Letnik 2. Maribor, sobota 15. marca 1919. Štev. 61. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem' na dom ali po pošti K 4‘50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27’—, celoletno K 54‘— Ce si pride naročnik sam po list: Mesečno K 4'—, lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Prekmurska deputacija v Beogradu. Ker vsa preganjanja niso mogla spraviti naših jugoslovanskih bratov na Prekmurju v madžarski tabor, jih je začela madžarska vlada vabiti s sladkimi obljubami. Obljublajo jim slovensko republiko z lastno vlado in z lastnim uradništvom. Na madžarske stroške jim bodo baje zgradili vse mogoče šole, ceste, mostove črez Muro dn železnice. Jedini pogoj je ta, da se izrečejo za madžarsko državo. Vsak človek ve, kam pes tacc moli: Madžari se bojijo zveze med Jugoslovani in Čehi, ki jo bo tvorila prekmurska zemlja. Madžari, ki so najbolj hujskali na vojno, se najbolj bojijo posledic te vojne in potrebujejo bogato slovensko * prekmursko ozemlje, ki bi naj prevzelo velik del vojnih dolgov in yojne odškodnine. Kako pa znajo (Tladžari izsesavati podvržene narode, to so dokazovali dolga stoletja. Žalostno je pa to, da so s svojimi lažnjivimi obljubanji premotili celo dosedanje narodne voditelje: slovenske duhovščino med drugimi n. pr. župnika Klekla. Da se razjasni ljudstvu t Ivan Macher. Dfegi tovariš-planinc! Ko sem včeraj v „Slov. Narodu" pod črto duše13* zgor”^ nadpis, me je -pretreslo do dna ,r90SP?^ f5VnateljI Ako.bi bilo mogoče, da 1 Vase uho se enkrat slišalo človeški glas, zaklical b’ Vani s Icrikom bolestnega * srca; Zakaj ste nas zapustili ravno sedaj, ko smo v zgradbi našega novega doma Jugoslavije, srečno do^peii do Kredarice? Vsaj vendar bolje kot jaz, tudi Vi predobro veste, da od naše planinske trdnjavice na Kredarici ni več tako daleč in visoko gori na sinji, veličastni vrh prvaka naših slovenskih planin: na vih Triglasa. Nekaj strmih sestopov, drznih pre7 hodov preko vrtoglavih skalovitiH grebenov in dospeli bi srečno na vrh, na cilj našega potovanja. In Vi nas zapustite v teh največjih tre-notkili naše in svetovne zgodovine? Zapustite pas, kot se je pred davnimi tisočletji zaostavil vodite j izvoljenega ljudstva tik pred vstopom v obljubljeno deželo. Za^aj-to, gospod ravnatelj? Mar Vas nismo dovoij iz srca ljubili in spoštovali mi vsi, vsa V asa nadtisoe broječa družina sloven-bkih planincev? resnični položaj naravnost od centralne vlade v Beogradu, zato se je podala 7. t. m. posebna deputacija prekmurskih Slovencev v Beograd. Obrnila se je na člana Demokratskega kluba, mariborskega državnega poslanca profesorja Voglarja, ki jo je pričakoval in uvedel v Demokratski klub, nato k ministru dr. Kramerju, s katerim so se podrobno pogovorili o vseh vprašanjih. Na podlagi teh pogovorov. je sestavil prof. Voglar poseben oklic na prekmurske Slovence, ki bi se naj predložil vladi, da ga odobri. Drugi dan je vodil naš poslanec deputatijo k dr. Korošcu in v njegov klub, v torek pa k mini sterskemu predsedniku dr. Protiču, ki je prekmurske Slovence s posebno ljubeznivostjo sprejel, odobril v polnem obsegu predloženi oklic ter obljubil Prekmurcem vso pomoč centralne vlade kraljestva SHS. Polna najlepših vtisov in najboljših nad se je vrnila v torek deputacija v domovino. In potem — ne gospod ravnatelj — marveč dragi tovariš planine, ne zamerite, da z Vašo izgubo, ob enem mislim tudi na se Od trenotka, ko sva se pred 20. leti vprvič spoznala na Šmarni gori, pa do prvih začetkov te zadnje vojne furije, ste bili posredno, dostikrat tudi-neposredno priča dogodkom, ki so zame bili ne. samo okvir, marveč izvirna, cela slika mojega, ravno v 20 letni dobi najinega poznanja viharnega življenja. Vojna mi je s svojo brezobzirno krutostjo vse te spomine pokopala globoko pod rušo novih doživljajev, novih razmer. In lavno v teh burnih dneh tu na ogroženi naši severni meji. ko ima vsak izmed nas obmejnih stražarjev dela in skrbi preko glave, nisem najmanje mislil, da se ti zdavno pokopani spomini zopet ožive... tako nepričakovano, na tako britki način ožive. Sredi napornega dela me nadnaravna moč teh bridkih in veselih spominov vleče preko grebena našega Pohorja tja proti beli Ljubljani, tja do mrtvaškega orira, kjer mi v snu večnega pokoja mirno spava eden izmed najljubših tovarišev planincev. Sam truden bridkih prevar življenja; sam prekinprek prepojen sluda nad razmerami tudi v naši novi domovini; sam koprneč po odpo--čitku, kot ga vživate zdaj vi na onemu drugemu — upajmo — boljšem svetu: vendar Regulacija plač stalno nameščenih in cene. V Jugoslaviji se je že v tej kratki dobi marsikaj na bolje obrnilo, marsikaj reformiralo tudi glede plače in zaslužkov v nekaterih javnih in zasebnih zavodih oziroma uradih. V"splošnem pa je državno uradništvo še danes i tam, kjer je bilo pod staro Avstrijo, če ne še na slabšem. > Računalo se je, da bodo s koncem svetovnega klanja prenehale oderuške cene in da bo tudi z živežem vse drugače, vse bolje, kot je bilo še lani. Mislili so, da bodo spričo odpada teh dveh glavnih vzrokov, zakaj uradništvo tudi s primerno zvišanimi dohodki (draginjske doklade itd.) proti koncu vojne ni moglo stanu in priprosti človeški potrebi primerno več; shajati, v tej novi dobi državni uradniki naravnost sijajno-živeli z dosedanjo plačo. Ker se je govorilo, da nova državna oblast ne bo trpela čermerrfih stroškov za uradništvo, se je preje račnnalo na znižanje kot na zyišanje dosedanjih dohodkov. Tsfko približno se je kalkuliralo ob začetku zgradbe nove države. Prišlo pa je vse drugače. Živeža je res prišlo več ko zadnje leto na trg, toda cene so ostale iste, ali pa so- se pri gotovih predmetih še povišale. Na vprašanje zakaj so se povišale, je lahko odgovoriti: Zato ker takoj izpočetka državnega prevrata ni bilo nikjer tiste energične roke, ki bi bila zmožna voditi ves novo pre- dragi tovariš-planinc, kljub veličastnosti smrti si ne morem pomagati, da ne bi, tudi če bi mogel biti osebno navzoč ob Vašem odprtem grobu, z,bolestnim očitanjem zaklical: zakaj to ariš-planinc, ste ravno idaj zavstavili svojo gorsko palico, ravno zdaj, ko mi drugi Vaši tovariši plezamo na vrh vresničenja naših sanj? Vrnite se še za nekaj hipov nazaj iz tajne daljave, kamor ste nam vsem, ki smo Vas poznali, spoštovali in djubili, ob usodnem trenotku prerano odšli. Ko bodemo dragi tovariš-planinc, na vrhu stoječ zrla širom naše obljubljene dežele; ko se navžijeva prvih utisov najinega pogleda v sedanjost in bodočnost naše nove domovine; ko osnujeva vsaj površni načrt novega obsežnega delokroga našega „Slov. planinskega društva*', ki ga treba razširiti preko novo pridobljenih jugoslovanskih gora in ga ujediniti v ,.Jugoslovansko planinsko društvo*1: potem dragi tovariš-planinc, makari stopiva doli raz yrh in če Vam ni odveč moja družba, makari poleževa skupaj doli v teme podzemeljskega kraljestva.-------------- Toda zaman! Smrt je neizprosna. Kaj ji mar, koga najboljših izmed nas nagloma zgrabi njena mrzla roka! ' ' (Dalje prih.) ustrojeni državni voz in bi bila trdo, brezobzirna zagrabila vse, lmalenkost«? Špekulacija, ki te je že sama potuhnila v tihe shrambe med vojno nagromadenega »dobička« je uvidoč slabost in brezbrižnost deželnih krmarjev — državnega krmarja žali bog tedaj že nismo imeli — zopet predrzneje dvignila glavo po konci. Namesto, da bi si bila morala od vlade pustiti diktirati cene, je ona (špekulacija) vladi in občinstvu diktirala cene kakor jih je hotela , ' Tako smo od komaj storjenega koraka naprej, zopet bili vrženi nazaj sredi med neznosne medvojne razmere. Še le ko je streha s plamenom gorela, so pričeli gasit z raznimi odredbami. Pa kaj je bil njih vspeh ? Lastniki blaga so enostavno pustili blago ležat doma, dokler niso našli novih virov: tihotapstvo v Nemško Avstrijo. Poklicani gospodje so tudi to novo prikazen gledali kot nedolžno ovčico. Skoro vsa naša severna meja proti Nem. Avstriji je, tako rekoč brez prave kontrole, in še glede tistih par mož ne more nihče priseči, če se ne obrnejo vstran, ko bi morali ostro gledati. Ne samo po deželi, tudi tu sredi med nami brezvestneži tržijo in prodajajo kakor se jim izljubi. S samimi »reformami« in odredbami ne pridemo nikamor, o tem smo imeli prilike se več ko dovolj prepričati v stari Avstriji. Kazenski zakon v roke, trd, neizprosen, makari da ga izvršuje — rabelj tudi pri nas. Kakor že iz teh površnih potez razvidno, stoji pred nami žalostna, obupna, grozeča slika. Ne le uradništvo, vse kar šteje v takoz-vani srednji stan, vpije po odpomoči. Ozračje sedanjih razmer je podobno onemu tik pred izbruhom nevihte. V Zagrebu in Ljubljani že odmeva prvo gromenje — stavka bančnih uradnikov. Kaj čakate, da se iz lokalnih pojavov razvije-splošna nevihta? natelji denarnih zavodov so na tozadevni seji dne 10. tm. sklenili, da zahtevam stavkajočih uradnikov ne ugode, vsled česar se stavka nadaljuje in so zagrebški denarni zavodi zaprti. Iz Zagreba se- je stavka prenesla tudi v Ljubljano, kjer so stavkajoči svojim šefom podali ultimatum. b: Posebne vesti. Političen pregled. H cr~ K— Mast za Mariborsko delavstvo. Beograd. Mariborski delavci so nakupili v Slavoniji 3 Vngone masti. Ker jim pa hrvaške oblasti navzlic prosti trgovini niso hotele dovoliti izvoza, so se obrnili dotični delavski zaupniki na poslanca prof. Voglarja kot člana Demokratskega kluba, za posredovanje. To posredovanje je imelo tudi zaželjeni uspeh, tako da dobijo mariboiski delavci tekom piihodnjega tedna 3 vagone masti. Za naše ujetnike pod madžarskim nasiliem. Beograd. lJrof Voglarje vložil na zunanje ministerstvo ulogo, naj' posreduje potom francoske misije v Budimpešti, da izpusti madžarska vlada kapetana Rakušo in. druge, ki so jih začetkom januarja madžarske tolpe ujele in zaprle. Stavka bančnih uradnikov v Zagrebu in Ljubljani. V Zagrebu so s svojo plačo pezadovoljni uradniki stopili v stavko, Rav- Razpuščeni občinski odbori. 'Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerente: Občinski odbor v Gradišču pri Lučanah, gerent Gregor Železnik, posestnik v Gradišču ; občinski odbor v' Spodnji Polskavi, gerent Franc Kancler, posestnik v Spod. Polskavi; občinski odbor v Trnovcih, gerent Ignacij Pečuh; občinski odbor v Velikovcu, geient Alojzij Kochler, vladni koncipist v Velikovcu; občinski odbor v Vrhlogi, gerent Anton Mlakar v Vrhlogi ;• občinski odbor v Zagorju, gerent Anton Platnik, posestnik v Preski. Odpuščeni nemškutarji. Deželna vlada v Ljubljani je odpustila ®iz službe^ višjega respicienta finančne straže Franca Sclioschnerja in višjega paznitca tiinančne straže Ivana Goscherja, oba v Ptuju’, Ožbalta Mejaka, učitelja prj Sv. Martinu na Pohorju,. Mihaelo Mejak, učiteljico v Slov. Bistrici, nadučitelja Vijema Huglerja, učitelja Viljema Thyr in Ernesta Winklerja, učiteljice Adelo Stadler, Ano Stangl in Jožefo kosoll, vsi na mestni ljudski šoli v Ormožu tor Jožefa Kottnika, nadučitelja v Soboti. Škofova brošura — pred sodiščem. Znano je, da je bila brošura knezoškofa dr. Napotnika »Zur frommen Erinnerung an Weiland Ihre Majestiiten Kaiser Franz Josef 1. und kaiserin Elisabeth« zaplenjena, .ker vsebuje pregrešek zoper javni mir in red po 1305 kaz. zak. Škof je proti zaplembi prijavil ugovor, v katerem se bo vršila pred okrožnim sodiščem javita razprava danes v soboto ob pol četrti uri popoldne. Kako v Ljubljani plačajo narodno zavednost . . . Poročilo iz seje mestnega šolskega sveta v Ljubljani: Izprašana učiteljska kandidatka in bivša suplentka zavoda »Sacre coeure« v Pressbaumu pri Dunaju, Verena Josinova, ki je zgubila ondi službo kot Jugoslovanka, imenuje se proti naknadnemu pritrdilu višjega šolskega sveta za brezplačno suplentko na« 1. mestnf dekliški šol! pri Sv. Jakobu . . . Res, naravnost gin-ljiva je’noblesa ljubljanskih gospodov; ubogo begunsko učiteljico, ki je bila odpuščena zaradi svoje narodnosti, nagradijo s brezplačno suplenturo! Pač pa se sme Še vedno šopiriti nebroj nemškutarjev v naših uradih; s vdanašjo prenašamo tudi pomanjkanje narodnega učiteljstva v šolah. Krvavi dogodki iz 27. januarja pred sodiščem. Včeraj, se je pred tukajšnjim sodiščem vršila zanimiva razprava o dogodkih nemških demonstracij dne ‘27. januarja. Mestni poveljnik, podpolkovnik g. Zwirn toži zdravnikovo ženo Terezijo Gfubič radi obrekovanja. Zanimivo poročilo sledi jutri. Girstmayerjev morilec Fras. Uradna preiskava proti Girstmaverjevemu morilcu Frasu je že končana in se bo vršila proti njemu glavna razprava danes v soboto ob 9. uri predpoldne pred vojaškitn sodiščem iz Ljubljane, ki bo obravnavalo v civilni razpravni dvorani okrožnega sodišča. Fras je obtožen zaradi hudodelstva uboja. Prepoved uvoza in razširjanja časopisov iz sovražnih držav. Po naredbi kraljevega ministrstva notranjih del je tako dolgo, dokler traja vojno stanje, uvoz političnih časopisov i/, sovražnih dežel in razšhjanje takih časopisov po celi naši dižavi prepovedano, Žrtve suženjstva nemškega nasilja. Nastopni dogodek 1 aže prejasno in preglasno, pod kakšnim surovim nasiljem je ny le živelo in trpelo, ampak še zdaj v novi domovini živi in trpi naše ljudstvo.• Dogodek sam je tako vne-bovpijača priča blaznega nemsko-nacijonalnega Dnevne novice. :b nasilja, da bi bil odveč vsak nadaljni komentar. Poslušajte! Pred približno 1 mesecem pride v neko gostilno v Št. Lovrencu (pii Fali) nekaj naših vojakov. Ko zagledajo na steni viseti še nekaj slik iz domovine najvječjega svetovnega krvnika, bivšega cesarja Viljema, so ogorčeni, da se take slike Še zdaj očitno šopirijo pod kraljevo vlado SHS, zahtevali takojšnjo odstranitev yseh slik, ki spominjajo na najbolj žalostno usodo naše zgodovine. Natakarica je bila pripravljena tej zahtevi ugoditi. Ko pa je gostilničar o’tem dogodku zvedel, je protestiral, češ, da. njegove slike v njegovi hiši niso nikomur nič mar. Ker so naši vojaki pri svoji zahtevi vztrajali, je gostilničar pozval znane mu može ter jih nahujskal proti vojakom. Okoli 40 na ta način nahujskanih, je vdrlo v sobo ter pričelo groziti z dejanskim napadom. Našim vojakom — bili so baje samo trije — ni z ozirom na tako premoč, preostalo drugega, morali so oditi, si z orožjem braneč odhod iz gostilne. Zunaj jih je moralo ščititi orožništvo. Zadeva je seveda prišla pred sodišče. Obravnava- se je morala preložiti v svrho nadaljne preiskave. Ugotovljeno pa je že zdaj sledeče: Večina nahujskanih napadalcev, je slovenska, med temi tudi celo nekaj invalidov, ki se imajo ravno nemško cesarjevemu krvniku zahvaliti, da so za celo življenje pohabljeni. Ko se je te ljudii opozorilo, kako se oni morejo pustiti za tak zločin izlorabiti, so priznali: kaj smo drugega hoteli? Odvisni smo od tega, ki nas je za ta napad najel, odvisni smo, ker on nam daje kruh in moko. Če bi ga ne bili vbogali, bi se sami postavili v nevarnost, da smo mi in naše družine brez kruha in zaslužka. — Obravnava kakor rečeno, še ni končana in kadar bo, tedaj pride tudi naša sodba. Osebna vest. Okrajni komisar Ludovik Klobčič je od mestnega magistrata premeščen v Radgono, kjer posluje kot zaupnik naše vlade pri preVozu živil iz Ogrskega v Nemško-Avstrijo Sestanek starejšin akad.-teh. društva „Triglav“. j£akor že obljavljeno, se vrši sestanek Triglavanov, starejšin in aktivnih članov, v soboto, 15. marca t. k, in sicer v hotelu pri , Zamorcu ‘ v Gosposki ulici ob pol 8. uri zvečer. Še enkrat se vabijo vsi Trigla-vani v Mariboru in okolici na ta sestanek, kjer bo 4reba rešiti vprašanje, kako spraviti društveno premoženje (zastavo, knjižnico itd.) iz Gradca v domovino. Vabilo na shod jugoslovanskih železničarjev, ki se vrši v sobglo 15. marca-ob 6 uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. organizacijska vprašanja; 2. aprovizacija. Odbor. Nemci proti dr. Senekoviču. Našega neumorno delavnega politič komisaija in šefa drž. policije, dr. Senekoviča, naši Nemci že takoj izpočetka niso mogli ,,prenesti“. Po januarskih dogodkih pa so obrnili ves tok svoje onemogle jeze v .prvi vrsti nanj. Posebno jih jezi, da je dosedaj še vse njih načrte s silo in zvijačo se polastiti Maribora, kakor nalašč tik pred izvršitvijo preprečil. Njih jeza in sovraštvo je doseglo vrhunec, ko je dr. Senekovič pognal dva največja hujskača Riedlu in Kotscha preko meje. Ta jeza sega tudi v Grn-dgc, to - se vidi iz surovih napadov graških listov. Naj se le jeze, škode ne bo, če tudi počijo od svoje jeze“. Poziv »Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode" v Ljubljani podjetnikom glede vplačila zavarovalnin. Vsi podjetniki na oz? olju kraljevine SHS, ki se bili poprej elani delavskih zavarovalnic zoper nezgode v Gradcu ali Trstu, se poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale kakor tudi ti koče zavarovalnine za drugo polletje 1918, v kolikor jih nise vplačali še prejšnjim zavarovalnicam, potom poštnega čekovnega urada Sl 18 v Ljubljana na čekovni račun štev. 306 Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v .Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg. štev- 4 Ob enem z vplačilom je vposlati zavarovalnici tu li preračun za listo prispevno dobo, za katero se je vplačala zavarovalnina. Orniggova posest pod sekvestrom. Kakor smo izvedeli, sc je vlada vendar odločila ter je vsa Oniiggova posestva postavila pod sekve.->ter. Takih sekve.strov bi bilo še več nujno potrebnih tudi v Mariboru. Nemška špijonaža v Mariboru. Opaža se, da v zadnjem času Nemci iz Gradca in Lipnice pridno pošiljajo tu sem svoje ogleduhe. Poslužujejo se najrajše ljudi, ki so alt v Maribor pristojni, ali pa, ki so med vojno tu služili kot vojaki in imajo še svoje zveze v Mariboru. Kako ti ljudje pridejo skozi mejo? No, če je na naši meji res taka kontrola, kakor jo opisujejo očividci, potem ni čudno, če se v posamezniki neovirano vtihotapijo preko Špilja v Maribor. Sicer pa je tudi še drugih potov in sredstev dovolj za prehod ogleduhov. Ljubljana bi morala vprašanje obmejne kontrole že zdavna resneje smatrati, kar je iz Maribora sploh mogoče, se stori, ali čudežev ne more dandanes nihče vstvar-jati, zlasti če v Ljubljani tako radi podirajo, kar mi s trudom in osebnimi žrtvami zgradimo. Želi Ljubljana, da jasneje govorimo? Nove nemike priprave. Naših Nemcev vkljub vsem neuspehom še ni pamet srečala. Nasprotno! Zblazneli so že tako daleč, da zdaj kar javno grozijo z novimi pripravami za 28. marca. Tedaj, pravijo, razbijemo Maribor, naj pride kar hoče. — To grožnjo poznamo zdaj že skoro leto dni iz zalauskega protestnega shoda na Glavnem trgu. Dozdaj je Maribor nebrižno za vse te bevskariji in hujjskarije ostal še kakor je bil in prepričani smo, dit tako tudi ostane, Untervvood se išie. Ob času preselitve pomožnega urada na mestnem magistratu, je .zmanjkal pisalni stroj tipa »Untervvood«. Kdorjbi izslovil prijatelja stroja ali pa še celo stroj sam, dobi primerno nagrado. Oddaja krompirja. Okrajno glavarstvo v Mariboru je naročilo nekaj vagonov krompirja iz Hrvatskega. Opčine tuk. okraja, katerim primanjkuje krompirja za nasad, naj takoj naznanijo okrajnemu glavarstvu, koliko kilogramov ga neobhodno rabijo. Krompir se bode oddajal občinam v Mariboru v Tegetthoffovi ulici v Šerbaumovem skladišču. Cena do 82 vinarjev kg. Poziv »Začasnega obžega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani službodavcem glede vplačevanja vavare-valni*1; Vsl službodavci na ozemlju kraljevine bHb, k, so bili poprej člani deželnih uradov občega Pokojninskega zavoda za nameščence v Gradcu in Trstu, se s tem poživljajo, da takoj Vplačajo vse zaostale premije, v koliker jih niso vplačali še prejšnjem deželnim uradom, in da tudi vnaprej ' redno vplačujejo mesečne zavaiovilnine potom poštnega čekovnega uradn SHS v Ljubljani na čekovni račun štev. 307 Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg. štev. 4. Ob enem z vplačilom je obvestiti pokojninski z&vod, za katere mesece in za katere nameščence se je vpl ičala zavarovalnina. 8 D«Pi5i: E Iz mariborske okolice se nam poroča, da imajo mariborske okoliške občine le sla in neužiten koruzni hruh na razpolago, med tem, ko se mesto Maribor poskrbuje z dobrim žitr. m kruhom. Tudi sladk rja še okolica za ta mesec n ina, dočim ga je mesto že davno dobilo. Zakij ta dvojna mem. Zakaj.se naše oko iške slo enske občine zapostavlja? Iz Št. Lenarta v Slov. Goricah. Prostor nekdmje takozvane „Grundbuch3bteilunge‘' tukaišne davkarije kakor jo je jel nazivati od-slov jeni grandiemškutar Steueramtsvervvalter, reči Re insly. se je pred dnevi očistil. Pridne roke slovenskih demokratov so izbrisale zapuščen stari smrdljivi švabski prah S tem je izginila zadnja sled tega pangermanskega znaka iz tega lokala. Ljudska čitalnica je dobila po zaslugi nakaterih tukajšnjih mož ta lepi, za čitalnico res ugodni prostor, na razpolago od višjega finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Čast in hvala na tem mestu vsem tistim, ki so nam h tem prostorom pripomogli, Čitalnici .s tem korakom dali novega navdušenja, novega dela Dali nam pa bodo ali ponujali ti lep' prostori, v bodoče lepe prekrasne družabne ve'ere, katenh smoter je in naj nam ostane gojiti edino le pošteno zabavo in kulturo. V soboto 8 marca 1919 je bila otvoritev leh novih čitalničnih prostorov v navzočnosti vseh udov. Prostori jjso bili natlačeno polni Manjkalo seveda tudi ni naših pridnih marljivih in zavednih dam. Gospod predsednik dr. Leščnik j'e v kratkih pa jedrnatih besedah pozdravil zbrane z željo, da. se naj dela'in ini^li na to, da. dobimo kmalu svoj narodni dom, ki nam še bode dosii več nudil. On je pri tem gotovo mislil na „Schulvereinshaus“, ki že težko čaka na svojp. usodo, da se ga prebarok in se mu da "fllS°slovanski značaj. ZaKaj nek bi moral stati tako zapuščen, osamelj in zasramovan na tako .krasnem zelenem hribuhu Slov. goMc!? Toraj Lenarčani glave pokoncu! poldne, ter se nadaljuje naslednje nedelje ob istem času in na istem mestu. Pri tem se opozarja, da je vsak posameznik sebi, kakor svojemu sostanovalcu dolžan, podvreči se ceplenju, ker je to edino sredstvo proti kozam. Pomisliti mora vsak, da ne le lahko sam oboli na kozah, ampak, da povzroči nevarnost, okužiti z to boleznijo tudi druge. Kako grenko predbacivanje je n. pr. za stariše, če izpostavijo otroke, vsled opustitve ceplenja, nevarnosti te strašne bolezni. Iz mestne aprovizacije. IT □. Kultura. Geologižno predavanje. Iz uradniških krogov smo prejeli: Vaš list je že opetovano opozarjal na nujno potrebo po ljudskih predavanjih. Čudno se nam zdi, da se nihče poklicanih za ta klic ne zmeni. Ali so misli večine tistih, ki bi za, izobrazbo ljudstva morali kaj prispevati, obrnjene edino le na vprašanje: kako se bomo mi sami dobro zabavali, kje je dobiti bolje vino, kje za prigrizek še kakšna kranjska klobasa ? Pa šalo na stran! Gospoda, skrajen čas je, da se dvignejo iz komodnih sedežev vsi tisti, ki imajo zmožnosti in dobro voljo, da seme svojega znanja razsajejo tudi na polje ljudske naobrazbe. Že je v deželi spomlad, treba orati in sejati. Kot jako hvaležen predmet bi bilo n. pr. predavanje o geologični sestavi našega Slov. Štajerja. In za to predavanje imamo izbornega strokovnjaka v osebi višjega šolskega nadzornika g. Poljanca. Ako za predavanje ni skioptičnih sredstev, se bo ukaželjno občinstvo zadovoljilo tudi z navadnimi risbami in slikami. Treba je,začetka. er t t Zdravstvo. □ ■SIR 11 ■■___________________G Koze v Mariboru — ceplenje. V okrožju mesta Maribor sta se v preteklem tednu pojavila 2 slučaja koz pri neceplenih otrokih, od katerih je. že eden umrl. Dognalo se je, da ni iskati vzrok te bolezni v Mariboru, temveč v Ptujskem okraju. Ker se je pa ukrenilo vse potrebno, da se zaduši ta bolezen v prvih slučajih, j'e upati, da mestu ne naraste večje zlo.'Vendar pa ni nobenega jamstva, da se ne zanese ta bolezen ponovno v mestni okrog in če bi se ne naznanila takoj oblasti, bi ne bilo mogoče takoj ustaviti razširjanje. Le z enim sredstvom je mogoče odstraniti to uničevalno epidemijo od mestnih stanovalcev in to je takojšnje ceplenje vseh oseb, katere, ali sploh niso bile, ali pa brezuspešno cei lene v preteklih 4 letih. Da se to potrebno ceplenje omogoči vsem osebam mestnega okrožja, se prične z istim v nedeljo, dne 1(6. t. m. v telovadnici deške ljudske Sole 4 na Stolnem trgu ob 3. uri po- Zadnje vesti. Moka se podraži. Mestu se je nakazala večja množina bele amerikanske moke po K 4'50 za 1 kg loko Reka ali Trst. Ker mesto sedaj nima nikakih zalog cenejše krušne moke, se mora pekom izdajati le to drago belo moko. Doslej so dobivali peki motyo po K L02 za kg; sedaj se jim je moralo moko zaračunati po K 2'04 in se torej dvigne cena kruhu od K —'80 na K 1'60. Peki pa morajo seveda popolnoma bel kruh peči. Kadar dospe zopet cenejša krušna moka, se bodo cene zopet znižale. Sedaj je pa povišek cen v interese občinskega premoženja neobhodno potreben, ker doplača občina vkljub povišku cen pri vsakem kg okroglo 3 K. Revni sloji, ki dobivajo moko pri pomožnem odboru 1, II in III, bodo dobivali belo amerikansko moko po K T60 za kg, med tem ko bode ostalo prebivaltsvo, ki dobiva moko na izkaznice, moralo belo moko plačevati po uradni nabavni ceni. KruSno okrožje l Viljem VVitlaczil, Grajski trg, se v pondeljek, dne 17. t. m. spet vzpostavi. S tem dnem imajo vse one stranke, na katerih nakupovalni.i izkaznicah je označeno to okrožje, spet tam svoj kruh prejemati. Velja torej modro prečrtana okrožna številka. Ker se bodo v nekaterih tednih itak nove nakupovalne izkaznice izdajale v izdanih nakaznicah sedaj sprememba ni potrebna. H_________ Veliko tihotapstvo na naši severni meji. Maribor, 12. marca. Ljub. »Več. list* poroča: Na naši' severni meji so prišli na sled veliki družbi tihotapcev. Zadnji teden so tihotapci iz Gradca pokupili na Dravskem 'polju nad -100 debelih prašičev, katere so po raznih ovinkih in skrivnih potih spravili čez Dravo in Slovenske gorice do naše demarkacijske črte. Večino teh prašičev so naši. finančni stražniki in orožniki zajeli, V tihotapsko družbo je zapletenih več mariborskih Nemcev in nemčur-jev. Zaplenjeno blago je vredno okoli 100.000 K. Tihotapci so plačevali prašiče kilogram po 40 do 50 K. Reka pride pod protektorat Anglije. Zagreb, 13. marca. ■(„Več. list“.) »Jutranji list“ poroča: Od dobro poučene angleške strani se je izvedelo, da so se zadnje dni na mirovnem posvetu vršile razprave o pripadnosti Reke. Končno se sklenilo, da Reka za sedaj ne bo pripadala niti Jugoslaviji niti Italiji, marveč da bo začasno internacionalizirana pod protektoratom kake velike države Prvotno je Italija zahtevala, da se njej poveri protektorat nad Rek,o. Temu se je. protivila Francoska. Radi tega nesoglasja je prišlo do glasovanja. Izid glasovanja je bil, da pride Reka pod protektorat Angleške in sicer za dobo petih let. Ta čas bodo Angleži praktično preizkušali, čegavi interesi prevladujejo na Reki in če bi bilo bolje, da pripada reka Italiji ali Jugoslaviji. Potem se bo šele končnoveljavno odločilo, komu bo pripadala Reka. H Meteorologlčno opazovanje. R Našemu, včer. prorokovanju je za petami sledilo uresničenje — pri nas vsaj glede vremena. Megla, dež, če zadiha sever, tudi novi sneg. In na kosu zemlje, kjer leži Sicllja, so na delu — vulkanične sile. Torej je bila vedrina zadnjih krasnih dni in nočj — mimoidoča omana? M® Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru V LiUSLJANI Delni ka g avn ca , . Poslovalnica avstrijske razredne loterije grtF" Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu nbresto- Rezervni fondi nad 4,000.000 K vanju. Rentni davek plača lianka sama. . . Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskpntira menice, de- vize, vrednostne papirje itd. Izdaja čike, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in JUago. Izvršuje borzna naročila najkulantnije. \ Mirna begunska družina ^ Kniinama in vplpfrnnuina naniria , ^ I Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko W@ixl Maribor, GBavni trg 22 išče v slovenskem delu Štajerske zračno, ^ meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in s« 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe (X na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. ^ , priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz | K glednic, raznega papirja in sploh vseh pi | p salnih in šolskih potrebščin. brez otrok, za oskrbo 2 hiš, se sprejme z'4 v zalogi razne šolske ter leposlovne knji- g ključavničar ali ko- ig ge, tudi v hrv. jeziku. 0 Hišnik 1. aprilom. Prednost ima ključavničar vač. Natančneje se izve: Maribor, Cvetlična ulica št. 27|I—4. Slanino in zaseko odda v vsaki množini A. Vertnik, mr, trgovina z mešanim blagom. 111.17 Naznanilo! Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet izvršujem soMiMo in Biestiarslio obrt v IMori. Za cenj. naročila se priporočam. Anton Vaupotič, slikar Maribor ob Dr., Mozartova cesta 58. Semena vrtnarskega, cvetflčnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor ob Dr. Solijin trg 1 S Se Prevzame naročila na štampilije. ^ kš Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se Jšj ^ razprodajo. j^j ^ V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. ^ Karbidove svetilka stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! C. Th. Meyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. Naznanilo! B®®®®®®®®®®®®®®!®)®®®®®®®®®®®®®®®® ® ® ® ® ® ® ® franc Šket avtomobilni, vozovni la-1 kirnik in sedlar Maribor, Cvetlična ul. 9 je o tvoril z 15. marcem t. I. ® svojo delavnico. Prevzamejo se vsa v to stroko ® spadajoča nova dela, kakor tudi ® popravila. | §®®®®®®®®®2®®®®®®i®l®®®®®®®®®®®®®®® = Exportna trgovina = Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh = v trgovino spadajočih stvari. — IS st sSl^slla Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Pri slovenski rodbini išče sobo če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. nudbe na uredništvo lista. Po- Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|I. ®®®®®®®®6®®®®®®®l®l®®®®®®®®®®6®®®®6 Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! eee®®e®®®®®®®®®®i®i®®®®®®®®®®®®98®® Raznašalci časopisov se sprejmejo v upravništvu borskega delavca**. ,Mari> Juraj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. «•••••#•••••!•••••••• •••• Hotel in restavracija „Union“ (preje Erzherzog Johann) v Mariboru priporoča dobro kuhinjo, izvrstna vina in vedno snažne hotelske sobe. Ciril in Rozi Tratnik. Prostor sposoben za mizarsko obrt se išče v najem. Ponudbe pod »Mizarstvo« na upravništvo. .Mariborski delam' se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg * Glavna trafika, Glavni trg Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezia „ „ Schifko Maria, Melje Pichler Ana, „ Jurko Maria, Koroška cesta Lacknei; J., Vitrinjska ulica Kos A.,’Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor axxxxxxxxxxxxxxx3 Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik : Fr. Voglar. ‘ Tiskarna: Karl Rabftsch v Mariboru,