali mnogo, mnogo teh sil. Tedna starejših strank med češkim na- Mladočehi so zanemarjali svoj program, in to vsled tega, ker jim je bila prva pridobitev — o jezikovnih naredbah — vhuioirodom je sedaj tako tvan* realistična, ali, Anton Sanzin-Dreač pok. Mateja prekletstvo. Tako se uiso mogli dalje zganiti, kakor se sov« s«daj, ljudska stranka, z dr. kakor so želeli. Med točkami znladočeškega M a s a r v ko m aa čelu in z organom »Čas« programa stoji na prvem »nestu češko zgodo- v Pragi. Ta stranka, kolikor se dostaje in-vinsko državao pravo. Ker od leta iSOR.; eeligentnosti, spada gotovo med prve stranke niso mogli »ič več storiti za to točko, je na- j češkega naroda- Da t>i »e bila toliko med-stala v Čehah posebna radikalna, državno-i narodnega značaju, kakor je v resnici, bila pravna stranka, katero vodi pogutn in sedaj j bi danes že jako močim. No, ona se krepi v Pragi izvoljeni državni poslanec d r. j od napak driag-ifc strank, in možno je, da sama B a x a. Stranka je ša š.bka, ali Taste toliko še popravi kaj na se&i, in da jo napake ali bolj, kolikor ne u god niši tla ravnao /za ozkosrčo«33t -drugih strank potisnejo bolj v uresničenje čf šiega historičnega državnega ospredja Vsekakor je stranka misleča in ima j prava. Kolikor ta stranka m sli, da privede j široko podstavo. Nje treba poštevati toliko češki carod poprej do glavnega njegovega j bolj, kolikor je ravno prof. dr. Masaiyk cilja, oego pa mladočeška ali neorda še kaka deloval na to, da bi vseučiliščno mladino druga stranka, prezira dejstvo, -da V e 1 i - j spravil v svog taboc. Kolikor je dijaštvo kon«mčija je največ« n a -s p r o t- i češko mlačno gJedč na slovansko mišljenje, •češkega stremljenja!! Inije prov«roeilo v prvi vrsti delovanje Masa- trgovec v Skednju. Za II. volilni okraj: Dr. Otokar Rybaf odvetnik v Trstu. Za III. volilni okraj: Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu. Z a IV. volilni okraj: Ivan Gerdol c. kr. uradnik v Trstu. Za V. volilni okraj: Ivan Gorinp posestnik na Opčinah. Za VI. volilni okraj: Dr. Edvard Slavik mi v etnik v Trstu. Volilci ! To so možje, n i c a katerih ona upliva tudi na Madjare, da 'ti po i ryke>vo. Njegovi nauki se razširjajo tudi med svoj« onemogočevali izpolojenje glavne točke Jugoslovani, ker je vež jugoslovanskih dija-Češketra skupnega programa. ! kov v Pragi, slušateljev sosebno tudi Maaa- Dokler bo VelikouemSt^* v jivozi z rvkovik predavanja Ker pa imajo Jugoslovani I Avstro^Ogereko in bo na poslednjo u.plivala, politična tla ie bolj postlana s trnjem, nego Staročeška stranka je sicer v ozadju, ali ona Be je — po izgledu Riegrovem — znala zatajevati in je eel<5 podpirala Mladoeehe, in to tem bolj, ker so se oni vedno bolj bližali staročeškemu programu. V resnici bi ee čutili Mladočehi danes na boljšem, ko bi bili vsaj v takem političnem položaju, v kakor-šnem so se v obče nahajali Staročehi do nesrečnih punktacij. Fran Podgornik. kakor donlej, dotlej ostanejo vsi aa smo prepričani, da hod«. zlož«o delo- hov njih Htrank breKVapM JB ^ podvali za Magor V a« in zastopali \ ase j ljjvj( kolikor bi mogli koristiti aa druge m oral nt' in materijalne koristi, a le po strani. takem zložnem delu vseh okoEeanskih Tciii ko hi dr- BfcXa prodrl in postavil zasto.pnikov je pričakovati vspebov! cvo'° 8Lracko na ; bi kmaltt epozaal, da je on prešibek, kakor Vsi na volišče Z geslom: vsi in dr He*old pripoznal, da so MLadooehi vse za našo okolica ! preslabotni -aa premaganje stavljenih težav in zaprek. Kolik«r eo MladoČehi vzbujali nadeje, da pribori nerodu njegovo državno pravo, so prezirali zunanji mednarodni upliv, ali pa so zavestno varali narod. Drugo bi bilo Ker sem izvede!, da se raz- alabše otl ,)fVt.ga. Miadcčeh; in vse češke pošiljajo volilcem pozivi, naj stranke se morajo še ie naučiti, da Germa- OMor polil, irdtn Jflaost". Volilcem IV. okraja! pori ĆViĆebi, ne more Masarvk^ kolikor je kosmo-polit, jugoslovanskim dijakom toliko škodovati, kakor je že škodoval češkim, če tudi jim je drugače tudi maogo koristil. Mladcneelii so zanemarjali kmetijstvo. To so kmetje tudi občutili sosebno v sedanji gospodarsko krit:eui dobi, io zato se je med Cehi kmalu okrepila posebaa kmetijska ali agrarna stranka, ki ima že zastopnikov tudi v državnem zboru. Ta straaka je seveda nasprotnica MLadočehov, in kolikor se ona okrepi, razmerno toliko oslabi od te strani miadočeška stranka. Agrarna in vsaka kmetijska stranka, kakor je koristna svojim stanovskim interesom, ravno iako more kazati se sebično ali kratkovidno gledć na skupne politične in »arodno-politične potrebe. Stanovska stranka i• • • _iiija dela naivečo zagrajo, da Cehi ne dose mene volijo, in glasovnice na iJ J , 6 J ' 4i ^ ,. žejo svojega glavnega cilja. Aro se Ceni moje ime, opozarjam voiilce hočejo bližati temu eilju, treba, da bodo more vsled tega škodovati cel<5 sama S9bi, IV- Okraja, da je to grda volil TI a pobijali zvezo z Nemčijo, a sami! kolikor so njeni interesi zavisni od skupnega sleparija, ker sem jaz umak- "P" °!4 Qe. op"vijo' 'n ,ako 80 ćehi ia 'Tt , , ., r ° na izoojevanje svojega državnega prava n a- Cdski nart d ima tudi se več drugih ni! svojo kandidaturo v korist veza ni na dejansko in moralno! Btrank, in se med njimi okreplja katoliška gosp. Ivanu Gerdol. Trst, dne 25. aprila 1903. 7ran J>oHenz. p o m o drueih narodov. Potem pa j stranka, v katero hodi tudi češko plemstvo, naj ponavljajo Ćehi svoje trditve, da morejo j Mnogo more koristiti Ćehom socijalna sami s svojimi močmi doseči izvršenje svo-j 81 r a n k c, ki oalablja upliv aocijalnodemo- jega programa ! Cehi §o zares že relativno močni, a njih moč sama ni zadostna za d<>-seženje češkega dr/avnega prava. PODLISTEK. Na rojstni zemlji. £pžMtl Ksaver-Šandor-OJalakl ; prevel XXIX. 87 kakor da se je nad njim razgrnil ob ak. »Vedno ona — vedno se njena senci uriva med naju !« — je mislil pri sebi in pograbila ga je neka jeza in mržnja do nesrečnega kratične stranke in probuja v obče delavske mase. Tudi ta stranka ima že zastopnikov v državnem zboru. nik so priseli in začeli kartati. Nemec-inženir seje nšl svoje vznemirjene neokreteo^ti prvih trenotkov in sedaj je že povsem svobodno zabaval tet) Brigito, ki je vsa porde- C. Bpomina. No, V7era je pripovedovala tako i čela od zadrege, dpjaia Tomici neprestano milo in tako jednostavna, da ni m. gel dru-j navidezno povoda, da jo je dražil, gače, neg) da je dalje poslušal. A ko se je — »Lepa kakor angeij !« — je zad melo ( deklica s solztm' v očeh spominjala tibozih tudi v LŠish Leva, katerega je tranil ves ta Otilijinih otrok in je vprašala glasom, treso- prizor ;n ga prinesel v njegova lastna c tro- čim sa od samega gano ja, Bog ve li, kako ti ška leta ; ugajal mu je in mu zopet vlival v otroci prtž vljajo 1a večer, je tudi Leva pre- dušo neko prepričanje, da v takih nežoih ne- mjg^ila žalost in soču'je. dolžn h dušah je luli del one tajne umetnosti Na večerjo so prišli gosti. Dolel je tudi ki dela življenje znosljivo. Klenušević. Z Dj m sta bila tudi občinski Otroka sta šla ti ve% raneje v pestelj, beležnik in še neki tuji gospod z nemškim da bosta rjutra popre 1 j»o koncu, tu in ena mu je začela pripovedo- te je prinesel in milost blage tvoje Babete — vati o svojih sv. Nikolajih iz otroških let, a je odgovoril Tomica ter odšel sam v salon, se je o tem zopet spominjala Blanše, ki je da priredi mize za kartanje. redno bila njen »v. Niko'aj. Levu je bilo,' BI injevič, Klenu5ev!c, Tcm'ca in belež- Vnra, Lev in stara gospa so sedeli skupaj v kotn kraj peči. Starka je z eno roko dižala njegovo, z drugo pa Verino roko, in je, ne da bi kaj govorila, p »slušala rargovor mladih ljudij. Vera je vpraševala Leva nekaj iz pesništva — za neko pesem, iz katere je znala le prve kitice, a ni vedela ni pesnika ni naslova pesmi. Lav se je v zadnji čas — tudi na deželi — zopet povrnil k svoji nekdanji navadi in je rad Si tal lepo književnost. Tako se je spomnil, da ga Vera vprašuje zi neko Lamartinovo pesem in jej je začel dalje pripovedovat'. On ni bil vsik-dar lepo-govornik. Včasih je bilo, da ni mogel v razgovoru sestaviti čestitega izreka; včasih mu je manjkalo besedi, včasih je prehitro mislil, včasih je bil nejasen v izrazu — ali to pot, pod toplim žarom Verinih krasnih oči, v tem milem kotu kraj matere in nje ob razgovoru ostale družbe, je govoril jasno, prijetno in zanimivo. (Pride še.) Politični pregled. Y Trstu, 23. aprila 1903. Potovanje poljedelskega ministra po DaJmaciji. Hrvatski listi iz Dalmacije prinašajo dolga poročila o potovanju poljedelskega ministra, barona Giovanellija po Dalmaciji. Narod je Giovanellija jako hladno vsprejemal. V Spljetu je z ministrom govoril predsednik tamošnjega društva vinogradnikov, Kapi« in zahteval drž. podpore za vinograd^tvo. Minister minister mu je na to odgovoril: A kje n?j vzamemo denar ? Kapic: Mi ne prosimo Vas. Povrnite nam milijone, katere Bte nam odvzeli z vinBko klavzula. Ilini8ter, razburjen : Ali jaz Vam nisem oieeear ukradel. Ka,pi<5: Vlada, kateri pripada tudi poljedelski minister, nam jih je odvzela;. Minister : Tudi jaz eeai trpel radi klavzule, ker sem tudi jas vin gradnik. Kapu£ : Ali vi to lahko prenašat0, ker ste minister, med tem ko je za naB vino jedini vir dohodkov. Povejte svojim kolegom na Dunanju( da ta lepa dežela biti v pogubo radi nemarnosti vlade,v katero uimamo nika-kega zaupanja. O jtem ste se gotovo sami prepričali. Na to se je Kapić obrn 1 in odšel. Sporazumljenje med Rusijo in Avstro-Ogrsko glede Balkana. Petro-grsjski l et »Novce Vremja«piše: Naše sporazumljenje ni tako, da bi Be moralo bati iuč . Kakor zntn>, ni pieanega tal s a o tem sporazumljeDju. V podlago mu je izmena not od leta 1897. V istih se je opozarjalo na potrebo ohranitve status-quo a na Baikanu, to je, da se ne dopušla svojevoljna sprememba stanja na Balkanu, do!o5ena v dogo-vor.h, in da sa vzdrži mir, potreben za ohranitev splošnega čiru. Vsled tega nastaja potreba, da cbe državi si priobčujeti misli v npjresnejih slučajih. To je jedro sporazumljenja. Rus ja se ni nikoli odrekla svojim pravicam in historičnim nalogam, niti ni nikakor omejila svoj vpliv, niti ni privolila v nikako deljenje efer vpliva na Balkanu. Rusija v obče ni dala n kakih koncesij Avstro-O^raki, kakor tudi ne ta poslednja Rii3iji. V ostalem se uaoda Bjsae in Hercegovine niti ne omenja v tem sporazumljenju. V tem tudi ni obreze za skupno postopanje ob normalnih p; l t.3aih odnošajih. D j paralelnega postopanja more dovesti potreba, kakor na pr. povedom macedonik»h in albanskih dogodkov; ni pa treba da bi bilo pt stopanje identično. Tako je b:lo na pr. ru3ko vladno priobčenje o rt-f jrmah v Turčiji drugačno izraženo, nego pa avstrjsko. Na Dunaju so smatrali kakor povsem umestno in naravno da Rudija povdarja svoje zgodovinske Daloge ter da obljub ja, da slovanskih interesov ne pusti brez varstva. V resnici ni Rusija ni leta 1897 ni kasneje ni za las odstopila od svoje svobodne politike na Ba kanu, popolnoma ohranivši si nezavisne odnišaje do ba 1-kanskih držav, a ša manje se je ubvczila, da bo komu dajala račun o svojem postopanju, kakor tudi ne v to, da b) z Avatro-o^rsko imela razgovore o vsakem pojedi nem slučaj u. Rusko sporazumljenje, z Avstro-Ogrsko se ne neba v t:sti čas, ko bi Rusija in Avstrija ne zahtevali ena od di uge sveta v tem ali on em P. S. Dostavljamo, da smo preskrbeli v posamičnih okrajih iskaze onih volilcev, ki so vpisani, a so mej tem ali umrli, ali odpotovali, ali so težko bolni, ali pa so izkaterega-koli vzroka izgubili volilno pravico. Na vse te treba posebno paziti — izlasti pa v Skednju in v Rocolu —! In ako bi se kak moretto drznil, da bi hotel v imenu teh glasovati, naj ga naši takoj pustijo aretirati. Proti takim sleparstvom treba neizprosno posto pati ! Tržaškim Slovanom! Jutri ob 9. uri vprašanju, ampak kadar bi prvi avstrijski vojak stopil v Staro Srbijo, ali kader bi Ru sija storila sličžn korak, ki ne bi soglaša! z ohranitvijo status usiljevat lahonske »dobrote« našim odlikovan u pridodal pismo, v katerem se je slovenskim okoličanom — potem je tembolj <*r zahval;! poslaniku na njegovih v speti i h naša st eta dolžnost, da se zganemo tudi mi, za zboljšanje odnošajev med Rusijo in Italijo, ki smo resnični prijatelji in pravi bratje na- To odlikovanje v tem času da ima gotovo vrIim okoličanom! velik političen pomen. To da je znamenje, Osobito dobro bi bilo, da nas pride v da je car sedaj obrnil Italiji simpatije — H. okraj kar največ mogoče, ker se v tem sedaj, ko je odstop 1 bivši italijanski minister okraju (pri Lovcu) navadno zbira vsa tolpa za vnanje stvari, 1 rinetti. Ta diplomat da ni lahonskih agitatorjev in raznih Garibal- bil simpatičen carju. Tudi s tem da je car dncev. izrazil svoje zadovoljstvo z Italijo, da je na- Pokažimo jutri, da znamo ceniti važnost znanil kralju, da svoj obisk v Italiji izvrši tel' volitev in da smo, ko zahteva potreba, par mesecev prej, nego je bilo namerjano. jvsi na deiu za skupni blagor Daše skupne Icfjrmator lista »Icf rmation« sodi po slovenske domovine ! tem, da f»e je bil obisk carja v Italijo odložil deSo t^rej vsi ! vsled diferenc, ki jih je Prinetti izsval med Sloven ke Žene! Še en dan in Vašim Avstrijo in Italijo radi balkanskega dogo- mc žem, brate m, očetom bo pokazati svetu, vora med Avstrijo in Rusijo. kaj so in koliko zmisla [imajo za svojo na- Če so ti podatki v »Iof^rmation« osno- redno čaat, za pogoje za svoj ob-tanek ! Jutri, vani, potem imajo vendar prav tisti, ki trde, v nedeljo pokažejo možje okoličani, da-li so da je novi italijanski minister za vnanje res vredni nasledniki svoj It pradedov, ki so ervari, Mori d, še bulj hladen nasproti tro- že stoletja in Btoletja branili to svojo krasno zvezi, nego je bil že Prinetti, in da Morinov zemljo ob obrežju Adr janskem ! nastop pomenja še tesneje pridruženje Italije R s, da me žene ne posegamo neposredno k Franciji in Rusiji. v politične borbe — aii kako bi mogle ostati Dogodki na Balkanu. Raznesla se apatične nasproti tolikemu ogDju, toliki brigi je vest, «la misli Italija odposlati svojo mor- svojih mež ?! Ne, ne: tudi me imamo l>e- narico pred all>anski mesti Durazzo in Va- sedo, ako tudi ne v javnosti, pa donca pri Iona ter ti dve mesti zasesti in sicer to v svojih domačih, pri sosedih. soglasju z Anglijo. Tej vesti pa oporekajo iz Do Vas se obračam, žene slovenske ! Če Londona in pravijo, da Acglija nikoli ne je katera med Vami tako nes eČna, da jej je privoli Italiji v korake, ki bi bili na škodo oče, brat, soprog ali £o*ed poturica, izdajica, Avstriji. dajte, pregovorite ga ! Povejte mu, da, Jtko zaačilno je, da je italijanski po- ako bi volil druge može, ne pa onih, ki slanik v < arigradu posredoval pri porti, d* jih je postavilo p .litično društvo »Edino&tc bi bi!o pomiloečenih tudi nekaj albanskih in katerih imena po pisana z debelimi črktmi ustašev iz vilajeta Janina. Italija si hoče s ni vseh lepakih, če bi volil torej druge, bi takim postopanjem pridobiti simpatije Al- bil grdoba, kakor Judež Iškarijot, in ša hujši, bancev. kajti ta je izdal le svojega Učenika, a od - Iz < arigrsda poročajo, da se okoli Ipeka padnik izdaja svojo lastno m a ♦ zbirtjo Albanci, kateri pretijo pomoriti vse t e r ! ! In kdo, povejte, se ne obrača z grozo one konzularne 1'unkcijonarje, kateri jim niso Jn studim od sina, ki zatajuje in prezira že pogodu, posebno pa mske. BVOj0 telesno mattr?! Angležki kralj v Italiji. Včeraj A kaj naj re^em0 0 ne9re6aežtt> ki za_ popoludne se je angležki krali Edvard VII * • • - i A i_ j r r J tajuje naso skupno mater, naso skupnodomo- odpeljal iz Neapelja v Čase r to. Skupaj viaQ sloven3ko in to morda za vina> aIi žnjim so odpotovali tudi kraljica Amelija 2a krono Judeževega denarja ? O, proklet m portugalski princi — Zatrjuje se, da bodi, kdor le drzne napraviti toliko gora kralj Edvard obišče tudi papeža. On se na§i mi{i domovinl , Saj 8mo 8e Darodili v baje odpelje v Vatikan direktno iz anglež- njeQem naro5ju , Saj nag ona živi , Jn v kega pos!ani.4;va* pri kraljevem dvoru in se x* i j j 6 v F J m bc njeoo naročje se povrnemo, ko dovršimo tru ia- od papeža povrne na kraljevi dvor. . x- r • • i x i - i r ' 1 * polno življenje in lezemo k večnemu pokoju. IV. Albanski kongre« fe bo v r5 1 V Ali pa bo zamo(?el zadobiti mir v zemlji oni, Neapelju od 26. do 1>H. maja t. 1. Na kon- ki jo je prodal? On ne more - v svoje opraviče- gres so vabljen, vsi uglednejši Albanci, ki nje _ regi mtl tega> da je Btxi{ tQ jz pre. žive razkroplifni po Italiji, na Turšitem, Gršk cm. v Egiptu, na Bolgarskem, v Dalmaciji {!), na Romunskem itd. Razpravljalo pričanja, kajti izdajica nima lastnega prepričanja : njegov duh je omraČen, njegova volj t je sužinja onega, kateremu se je prodal ! — se bo o sedanjem političnem položaju v Al- eiovenske, odprite oči tem zaslepljen- baniju L stanoviti se >ma splošna alb.nska cem, R^te ^ 8QŽoje jo skužljte> da jih liga. Pre is^r "* " " ........ kega laškega cev, Irmail Keme!-bej se je pogovarjal v tej Predsednikom lige mislijo izvoliti ne- privedele v krog poštenih, zavednih slovenskih aškega generala ! Znani vodja Alban- mQŽ , Kolikim ponosom in kako samozavestjo stvan z laškimi parlamentarci in z ministrom odhajajo narodni mož e na volHe t U V8ake zunanjih poslov, admiralom Morinom. ; kretnje> cgi ^ jjm je povzdigajo5d I vest, da hočejo storiti plemenit, pravičen čin, ko si hočejo izvoliti meža zastopnika svoje krvi, ki pozna in bo znal braniti njihove Pozor! Naše volilce opozarjamo, naj težnje in potrebe! A glejte izdajo! Njegov jednostavno sežgejo ali raztržejo vse tiste korak je nesiguren, rjegov pogled teman, glasovnice — pa naj SO jih dobili po pošti, negotov. Sij mu že oče*i izdajati — slabo ali drugače —, ki ne nosijo imena našega vest! Tržaške vesti. kandidata. Nujno opozorjenje našim zaupnikom t volilnih komisijah. Ker ni izključeno, da se bo tuli jutri — po notoričnih izgledih iz miuoljfrti — tu ali tam skušalo kaj manipulirat', sosebno pa o štetju glasovnic, poživljamo naše zaupnike, naj bodo pozorni do »krajnesti — ves čas volitve, o skrutiniju in do proglašenja izida volitve. Ah Judež — pojdi in obesi se ! Trdno smo prepričani, da jutri v nede* Ijo, ne bo Judežev med okoliČanskimi volilci ter da \si oddajo svoje glasovn ce za slovenskega kandidata, ki bo čuval in branil niše gospodarske in moralne korist> ! Ali ne vidite, kako nas sovražni naval hoče potiskati vedno bolj v ozadje, v hribe?! A hribi su ne pre-' maknejo. Će bi mi stali brćzbrižn) ter čakali križem rok, kmalu bi se videli onstran hribov in potem dalje, dalje od lepih obrežij sinjega morja Adrijanskega..... Do tega ne sme priti nikoli, nikdar ! To mora preprečiti naša domovinska ljubav, naša rodoljubna zvestoba, naše slovensko srce.... In da ne pride do tega, za ta cilj moramo sodelovati tudi me žene, kjer se nam nudi prilika. Danes in jutri predpoludne moramo tudi me vplivati s svojo besedo! Saj »lepa beseda lepo mesto najde U Ia sosebno še beseda poštene, pametne, zveste slovenske žene ! Slovenska žena. Iz 8T. Križa nam pišejo : Ker smo čuli, da se širi glas, da bo pri nas večina volilcev glasovala za Kumarja, izjavljamo, da to ni res ter da (po splošni sodbi) bo Kumar imel letos še manje glasov, nego jih je imel o prejšnjih letih. Kumarju so se pri nas tla izpodmaknila, ker ljudje so večinoma sprevideli, da na piškavo palico se ni možno naslanjati, ker se prehitro zlomi. Mi in večina naših volilcev, bomo glasovali za našega domačina, od vseh spoštovanega gosp. dra. Edvarda Slavika. Več zavednih Križanov. Kumar in tripe. — Doznali smo, da Kumarjevi volilci v sv. Križu dobe pred volitvijo po en porcijon tri p in pol litra pijače. Nas veseli, da vemo, koliko veljajo volilci, katere Kumar — kupuje. Roba ne more biti dobra, da jo kupuje tako dober kup. Denimo, da velja porcijon takih trip 10 kraje., pol litra pijače 20 kraje, in kos kruha 2 kraje., skupaj 32 krajcarjev. To ni elaba kupčija, saj za 82 kraje, dandanes ne f dobiš niti škopnik slame ne pa volilca-člo-| veka, ki bi prodal svojo svobodo, značaj in J dušo, — človeka, ki bi izdal svojo kri in svojo — mater. Drugim pa, ki se ne prodajo tako »dober kup«, je obljubil Kumar, da jim plača po volitvi za 400 kron pijače. (Opazka stavčeva : Sedaj se ve, zakaj se poteguje Kumar za vinsko klavzolo z Italijo ! Le za to, da bo vino bolj v ceno, da ne bo treba toliko trositi za pijačo.) Mi emo prepričani, da se naši zavedni Križani-poaestniki ne dado zapeljati za take gojile Kuanerjeve obljube. Naši zavedni Križani se ne dado prodati ne za 32 krajcarjev ne za 400 kron ne za vse kisle kumare in ksgumare, ker so miauli tisti čisi, ampak j oni ostanejo še bolj zvesti, nego dosedaj, ter j pojdejo z največjo unemo v boj za našo ^ sveto prvično stvar, da ohranijo svoji vasi čisto-elovensko ime. Kaj je C u mar i 1. C u m a r ni Cumar, nego Kumar. Prilegalo bi se mu še bolj ime Komar. 2. Ta Komar se hoče na vsak način nasrkati zdrave krvi šestega okraja. Ne boš ; Jakometo ! 3. C u m a r je tiati dobrodelnik za oko lico, ki je glasoval proti brezobrestnemu posojilu za našo tržaško okolico un čeno po trtni uš;. 4. C u m a r je tisti fjmezni deputato} društva »Per il bene del territorio«, ker je glasoval prot1 odpravi vinske klavzule z Italijo, tako, da bi ne mogel okoličan svojega pridelka prodati in bi ga k večjemu moral dati skoraj zastonj. 5. C u m a r je tisti »pešcivendolo«, ki je zahteval, da bi se moralo prepovedati vsem ; domačim ribičem, da ne bi smeli prodajati , rib ne na ribjem trgu ne nikjer, che furbo j Jakometo, bi ne bilo slabo, Če bi Jakometo kupoval sam ribe in jih sam prodajal. 6. C u m ar je tak deputat, da ee ne ve, Če zna govoriti ali je mutast, ker v mestnem svetu ee ni še nikoli ogUsil. Zato bi ne bilo nobene razlike, ako bi izvolili in poslali v mestni Bvet mesto tega »peschivendola« enega »pešekana«, ker oba molčita. To so tedaj njegove resnice, katere naj si vsak volilec VI. okraja dobro zapomni in potem naj vsak sam razvidi, ali, naj volimo tega »pe^civendola« ali pa našega dičnega dr. Slavika, ki je pošten sin našega naroda, ki ga vsi poznamo in e.slamo kakor poštenjaka in čistega značaja naše okolice. Vsaj hinavci naj bi ne bili! Včerajšnje izdanje glasila italijanskega parlamenta in ob enem avstrijskih iredentarjev, takozvani »Indipendente«, pretaka solze radi preranega propada nekdanje — cikorije, ali »concordie«, kakor so to društvo imenovali Dhši »dobri< mestni signori! Iz teh 6olz ven meni hinavski : »Osoličani bi morali umeti, da bi bilo le v njihovem interesu, ako bi živeli v slogi z — mestem in meščanstvom, katero pri- znava (!!) okoličanom njihove pravice in jim tudi vstreza (!!), a bi morali tudi oni (okoličani namreč) spoštovati pravice mesta!« Ali ste ga culi?! Oni da priznavajo pravice okoličanom?! Oni, ki puščajo Križane brez pitne vode ! Oni, ki kruto odklanjajo vse prošnje Gropajcev in Padričanov za prepotrebno šolo! Oni, ki puščajo Lo-njerce brez kaplje čiste vode za živino ! Oni, ki odobrujejo sedanjo vinsko klavzulo z Italijo, toli pogubno za našo vinorodno okolico ! Oni, ki odrekajo okoličanom zaslužek, a Bi dajejo dova/.ati delavce iz bližnjega kraljestva, katerim poverjajo VBe mastneje s'užbe ! Oni, ki so skušali in se skušajo, da bi izpodrinili celo one trpine, ki se dan na dan krvavo trudijo na mestnem tlaku, in da bi jih nadomestili s slabimi tujimi silami, naročenimi iz Italije: oni da so prijatelji našega okoličana ?! Zakaj pa zgornji in spodnji sv. M. Mag-dalenčani že toliko let zastonj prosijo ene same slovenske šole za svoje slovenske otro-čiče ?! In zakaj se tisti »prijatelji« okolice ne omehčajo v toliko, da bi rešili to nežno okolieansko m adino pred mučnim zahajanjem v dalnje šole?! Zikaj nočejo uslišati revnih Rocoleev in jim ne dado prepotrebne šole, za katero prosijo že toliko let?! Nimajo denarja — tako se izgovarjajo. Seveda, ko bi trebalo pomagati okoličanom, tedaj dosledno nimajo denarja ! Ali ko gre za raznarodovanje te slovenske okolice, tedaj imajo polno denarja, da zidajo palače, v katere love revne slovenske otročiče, da jih tam pripravljajo za — svoje znane namene, katerim konec je za njih, Italijane, tam doli v Italiji, a za slovenske prebivalce te tržaške pokrajina v — narodnem grobu ! Take so, o signori, vse vaše »dobrote«, ki ste jih storili in jih hečete dalje deliti svojim sosedom okoličanom ! Na stotina in stotine slučajev dokazuje, da ste le hinavci, ki hvalite okoličane, kakor je lisica hvalila krokarja, da ga je s tem premamila. Mi se nadejamo, da vam je zastonj ves trud! Okoličan je danes probujen ! Okoličan pozna prav dobro, kdo mu je resničen, odkritosrčen prijatelj Ikdo — sovražnik! Vaše komtdije ce imponujejo danes ni-mur, kakor so imponirale pred leti! Po naši okolici kriče dandanes za vas le tisti, katere ste kupili, kakor se kupujejo — teleta na semnju ! Značajev, mož, mož v pravem pomenu tc besede, nimate na svoji strani ! Ali, goajo la velmožna, izvolite vzeti na znanje to-le: Mi si hočemo dobro zapomniti ta vaš sedanji sovražni nastop! Ni še konec vseh dnij! Pride že čas, ki nam prinese priliko, ko vam povrnemo z obrestmi to vašo — ljubeznji-v o s t ! Okolica je naša in naša mora ostati ! Branili jo bomo s skupnimi močmi — do skrajnosti ! Mahi nacije v četrtem okraju. Volilci R )jana, Grete in Barkovelj so dobili t-lovenske pozive, naj volijo Frana Dollenza. To je očevidno le manever italijanske stranke. G. Do lenz se je odpovedal kandidaturi. Noben naših volilcev naj se ne daje bfgali po taki grdi zlorabi DollenČevega imena! Z denarjem torej!! Sinoči je bil na Katinari neki P i o o i n i, podjetnik raznih občinskih del. Zbral je nekoliko odpadnikov okolo sebe in je glasoo izjavil, da oni hočejo letos zmagati s pomočjo denarja. Denar da pride na Ka-tinaro fcakor danes med 8. in 9. uro. Žajim v družbi je bil tudi tisti »re-stavratčr« v Skednju na ime C o 1 o b i g, ki se sicer rad prilizuje Slovencem. Opozarjamo t>rej naše volilce posebno na ta dva agitatorja. Pazite na nju ! V čast in slavo našim možatim Lonjer-cem moramo konstatirati, da se ta družba agitatorjev niti ni upala ustaviti v njihovi vasi. — Pič vedo, da so lonjerski volilci — pošteni možje ! Taki, trdni iti neomajni, v izgled vsem volilcem, naj bodo tudi jutri na volišči! Magistratovci na delu ! Pišejo nam : Ukljub temu, da laška, oziroma irredentarska stranka zatrjuje, da se ona ne ude'eži seda-njega vol lnega boja v okolici, smo doznali od povsem zanesljive sirani, da je camorra izdala lepo svoto denarja, s katerim naj bi se pokupilo okoličanBke volilce ! Znamo pa tudi, da magistratovi uni- formirani sluge ka' pridno tekajo k Mauro-nerju, kateri je pri Lahih — vkljub poznanim dejstvom — nekak voditelj agitacije v tržaški okolici !!! Mi »barbari* Slovenci bi sličnega »voditelja« poslali — kamor spadaf Našim hi-perciviliziran in s gnorom pa želimo — dober tek ! Postanek laške kandidature r I. okraja. Vse se je začudilo, kako da je takov star mož, kakor je posestnik Anton Sanzin iz Trsta, mogel prevzeti kandidaturo za 1. okraj. No, mi smo doznali od ljudij, ki obču-e o s Sinzinom, da ta mož eam govori, da se ni rad udal, a da so priti-kali nanj silno, sosebno pa sta prišla k njemu bivši župan Sandrinelli in gospod — Poldo Mauroner. Ta da je najbolj pritiskal in da mu je tudi zagotovil rmago. Volilci I. okraja so prejeli po pošti fflaBovn ce z imenom italijanskega kandidata. Te glasovnice, dobljene po pošti, naj jednostavno vržejo v smeti ! Imenovanja. Namestnik je imenoval c. kr. policijskega kancelista Vaclava Sohama n e k & policijskim oficijalom, a titular-nega orožaiškega postajevedjo Ivana Preda u k a provizoričnim policijskim kanceli-stom. Više deželno sodeče je imenovalo mornariškega podčastnika Natalija Sad i ca kan-oelistora na okrajnem sodišču v Pazinu. Osebna vest. Danes je došil semkaj iz Rovinja prestavljen c. k. deželno-sodni svetnik Henrik Cazzafu ra. Isti je — kakor £ tremo — določen za predsednika slove usk h kazenskih razprav. slovenske obravnave na tukajšnjem deželnem sodišču. Dosedaj je na slovenskih obravnavah na tukajšnjem deželnem sodišču zastopal v slovenskem jeziku obtožbe gosp. dr. Pangrazi. Včeraj se je na tem eodišču zop*t vršila slovenska obravnava, na katerem je državno pravdmetvo zastopal g. Clarici. Obtežena je bila Katar.na D*ik e, ker je pustila svojo triletno UDukinjo samo na ognjišču. Deklica je pala v žrjavico, se opekla in vsled tega drugi dan umrla. Državno pravdnistvo je zato tožilo Katarino Dukič ra li pregrtška po in 376. kaz. zak. Obtožoo, kakor omenjen », je zastopal c. kr. drž. pravdo, namestnic go*p. Clarici m sicer v lepi in pravilni slo-venšč n'. Prepričali emo se tudi tukaj, da rese a in dobra volja premaga vse težave, kajti g. C Urici izražal se je brez tujega akcenta, kakor rojtn Slovenec. Tuli razsodba je bila po c. kr. višjega sodišča svetniku, gosp. Codrigu proglašena v slovenskem jezika. — Obtoženks, katero je zastopal odvetnik, gosp. dr. Rviar, je bila z ozir m na mnogo olajševalnih okolnosti obsojeni na 5 dni strjgega zapora. Velika vrtna veselica v korist družbi st. Cirila in Metodija bo prvo nedeljo junija, v slučaja slabega vremena pa d r u g o nedeljo ! Re?, imamo do tedaj še dober mesec, ali do sedaj pmo vendar malo čitali o tej dobrodelni nameri. C'e smo premalo Čuli o našem koncertu, pa smo tem več čitali o veliki veselic1, ki jo prired.ti mariborska moška in ženska j odružn ca družbe sv. Cirila in Melodija ! Res emo se srčno veselili, ko smo čitali dsn ca dan v novioah o namerjani veselici, kajti a tem »> pokat: li štajerski Slovenci, da vedo c?niti našo prekoristno šolsko družbo ter da jej tudi oni združenimi močmi priskočijo v pomoč v taki skrajni bedi, v kakoršnji se ista nahaja Be-daj. Ali m< ška in "ženska podružnica družbe sv. Cmla in Metodija v Mariboru ne prirediti tega slavlja na korist glavne družbe sv. Cirila in Metodija, ampair za svoje lokalne že obstoječe šjle. Dobra in plemenita je mistl, da se šolskim otri-kom dela obisk v š do prijet'-n in vabljiv. A po mojem mnenju naj skrbe za to druga društva, kajti naša šo.'sta družba k o-maj zmaguje najpotrebnejše stroške v vzdrževanje slovenskih šol in otroških vrtcev v najbolj izpostavljenih obmejnih krajinah naše domovine. V tej smeri bi morale delati vse podružaice, kolikor j h je š^rom domovine neše, a'i, žđlibog, veČina podružnic spi, tako, da se jim ne zdi vredno niti toliko da bi pobirali letnino zapisanih udov. Će bi vsaka podružnica etorila svojo dolžnost, kakor zahteva že samoljubje od nas, in če bi vsaka podružnica priredila eno veselico v korist glavni diužbi, ne bi se nahajalo društveno vodstvo v tacih denarnih stiskah, da komaj sope. Na delo torej vse podružnice! A ženska in možka podružnica v Mariboru n»j pošlje ves svoj krasni prispevek (kateri, dal Bog, da dospe na ti-Boče^ glavni družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljano ! Vabilo. PoHpisano nadzorništvo uljudno vabi vse spoštovane ude »Del. konsumnega društva« pr: sv. Jakobu na posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 2G. t. m. ob 4. uri popol. v šolskih prostorih družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. .Jakobu. Nadzorništvo. »Skrate je izšel danes z velezabavnim berilom in lepimi slikami, ki se v prvi vrsti nanašajo na tržaške obineke volitve. Štipendij. Z začetkom druzsga semestra šolskega leta 1902—1903 je oddati štipendij letnih K 2H> učencu, ki obiskuje kateri tržaških gimnazijev in je pristojen v Trst ali pa v katero istrsko občino. Prošnje je uložiti na mestnem magistratu do 15. maja. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 11.7, ob 2. uri popoludne j 15.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 750 4. — Danes plima ob 8 29 predp. in ob 7.54 pop.; oseka ob 2 05 predpoludne in ob 1*41 popoludne. goni in marsikaj se spremeni na boljše. Tudi ' škandal nemškutarskega okrajnega zastopa iz- ' gine potem kmalu s povtšja zemlje! Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnil tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Brzojavna poročila. Izvršenje smrtne kazni. DUNAJ 25. (B) Danes ob 7. uri zjutraj je bil obešen roparski morilec Schone kel, ki je umoril 81-Ietno tobakarico Jullig pl. Julienthal. Potovanje predsednika francozkc rc publike. CONSTANTINE 25. (B) Na nekem banketu, prirejenem od izvoljenih korporacj, je izrekel predsednik L >ubet napitnico, v kateri se je radoval, da je njegovo potovanje prineslo premirje in se pojavlja želja po delu in miru, kakor viru napredka in veličine Francije. Predsednik je izrazil žsljo, da bi te ideje zadobile trajao obliko ter je pozival navzoče, naj z dobrohotnostjo in pravičaostjo pridobivajo srca urojencev, s čemer postane severna Afrika oporišči f anc )zkega vpliva v sredozemskem morju in jednj glavnih tržišč franc >zke trgovine in industrije. Dober svet. Kdor želi nisejati lep travnik, temu priporočamo, da si naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d-munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« ia Marga-; rethen - Insel. Že 21» let zalaga Mauthner t te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. Vesti iz Kranjske. * kipar Ganarl je razstavil v Ljubljani model Valvazorjevega spomenika. * Časnikarstvo. V pravdi posl. Ferjan-čiča proti »Slovencuc je kasarjski dvor zavrnil pritožbo dr. Evgeoa Lampeta in odgovornega urednika Rakovca. Obravnava je trajala dve in pel ure, p ^svetovanje sodnikov eno uro. * Slavje »Glasbene Matice«. Solisti oratorija »Sv. F ranč šek« so imeli po drugem izvajanju oratorija sestanek pri Maliču, katerega sta se uieležda možki in ženski zbor. Med petjem možkega zbora se je slišalo mnogo lepih govorov v raznih slovanskih jezikih. Koncertni vodja g. Hubad je povedal v Bvojem govoru, da je P. Hartmann jako hvalil zbor »Glasbene Mat ce« ter izjavil, da je bilo izvajanje orator j 4 v Ljubljani tako lepo, da se žnjim ne morejo niti primerjati izvajanja na Dunaju, v Rimu in v Mona-kovem ! * Izseljevanje v Ameriko. Dan za dnevom se sel jo ljudje v Ameriko. Po noči od 23. do 24. t. m. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani zopet 35 nseb v Ani3-riko. In k nam te selijo — laški delavci, ki postanejo v Trstu brž »cittad ni !« Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu. itd, itđ. zahtevajte vedno imrio. la- 7Ž5S* Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škafljioa stane 6 O stotink. lAlijiij liilptriil I nasl. Fr. Hitty TRST.-nI. Barriera vecchia 13-TRST. Zaloga snovij za moške iz ta in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke po meri. i » i i i i l i XXS! »XX *KXXXK XXKX Svoji k svojim! ZALOGA X X X X X X I pohištva* Albert Brosch TRST - I I. S. Antonio 5. - TUST Mnbar in izdelovalec čepic, Vesti iz štajerske. — Celjski župan Rak u seli prodaja smodnik brtz koncesije. Mari za nemškutarje ne veljajo avstrijski zakoni J — »Stajerc« zaplenjen. Zadnja Ste vilka glasila slovenskih Iškarijotov na jarskem je bila zaplenjena. Je moralo pač hudo biti, da sg je nemška oblast odložila do tega koraka. — Mariborskih nemškutarjev vspeh Na občinskih volitvah v slovenski Kamci blizu Maribora so zmagali sami nemškutarji: trgovci, gostilničarji in odvetniki iz Maribora, ki imajo v Kamci svoje vinograde. Kmcta-domačina ni nobenega v novem občinskem odboru. Kdaj se vzdramijo pač ma riborski Sloveoci iz sladkega spanja? — Župan v Konjicah je postal zdravnik dr. Kadiunig, rodom Kranjec, seveda pristaš nemskutarske klike. Mož se je baje mnogo trudil, da zasede županski prestolček v slovenskih Konjicah. — Uravnava Pesnice. Cesar je potrdil zakon, da se uravna Pesnica od Mo-škanjicev do izliva v Dravo. Pesnica jevaako spomlad stopala iz svoje struge ter delala prebivalstvu ogr( moe škode. Sedaj bo menda vendar bolje. — Okrajno sodišče in davčni urad pri Sr. Jurju na ScaTnici. O tem vprašanju je pred časom pisala »Kl i ost« obširno. V interesiranih krajih pa je menda zopat vse zaspalo. Naj bi naši voditelji na vzhodnem Štajarskem pomislili, da se gre tukaj tudi za narodno kor 8t. Osvobodite 89 odvisnosti od nemškutarja v Gornji Ridgoni in Rad ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1*s2. Velika zaloga kožulioviiie in čepic za civilne in vojaške osebe. lirsnje vse poprave najhitiej^ in ekonomično. Shranjuje tužubovino in miško obleko ter jamči za vsako šfcodo proti molem in ognju. Gustav Bona m v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. j* dobro poznane X tovarne mizarsie zairnge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom X u prej yinton Cernigoj w Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) S št. 1. hiša Marenzi. X HajTecja tovarna goktttva primorske iežele. ^ Solidnost zajamčena, kajti les ae oauSi ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- H peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-jg dernl sestav. Konkurenčne cene. jg H BV Album pohlitev brezplačen. ^ X8XKXKKfcKXKKXXttK X X X X X X X - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------ kolodvor ali brod v Trstu. ------ Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi • ■ ulica Tesa št. 25. A. . (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenik brezplačno in franko. Tužnim srcem naznanjamo vsem sortdaikom, prijstiljem in znancem, da je nas ljubljeni soprog oziroma oče Mihael Gregorič posestnik v Skednji po dolgi in mučni bolezni, previden ffc svetimi zakramenti zi umirajoče v 01 . letu svoje dobe včeraj ob 11. uri po noči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega bo jutri, v nede'jo dne 2<>. t. m. ob 5. uri pop, na pokopališče v Skednju. &KEDENJ, dne 25. aprila 190:3. Marija, soproga. Ivana vd. Epple. sestra Marija AddJorata, Marica. Dragica, hčere. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI regirtrovana zadruga z omejenim poroštvom. lliea S. Fnmcesco šter. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco štev. 2, I. CA Telefon 952. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po O1l^°J0t na menjice po 6%, na zastave l>° »l/s°/o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Fofttno hrani Ini Čni račun 816.004. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pog ebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. O O Sij * TRGOVI yA Z ŽELEZJEM CARL GREINITZ NEFFEN Pisarna: Corsoll Telefon št. 141 Zaloga: ul. Istituto 1"> Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki pali in I. II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalti v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno ćrni, v zlato- črni, srebrno-ćrni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih kr«t. navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto aii brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. O O o o o o o o o 8 O o o p o Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboril. Intenacijonalna godba in pelje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: I*" Priprave za točenje piva. SP>. V olajšanje nakupovanja se proda-ofuvsi predmeti tudi na mesečne obroke. Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, ^ prodaja po redki ~ priložnostni konfekcije zidano in volneno blago, preproge. pregrinjala in z snovi zarpohištvo. = Moveri profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno ■u tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža t J kot želodec krepčujoče in -—1 ^ tek vzbujajoče, dalje kot ---prebavljen je in telesno Odprtje pospd^ujoče sredstvo posebno onim, ki tr <• na navadnem telesnem zaprtju. Tinktura za želodec raz-pošilja lekar Piccoli v Izubijani v ~katljicah z 12 steklenicam' za K z '24 steklenicami za K 4.HO, z stekle- nicami za K 7.—, z TO steklenicami za K 13. — * Poštni parket pod 5 kg ) Razprodaja se a lpkaruab v Trstu. Istri, Dalmaciji Primorskem, Gcriftkem in Tolminskem po K 2.4P steklenica._ Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, \otl-njake. pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji ( in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, £ železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter J orodje za vsako obrt. < < < > > > > > > > > i > > > > ZOBOZDRAVNIK ■ Univ. Mefl. D,r v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr. ~~ i Izvršuje zadelauja z emajlein, porcelanom, „ srebrom in zlatom. ™ Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi aelo zobovje. ORDINIRA ob lX—12. predp., 3.-5. popol. Najboljše stiskalnice » grozdje lil OLJKE so naše stiskalnice jj tc Automatična briz-galnica. najnovejšega in najboJjsesra sestav« z dvojno in nepretrgano prit iskalno močjo: zajamčeno mijboljše delovanje« ki prekaša vse druge stiskalnice. Hidravlična stiskalnica. Najboljše autom atične patentov« ne trtne brizsralniee „S Y P H O N I A" Plugi. ki delujejo fame od febe, ne da jih bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in o^jke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji Za snšei\je sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žit,a čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega sestavo FH. MA7FARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaja II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsofti, kjer še nismo zastopani. > > Varstvena znamka: SIDRO. L1NEMENT. CAPSICI COffiP. iz Richterjeve lekarne v Pragi nnpoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva »e po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalne (steklenice v zavitkih z našo va*-stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek Riclterm letarna uri zlatem len t pmi X. Ellxa.b*tlxk* Bilo* 6. Naznanilo. Udano podpisani si časti naznanjati cenjenemu občinstvu v me^tti, oiolic« in na deželi, da je prevzel od g. Leopolda Š^ekelj dobroznano zalogo olja, kisa, mila itd. na trga Barlerra Teecliiii št 3 V isti se nahaja vedno bogat izbor svežega blaga, nadalje predmetov za pranje in toileto. Na dežilo sa poti'jajo proti povzetju poštni zav tki od 5 kg., a večja naročila pa p:> železnici ali parobrodu. Gene ugodne. Zi mnog( številni obisk ee toplo priporoča Ivan Millonig. Zahtevajte povsod wr voščilo (biKs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav PlesniČar ul. Stadion, Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, Josip Urdich nI. Stadion, Matej Millonig ul. Ghega, v okolici: Fran Šuman, Anton Sancin v Skednju ; Skapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Godina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Oergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah ; Jaka Stoka na Kontovelju, Josip Gusjtinčic, Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. Popolna likvidacija! Radi po dret j a hiše, prodaja čevljamica JffaDriz ul. Sv. ^intona celo zalogo obuvala v velikom izboru za možke, ženske in otroke. Razprodajalne cene radi opustitve obrti. Uljudno se naproša za obilen obisk. Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. Novo vrstne stiskalnice /a oljke in grozdje / novim diferencijal n ini pritiskom ....... hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanjs, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., pošilja po najnižjih cenah IG. HELLER, Dunaj, il. Praterstrasse 49. Stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in kletjo odda. se v najem. Vrt na razpolago. Kaslov: Via S. Oilino 4lli. iiiujoMlToiTiLil registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., . naistr v lastni hiši. --^----- Hranilne rio^e sprejemajo se od vaacega Če tudi ni član društva iu se obrestujejo po 41/se°/o» ne bi se odoijal reutn. davek. Posojila dajejo ne samo članom in sieer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 5 V*°/o Craduje vsaki tlau od 9. do 12. ure dopol-iu od dt» 3. ure popol. raz ven nedelj iu praznikov. Stanje bran. m Ista 1900. Kron 1,263.563 Poštno-hran. račnn šiv. 831.315. «K«WK«KKK«««K««K • ooo o -oo—oo- M. Aite ■ooo* o o o o o Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. Podpsisani javlja da je prev; Od danOS naprej^"! zel poznano pekarno g. Tram- jbriska Pladka rebula po 36 novč. l ter. Mrzla kuhinja, puža, Via F O S C O 1 O Štv. 2. . „A i Maestrr ulica Vadirivo ^t. 17. Prodaja vsakovrstne moke, I__ kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko. Priporoča se udano Rihard Grom. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in urugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ee brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke, Frankfurt a. ri trgovina z manifakturnim blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 ^ si dovoljuje obveatiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo z*! go 0 kakor tudi povećala prostore s tem, da je ^ ustanovila zgoraj omenjeno podružnico inu.va " da more v polni meri zadostiti v*em zah^ o»bz ceaj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago naj bol še kakovasti in najmodernejše \z prvih tovarn, posebno pa snovi za maske ia ženske obleke, srajce, o\ ratnike, ovratuice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažaega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje iu kitnićarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. g^F" Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtoćneje in najnatan- Q q neje po cenah, da se ni bati konkurence. "^B q q Poskušati, za se prepričati I 0 o o o „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&6ani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komun?'rin obligacij, »rećk, delnic, valut, novcev in deviz Fromese Izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapate kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. "VB Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do Promet s čeki in nakaznicami.