908TRŽIČ TRžIšKI teks 1972 s s 5 N« COBISS ® Problematika proizvodnje v juniju c) tkalnica: I. Osnovni material a) predilnica; Oskrba su surovinami je bila v juniju nezadovoljiva in je povzročala številne težave v proizvodnji ter zelo pogoste menjave mešanic, ker so skupne zaloge bombaža močno upadle. Razen tega večina bombažev, ki so bili še na zalogi v zadostnih količinah, ustreza le za izdelavo nizkih številk iz »zelene mešanice«, ki pa so v proizvodnem programu minimalno zastopane. Najbolj pogoste menjave so bile pri »rumeni« mešanici, ki je v proizvodnem programu najmočneje zastopana in je prav zanjo najbolj primanjkovalo surovin. Zamenjana je bila tudi »bela« mešanica. Nekatere pošiljke surovin so morale biti takoj dane v predelavo in ni bilo časa za predhodne kakovostne analize, zato so se v proizvodnji pojavljale številne te-žja!ve, kot povečano število pretrgov, slabša kakovost preje itd. Večjih izpadov proizvodnje pa zaradi tega ni bilo. b) sukalnica: V juniju smo predelovali le dve številki (Nm 20 in Nm 34), ene in druge je bilo dovolj na zalogi itn zato ni bilo težav v proizvodnji. OPOZORILO! Člane kolektiva opozarjamo, da so dolžni izkoristiti letni dopust, ki jim pripada za leto 1972, do konca tega leta. Dopust je možno nastopiti tudi koncem leta 1972 in ga neprekinjeno nadaljevati v januarju 1973. Tistim, ki letnega dopusta ne bodo izrabili v navedenem času, bo le-ta zapadel, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust pa se v smislu prepovedi Temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne bo izplačalo. Istočasno opozarjamo vse vodje, da so podrejenim dolžni omogočiti izrabo pripadajočega letnega dopusta do konca leta 1972. KDS Oskrba tkalnice s prejo je bila tudi v juniju zadovolji- va. Čeprav se zaloge le-te postopno zmanjšujejo, so bile še vedno prevelike in so pov-vzročale probleme pri vskla-diščevanju, kar se je še bolj zaostrilo spričo že omenjenih pogostih menjav mešanic v predilnici. Težave pri predelavi so povzročale za prejo iz BD-200 strojev značilne pomanjklji- Delavski svet podjetja je na svoji 4. redni seji z dne 14. 7. 1972 po opravljenem razpisnem postopku sprejel sklep o ponovnem imenovanju tov. Lončar Janka za glavnega direktorja. Istega dne je bil s strani DS tudi potrjen predlog, ki ga je podal na podlagi sklepa svoje 1. izredne seje z dne 1. 7. 1972 odbor za organizacijo dela in delitev dohodka namreč, da se s 1. julijem 1972 prenese od dosedanjih 35 % vrednosti točke OD, 20% v osnovno postavko, 15 % pa naj še nadalje ostane kot vrednost točke. Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka je na svoji 5. redni seji z dne 28. 6. 1972 sprejel sklep, da se predlagajo DS podjetja v potrditev naslednje spremembe pravilnika o delitvi dohodka: Čl. 36. pravilnika naj se črta, čil. 44 pa naj se spremeni in po novem glasi: Najvišji zneski dnevnic, ki se priznajo posameznikom se zmanjšajo za 70%, če ima vosti ter slabo kakovost Nm 40 in Nm 50 Wc osnove, izdelane iz bele mešanice štev. 3. d) oplemenitilnica; Zaloge surovin tkanin so se tudi v juniju znižale za nadaljnjih cca 27.500 m in ob tolikšnem številu različnih artiklov ne moremo računati na nadaljnje zniževanje. Že ob tem stanju (med 400 in 500 tisoč m) smo bili prisilje- (Nadaljevanje na 2. strani) tisti, ki je na službenem potovanju v tujini med tamkajšnjim bivanjem brezplačno stanovanje in hrano oz. za 30%, če ima samo brezplačno stanovanje in za 50 %, če ima samo brezplačno hrano. Če se posebej prizna stroške nočitev ob predložitvi računa nočitev se obračunane dnevnice zmanjšajo za 30 %. Vsem članom del. kolektiva se pri potovanju v tujino prizna nočitev v hotelu do vključno A kategorije. Po sklepu 2. redne seje odbora za izobraževanje z dne 16. 6. 1972 se bodo glede na to, da so se stroški dopolnilnega izobraževanja članov kolektiva izven podjetja zelo povišali, za vse izobraževalne akcije, ki bodo presegale znesek 500,00 din iz naslova stroškov (stroški akcije, prevozni stroški, dnevnice ...) izdelale pogodbe o povračilu stroškov tečaja, seminarja ipd., ki jih bo moral tisti, ki bodo zanj kriti, podjetju povrniti v primeru, če bo z njim predčasno prekinil delovno razmerje. Z novimi stroji dosegamo večjo produktivnost in kvaliteto. Sklepi samoupravnih organov JANKO LONČAR ponovno glavni direktor Od zadnjih volitev glavnega direktorja podjetja leta 1968. so potekla štiri leta in spet je prišel čas, ko je bilo po statutu treba razpisati to delovno mesto. Delavski svet je zato na svoji 3. redni seji 15. 5. 1972 sprejel sklep, naj se izvede javni razpis ter je v ta namen imenoval posebno komisijo v sestavu: Hrovatič Rudi — predsednik, Milič Breda — tajnik, Roblek Danilo — član, Bečan Karel — član, Pemuš Marjan, član. Komisija je izvedla razpis v dnevniku »Delo«, dne 5. 6. 1972. Razpisni pogoji so bili določeni v skladu z določili 120. čl. statuta in 55. čl. Temeljnega zakona o podjetjih ter ob upoštevanju priporočil CK ZKS. Razpisni postopek je trajal 15 dni od dneva objave, t. j. do 20. 6. 1972. V postavljenem roku je komisija prejela eno samo prijavo na razpis, ki jo je vložil tovariš Lončar Janko, dosedanji glavni direktor. Na seji komisije, dne 5. 7. 1972, so člani obravnavali vloženo prijavo ter so ugotovili, da kandidat izpolnjuje naslednje razpisne pogoje: 1. da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri; 2. da ima 21 let delovne prakse na vodilnih delovnih mestih, od tega 17 let na delovnem mestu finančnega direktorja in 4 leta na delovnem mestu glavnega direktorja podjetja; 3. da aktivno obvlada en svetovni jezik (nemščino); 4. da je pri svojem dosedanjem delu in ravnaniu dokazal, da ima moralne, politične in organizacijske kvalitete; 5. da izpolnjuje pogoje v smislu 55. člena Temeljnega zakona o podjetjih (glede nekaznovanosti). Komisija je bila glede na to mnenja, da ni zadržkov za ponovno izvolitev tovariša Lončarja na delovno mesto glavnega direktorja podjetja ter je predlagala delavskemu svetu, da izglasuje njegovo ponovno izvolitev na to delovno mesto. Delavski svet, ki je zasedal dne 14. 7. 1972, je odločil o predlogu komisije z javnim glasovanjem. Od navzočih 28 članov DS jih je 26 glasovalo za ponovno izvolitev, dva člana pa sta se glasovanja vzdržala. Ker je bila s tem zagotovljena absolutna večina, je DS sprejel sklep, da se tov. Lončarja razporedi na delovno mesto glavnega direktorja za naslednje 4-letno obdobje. Predsednik DS tovariš Pemuš Marjan se je ob tej priliki v imenu DS zahvalil tovarišu glavnemu direktorju za njegov dosedanji trud in za dosežene uspehe ter mu zaželel mnogo uspehov pri nadaljnjem vodenju podjetja. Tem željam se pridružuje tudi uredništvo Tržiškega tekstilca. I Za občinski praznik — 5. avgust * * Iskreno čestitajo samoupravni organi in * družbeno politične organizacije ter uredniški + odbor Ì ************ Problematika proizvodnje (Nadaljevanje s 1 strani) ni dnevne partije sestavljati iz več različnih artiklov, kar vpliva na to, da se povečujejo zastoji in poraba pomožnih sredstev v obratu (večje odplake). Ob koncu meseca smo uspeli dobiti nekaj naročil za uslužnostno beljenje širokih tkanin drugim podjetjem, s čimer bomo premostil pomanjkanje domačih. e) konfekcija: V j trni ju je še vedno občasno primanjkovalo bombažnih tkanin za izdelavo ka-pen, kar pa bo v juliju (po ukinitvi tkanja Flanel tkanin II. Proizvodnja za izvoz) odpravljeno. Nasprotno pa smo imeli na zalogi tolikšne količine tiskanih Koplonov, da smo jih morali vskladiščiti v skladišču got. tkanin. Isto velja za tkanine, iz katerih izdelujemo rjuhe, ker proizvodnja le-teh zaradi pogostih okvar na krojiltno-nalagalnem stroju zaostaja za planom; od ostalih reprodukcijskih materialov je občasno primanjkovalo le čipk za izdelke »Vesna«, kar povzroča preseganje proizvodnega plana, kateremu je prilagojeno letno naročilo. maj junij a) predilnica: — izvrševanje plana: v ef. kg 106,50 % 107,78 % v baz. kg 101,83 % 103,27 % — izkor. strojev 66,40 % 62,90 % — produktivnost; baz g/vrh (prst.) 13,97 13,42 baz g/pr. m./h (BD) 61,29 60,55 HOK ure 18,04 17,56 b) sukalnica; — izvrš. plana pri 0 Nm 10,— 116,35 % 77,84 % — izkor. strojev 40,— % 33,— % — produktivnost: g/vrh 66,72 44,65 HOK ure 12,23 13,96 c) tkalnica: — izvrš. plana: v m! 107,77 % 110,27% v votkih 105,38 % 107,61 % — izkor. strojev: na pog. statv. ure 92,70 % 93,30 % na ef. statv. ure 95,80 % 96,40 % — produktivnost: enot/del. uro 42,44 42,21 d) oplemenitilnica: — izvrš. plana: v m? 114,32 % 113,94 % e) konfekcija: — izvrš. plana; v m2 116,15 % 119,51 % v enotah 118,06 % 125,03 % — izkor. strojev 91,60 % 90,80 % — produktivnost: ur/100 enot 104,92 94,12 Proizvodni plani vseh osnovnih obratov razen v sukalni-ci so bili občutno preseženi, delno tudi na račun manjših izpadov zaradi planiranih letnih dopustov, ker večino zastojev zaradi občasnega izrabljanja dopustov obrati krijejo s premeščanjem delovne sile. V sukalnici proizvodni plan ni bil dosežen, ker sta oba obratujoča stroja obratovala pretežni del meseca samo v eni izmeni namesto v treh oziroma vsaj dveh izmenah, kar je posledica občutnega porasta izostankov, predvsem bolezenskih. Prav tako postopno naraščajo zastoji oziroma se slabša izkoriščanje strojev, kar je logična posledica izrabljanja letnih dopustov v poletnih mesecih. Iz istih razlogov je upadla v predilnici in sukalnici tudi proizvodnost na strojne zmogljivosti (gramov na vretensko uro). Proizvodnost na časovno enoto (opravljeno delovno uro) je v primerjavi z mesecem majem v večini primerov boljša, vendar le-ta močno niha med meseci, kar je posledica gibanja medfaznih zalog. III. Delovna sila — izostanki maj junij — predilnica 9,4% 11,5% — sukalnica 10,0% 36,4 % — tkalnica 11,0% 14,5 % — oplemenitilnica 11,7% 10,3% — konfekcija 5,7% 9,4% Iz primerjave je razvidno, da so skupni izostanki v vseh obratih razen v oplemenitil-nici, kjer so se občutno zmanjšali boleznski izostanki (iz 6,5 % v maju na 3-8 % v juniju), precej porasli, kar je posledica izrabljanja letnih dopustov, o čemer smo govorili že v II. poglavju po- ročila, kjer je obravnavano izvrševanje plana in gibanje produktivnosti. Največji porast je v sukalnici, kjer so se bolezenski izostanki povečali iz 10% v maju na 27,3 % v juniju. Povprečno število zaposlenih v osnovnih obratih pa se je gibalo takole: maj junij —■ predilnica 277 270 — sukalnica 10 11 — tkalnica 428 429 — oplemenitila: ca 77 78 — konfekcija __________193_______________________ 192 IV. Vzdrževanje strojev a) predilnica: V juniju so bila poleg tekočih popravil opravljena naslednja vzdrževalna dela: — popravilo kondenzorja v rahljalnici —- popravilo ririatt« rahlja-ča ter zamenjava rahljalne rjuhe in latastega pasu — popravilo kondenzorja na Triitzschlerjevem baterju (št. 2) — brušenje tambourjev, briserjev in pokrovčkov ter nastavitve na 9 starih mi-kalnikih — kontrola napetosti verig PIV in mazanje krogličnih ležajev na vseh 16 novih mi-kalnikih — menjava sklopke in verižnega zobnika na enem od flyer jev — remont 2 prst. strojev b) sukalnica: — popravilo enega vretena — zamenjava napenjalnih jermenic na obeh sukalnih strojih (po 1 kom), katere ne ustrezajo obstoječim obremenitvam in so zato reklamirane c) tkalnica: Poleg tekočih popravil je tudi v juniju normalno potekal normirani remont ELI-TEX statev in avtocopserjev, pri čemer pa so se pojavljali občasni zastoji zaradi po- manjkanja čistilnih strojev. Na novem snovalu »Schlafhorst EZD« so se pojavile prve težave, ki pa so bile s pomočjo inšpektorja firme Schlafhorst in domačih vzdrževalcev odpravljene. d) oplemenitilnica; V juniju so bila opravljena naslednja vzdrževalna dela na strojni opremi obrata: — razna mehanska in električna popravila na strižniku im belilnem agregatu — popravilo sklopke in verige na ARTOS-u štev. 1 ter popravilo razširjevalca verige in aparatov na ARTOS štev. 2. Beliini agregat je potreben temeljitejšega popravila, ker številne okvare na reostatih, relejih, stikalih in kablih po- V. Doseganje norm — sukalnica-skupaj —• tkalnica-skupaj — pregledovailnica-skupaj — oplemenitilnica-skupaj — konfekcija-skupaj — (sklad. got. (blaga — zabojarna — BPT-skupaj vzročajo pogoste zastoje. Isto velja za pode. kii ne ustrezajo zahtevam /varnega dela. Številni zastoji so bili tudi zaradi) pomanjkanja dokov, posebno še, ker nekateri od razpoložljivih zaradi pokvarjenih ležajev niso uporabni. Še vedno je problematično tudi brušenje spiralnih nožev za strižniik, za kar smo vezani na podjetje IBI Kranj. e) konfekcija: Največ zastojev in okvar je bilo v juniju na vezilnih avtomatih, kjer popravila zaradi bolezni enega od mehanikov le počasi napredujejo. Pogosti zastoji so bili tudi na nalagalno-krojilnem stroju, ki je potreben temeljitejšega popravila. V juniju je bila končno popravljena tudi grelna plošča likalnega stroja. Ob koncu meseca so s 4-mesečno zamudo prispeli štirje novi stroji za sestavljanje izdelkov (z ob-zankajočim šiivom), pri čemer smo imeli doslej proizvodno grlo. 115,98% 115,73% 115,-»/o 119,17 % 119,74% 119,02% 117,50% 118,61% 122,37% 118,29% 115,74% 114,94% 130,50% 128,50 % 128,67 % 133,27 % 118,31 % .117,42 % maj junij — predilnica-skupaj Spremembe iz ustave — v življenje Skoraj bo leto dni, odkar so bila sprejeta ustavna dopolnila. Med tem časom je bilo na raznih ravneh dosti seminarjev, predavanj in sestankov, ki so v glavnem obravnavi! vsebino ustavnih dopolnil, njihovo bistvo, pa postopek za njihovo uresničevanje. Po tej aktivnosti je zelo pomembno oceniti do kod smo prišli z uresničevanjem ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela, ikateri problemi so nastali in kako so posamezne družbenopolitične in strokovne organizacije, organi upravljanja in drugi sodelovali pri njihovem uresničevanju. Res je, da so se v raznih okoljih zelo različno lotili uresničevanja ustavnih dopolnil, zato se pa tudi rezultati razlikujejo. Toda zadnje čase je na mnogih sestankih slišati ugotovitve, da se ustavna dopolnila počasi uresničujejo. Kot poglavitni razlogi se naštevajo: nezadostna mobilizacija vseh družbenopolitičnih organizaaij v kolektivih in komunah; delo brez vnaprej določenega delovnega programa, na podlagi katerega bi to delo potekalo sistematično ne pa kampanjsko; čakanje, da se uredijo vsa sistematska vprašanja, problemi stabilizacije in druge težave kolekti- vov in da Ibi se šele potem prijelo za delo v zvezi s temi vprašanji; pasivnost nekaterih vodilnih in strokovnih kadrov. Kot nerešena se navajajo naslednja vprašanja: podrobnejši kriteriji za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela; postopek za sprejem odloka o konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela in sklepanje samoupravnega sporazuma o združevanju način reševanja problematike minulega dela; sklepanje samoupravnega sporazuma o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov; izdelava drugih splošnih aktov itd. Poudarja- nje teh in drugih vprašanj ima pogosto namen odložiti ali pa zavlačevati uresničevanje ustavnih dopolnil. Hkrati pa v kolektivih, kjer so tudi doslej dosti storili za razvoj neposrednega samoupravljanja, kjer so se uresničevanja ustavnih dopolnil lotili na podlagi delovnega programa in k temu delu pritegnili družbenopolitične organizacije, vodilne in strokovne ljudi ter vse zaposlene — uspehi niso izostali. Glede na takšno situacijo bodo skupne strani v bodoče prinašale tista tolmačenja, za katera bodo organizacije pokazale zanimanje. Šivilje na brzošlvalnih strojih v šivalnici. Sklepi 3. seje predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Našim bralcem .priobčujemo mekaj važnejših sklepov in ugotovitev s 3. saje predsedstva rep. odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva SR Slovenije. Predsedstvo je ugotovilo: — da v delovnih organizacijah industrije in rudarstva v veliki večini niso formirane komisije — delovne grupe, ki bi proučevale sedanje stanje samoupravljanja in poslovne — tehnične organiziranosti v svojih delovnih organizacijah, — da so v razčiščevanju in realizaciji dokaj aktivno vključene 'le družbeno politične organizacije Zveze komunistov in sindikat, da pa Gospodarska zbornica, skupščinski organi v republiki in občini ter strokovne institucije ne kažejo dovolj interesa za realizacijo ustavnih dopolnil, — da zaostajanje realizacije ustavnih dopolnil, zlasti XXI., XXII. in XXIII. amand-mana zvezne ustave ter XXVII., XXVIII., XXIX., XXX. in XXXI. amandmana republiške ustave zahteva povečano aktivnost vseh družbe-no-političnih in družbenih dejavnikov. Zaradi takih ugotovitev je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sklenilo: 1 2 1. Uresničevanje ustavnih amandmajev je možno uresničiti le z večjo enotnostjo politične akcije vseh družbeno političnih in družbenih dejavnikov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in v družbi kot celoti. Zato mora sindikat jasno nastopiti proti posameznikom in neformalnimi grupami, ki so nosilci še nadaljnjega odtujevanja dohodka izven TOZD. Prav tako je nujno treba obračunavati in voditi boj z nosilci idej, da je samoupravljanje zgolj oblika političnega odnosa, kot tudi s predlagatelji odlaganja uresničevanja ustavnih dopolnil, ki utemeljujejo, da je sedaj, potrebna bitka le za stabilizacijo in reševanje gospodarskega položaja. 2. Osnovne organizacije sindikatov v ddlovnih organizacijah naj pri svojem delovanju izhajajo iz naslednjih postavk: — da mora biti v vsaki delovni organizaciji in v vseh drugih delovnih skupnostih izdelan in politično ter strokovno utemeljen program za uveljavljanje ustavnih dopol- nil. Tak program, ki mora vsebovati med drugim tudi načela za ustanovitev TOZD, osnove za njihovo združevanje in to skladno s skupnimi interesi, ekonomske analize de- janskega stanja itd. —- mora pripraviti širša komisija (ali odbor), ki jo imenuje delavski svet in ki mora za ves postopek in naloge postaviti tudi ustrezne roke; — o ustanovitvi TOZD morajo neposredno odločati delavci, kot to določa ustava; — v delovnih organizacijah, kjer ne bodo začeli z dedom in ne bodo izvolili komisij (odborov) za izdelavo programa, naj na pobudo sindikata organizirajo delavce, da sprejmejo na zboru delavcev dela delovne organizacije (podjetja, zavoda itd.) sklep o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela in to takrat, ko ta dei delovne organizacije pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji, in je lahko na tej podlagi samostojno izražen. Ce bo sprejet tak sklep, morajo delavci uresničiti tudi ustavno dolžnost o združevanju TOZD v okviru delovne organizacije na novih osnovah in novih odnosih; — da so odgovorne za družbeno politično izobraževanje delavcev, saj uresničevanje novih odnosov zahteva več razumevanja in vse več znanja o družbenih in ekonomskih zakonitostih in kategorijah. Zato naj izdelajo program za tovrstno izobraževanje in ki ga je treba tudi takoj uresničevati, da bodo delavci razumeli pojme, ki jih uporabljajo v vsakodnevnem procesu družbene reprodukcije, v proizvodnji, pri dohodku in samoupravnih odnosih sploh; — v statutih je treba opredeliti pravice delavcev organiziranih v sindikatih, v TOZD in v vseh drugih organizacijah združenega dela, saj bo možno tako nove odnose uveljavljati samo ob nujno potrebni večji angažiranosti in odgovornosti sindikatov. Uskladitev omogoča XXXI. dopolnilo k ustavi SR Slovenije; — da se ustvarjajo enaki pogoji za vse, ki sodelujejo v procesu uresničevanja samoupravljanja, delavcu — sa-moupravlljalcu pa je treba priznati tudi delo v samoupravljanju in ne le delo v proizvodnji; — da bo uspešno uresničevale svoje naloge morajo za to ob najtesnejši delovni povezanosti z Zvezo komunistov, Zvezo mladine in s samoupravnimi organi oblikovati enotna stališča v političnem aktivu delovne organizacije. S stališči mora biti seznanjen vsak član delovne skupnosti. 3. Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije bo po- sredoval vsem članom republiškega odbora, občinskim, medobčinskim, obalnemu in mestnemu odboru gradivo za uporabo pri realizaciji ustavnih dopolnil, in to: — temeljna organizacija združenega dela v samoupravnem sistemu, — postopek za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela, — osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD, — mesto in vloga sindikata v delovnih organizacijah in v občini, — minulo delo v samoupravnih družbeno ekonomskih odnosih, — ekonomska in družbena izhodišča in definiranje pojma, — predlogi konkretnih rešitev. Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Mikalnik Platt z direktnim dovajanjem prediva. 30. obletnica Kokrškega odreda V letošnjem letu mineva 30 let od ustanovitve Kokrškega odreda. Praznovanje sovpada z občinskim praznikom. V dneh od 1. do 6. avgusta bodo nekdanji pripadniki Kokrškega odreda položili vence na vsa pomembna obeležja iz zgodovine tega odreda v NOV: na grobišče talcev, požgane vasi in prizorišča večjih bojev enot Kokrškega odreda. Vence bodo položili na 30 mest, povsod, kjer je odred deloval, to je od Kamnika pa do Jesenic. Pri spomeniku žrtvam pod Storžičem bodo položili vence Kokrškega odreda, družbeno političnih organizacij ter Sob Tržič. Na KaHšču, kjer je bil 18. junija 1942 ustanovljen Kokrški odred bo odkritje spominske plošče, odkrita pa bo tudi spominska plošča v Dragi, kjer je bil Kokrški odred obnovljen. V soboto, 5. avgusta ob 17. uri bosta predsednik Sob Tržič in predsednik Ubčin-skega odbora Zveze združenj borcev NOV priredila sprejem za vse preživele pripadnike Kokrškega odreda. Centralna proslava bo v nedeljo, 6. avgusta. Zjutraj bo svečana seja družbenopolitičnega zbora. Sledil bo zbor preživelih borcev Kokrškega odreda in parada po Cankarjevi cesti na prostor za zbo- rovanje pred spomenik padlim borcem NOV. Na paradi bodo sodelovali: partizanska enota, enota graničarjev iz karavle Kokrškega odreda na Ljubelju, enota predvojaške vzgoje, enota civilne zaščite, gasilci, taborniki in drugi. Na zborovanju bo govoril tovariš Vinko Haf. ner, nekdanji politkomisar v bataljonu Kokrškega odreda. Po govoru bo na sporedu kulturni program, v katerem bo sodelovala pihalna godba, moški pevski zbor iz Dupelj, prvak Ljubljanske opere Lad-ko Korošec in recitator Jože Zupan iz Ljubljane. Po zborovanju bo družabno srečanje v parku BPT. F. J. Intenzivni tečaj nemščine Zavod intenzivnih tečajev tujih jezikov v Ljubljani je organiziral začetni intenzivni tečaj nemščine, katerega se je udeležilo tudi 11 naših strokovnih sodelavcev. Začel se je 14. februarja in je trajal do 12. junija trikrat tedensko po 4 šolske ure. Po končanem tečaju so uspešno opravili izpit za I. stopnjo. Smatramo, da je potrebno izreči vse priznanje našim tečajnikom, saj so poleg obveznosti v podjetju res uspeš- no dokončali precej naporen in zahteven tečaj v prostem času. V jeseni bo nadaljevalni tečaj, katerega se bodo udeležili vsi, ki so uspešno končali začetnega, poleg tega pa je predvidenih še nekaj novih sodelavcev za nadaljevalni in začetni tečaj nemškega jezika. Prepričani smo, da uspeh ne bo izostal, saj so tečaji te vrste eni najboljših pri nas. Center iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiM Sodelujte v Tržiškem tekstilcu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiii! Seminar o delu z ljudmi in komuniciranju V mesecu juniju je bil organiziran seminar o delu z ljudmi in o komuniciranju za mojstre, asistente, pod-mojstne in preddelavce vseh osnovnih obratov in vzdrževalne službe. Predavaj je ing. Jože Florjančič, direktor splošnega sektorja Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani, ter izredni predavatelj na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Poleg predavanja je bila v programu tudi praktična vaja in sicer vodenje sestanka. Predavatelj je izredno dobro podal obravnavano temo ter s številnimi primeri iz prakse napravil predavanje še bolj zanimivo in razumljivo vsakemu udeležencu. Ob kancu seminarja sc) udeleženci opravili tudi preizkus znanja na podlagi katerega so dobili potrdilo o uspešno opravljenem seminarju. Vsak udeleženec je na predavanju lahko pridobil ustrezno znanje iz tega področja in napotke za praktično uporabo na delovnem mestu. Veliko se govori in bere, da je v dandanašnjem svetu človek najpomembnejši dejavnik. Z večino ljudi se lahko hitro sporazumemo, sodelujemo z nekaterimi posamezniki pa se pojavljajo problemi in težave, ki včasih lahko zelo slabo vplivajo na delo na delovnih mestih. Iz prakse vemo, da se ljudje v različnem okolju različno počutimo, jasno je tudi, da je počutje v veliki meri odvisno tudi od ljudi s katerimi se vsak dan srečujemo pri delu. Svoje želje, zahteve in naloge izražamo na več načinov, kar je spet odvisno predvsem od ljudi s katerimi delamo. Dobro vemo, da določeni posamezniki marsičesa ne upoštevajo, ne razumejo, slabo presojajo ter s tem vnašajo med svtoje sodelavce slabo voljo, neprijetno počutje in razburjanje, kar ima v vseh primerih negativne posledice z ozirom na delo. O takih in podobnih problemih je bilo govora na seminarju, ki je bil namenjen prav tistim, ki s svojim odnosom do sodelavcev in podrejenih lahko veliko pripomorejo k ugodnemu počutju in delovnim uspehom. In kako gledajo na ta problem mojstri, asistenti, podmojstri, preddelavci pri nas? Odraz tega je bila udeležba na seminarju, ki je bila vse prej kot zadovoljiva. Le redki so opravičili svojo odsotnost, velika večina pa je od predavanja izostala kar z izgovorom, da je pač poletje in neprimeren čas za take stvari. Večina vabljenih je vzela vse skupaj kot nekaj nepomembnega in nepotrebnega, ne zavedajoč se kako izredno pomembni so medčloveški odnosi v podjetju. Edem takih je bill tud: neki mojster iz obrata predilnice, ki vabila ni hotel sprejeti in na obrazcu kjer je vsak s podpisom potrdil prejem vabila je bilo napisano »ne podpiše«. Res »lepa pote- za« mojstra, ki ima pri opravljanju dela precej stikov s podrejenimi. Od vseh 29 vabljenih iz predilnice sta obiskovala in uspešno zaključila seminar le mojster na krilnih strojih tov. Godejša Anton in podmojster na prstainčnih strojih tov. Mali Marjam. Podobna slika je tudi v obratu tkalnice, kajti od 79 vabljen h so uspešno zaključili seminar samo štirje od tega 2 mojstra, 1 podmojster in vodja čistilne kolone. Obrat oplemenitilnice se je tokrat posebno izkazal, saj je bila njihova udeležba skoraj 63 %, t. j. od 27 vabljenih 17 udeležencev. Od sedmih vabljenih iz konfekcije sta uspešno opravili seminar dve in sicer tov. Golmajer Mihaela — mojster šivalnice in pripravnica Fornazarič Lidija. Iz V. DE je bilo predvide- nih 14 udeležencev, seminar pa je zaključilo 6 slušateljev. Pripomniti je treba, da je bilo prvi dam seminarja nekaj več prisotnih, drugi dan jih je verjetno prestrašil preizkus znanja in enostavno niso prišli. Izgovori, da so delali popoldne ali kaj podobnega ne pride v poštev, ker je bil seminar razdeljen v dve skupini in bi iz tega razloga ne smela biti tako slaba udeležba. Vendar nam vse to kaže na nekaj drugega ta sicer na to, da so naši mojstri, podmojstri itd. dovolj seznanjeni s tovrstno problematiko in da pri delu z ljudmi nimajo nobenih težav, skratka znajo popolnoma vse, kar rabijo za uspešno opravljanje svojega dela. Upam si trditi, da to ne drži. Prepričam sem, da je v podjetju dovolj problemov pri delu z ljudmi, dosti slabih medsebojnih odnosov, dosti hude krvi, ker se določene stvari v odnosih nadrejeni — podrejeni ne obravnavajo ma pravi način in to predvsem iz razloga, ker določani nadrejeni premalo poznajo sodoben način dela z ljudmi. Da pa nimajo interesa za pridobitev tega zinanja je vzrok v tem, da v konfliktnih primerih nadrejeni nikdar ne občutijo posledic slabih odnosov, temveč le delavci ob strojih. Pri tem ni potrebno posebej povdarjati kako vse to vpliva na produktivnost in kvaliteto dela. Naj navedem še zaskrbljujoče dejstvo, da posebno med mladimi mojstri in podmojstri ter tehničnim kadrom ni posluha za tovrstno izobraževanje. Mar mislijo, da jim je podmojstrski tečaj ali tekstilna šola dala vse znanje? Kje pa še zdaleč me! Če so pre- pričani, da jim je z izkazom o opravljenem tečaju ali z diplomo TTŠ vnaprej zagotovljeno napredovanje brez stalnega izpopolnjevanja so v veliki zmoti. Zavedajo naj se, da je praksa v svetu pokazala, da tisti, ki se 8 let po končanem šolanju ne izpopolnjuje, zgubi sled napredka in ne more biti več pravi tehnik, inženir itd., kajti razvoj gre nezadržno naprej, oni pa so zaostali za njim in ne morejo več uspešno slediti novim tehničnim napredkom. Z znanjem izpred 8 let, razumljivo tudi svojega dela ne morejo več uspešno opravljati. V jesenskem času bo organiziran podoben seminar, upam, da bo takrat udeležba taka kot je treba, saj tisti, ki jih je sedaj motilo poletje, ne bodo mogli reči, da je čas neprimeren. J• Furlan Obiskali smo Ste Marie Aux Mines Odborniki občinske skupščine smo sredi julija obiskali pobrateno francosko mesto Ste Marie aux Mines. Iz našega podjetja smo se udeležili tega obiska: Milan Koprivnik, Vili Lang, A. Meglič, Branko Veselinovič in Marjan Dolinar. Vseh udeležencev pa je bilo 38. Odhod z avtobusom Creina iz Kranja je bil 19. 7. ob 22.30. Pot nas je vodila prek Ljubelja v Avstrijo in skozi predor pod Mont Blanc naprej v München. V Münchnu smo si ogledali olimpijsko vas, v bližini pa še bivšo koncentracijsko taborišče Dachau. Nato smo potovali prek Augsburga, Ulma, Stuttgarta. Karlsruhe in pri Kehlu prestopili nemško-francosko mejo, nadaljevali pot prek Strass-bourga do STE MARIE AUX MINES, kamor smo prispeli nekaj po 18. uri. Pričakalo nas je precej ljudi, med njimi tudi župan g. Bauman. Se isti večer smo se udeležili kratke svečanosti pred dnevom 14. julija — njihovega praznika. Udeležili smo se parade in otvoritve otroškega vrtca in položili venec pred spomenik umrlim slovenskim internirancem. — Značaj daje sijaj mladosti, ugled sivi lasje in nagubana koža. — Brez navdušenja ni moglo biti ustvarjeno nič velikega. — Pisarna je pretresljiv zakon z dvesto ali več osebami. — S smehom skušamo zatreti le krik svojega srca. — Kjer je voda najbolj mirna, je tudi najgloblja. Naslednji dan smo si ogledali znamenitosti mesta, ter obiskali Tržiški trg in Trži-ško cesto. 16. julija smo se zjutraj poslovili od številnih prijateljev in znancev. Slovo je bilo prisrčno. Še zadnji stisk rok in že smo se odpeljali proti domu. V Švico smo prišli pri Baslu in nato prek Luzerna — gorskega prelaza St. Gotthard (2112 m) — in pri mestu Cormo prišli v Italijo. V Bergarmu smo prenočili, naslednji dan pa šli prek Verone, Benetk, Trsta in Ljubljane domov, kamor smo srečno prispeli 17. julija ob 23. uri. Iz razgovorov je bBo razvidno, da je vsakdo izmed nas navezal veliko stikov s prebivalci STE MARIE AUX MINES. Ti stiki naj bi bili stalni in naj bi predstavljali trajno vez med pobratenjem. S temi stiki smo utrdili vez, ki naj bi se vedno bolj utrjevala. Naš obisk v pobratenem mestu je bil kamenček, ki naj bi pripomogel k doseganju tega cilja, kar je bil tudi namen našega obiska. M. D. Naše skladišče z industrijskim tirom Kaj je z našimi zaslužki? AJi veste, 'kako Velik in majhen je naš pridobljeni kos kruha? Kakšna so merila del tve v posameznih naših republikah in pokrajinah? V SLOVENIJI je, na primer, na podlagi republiških družbenih dogovorov dejansko sedemurno delo nekvalificiranega delavca vredno 800 dinarjev, priučenega 900, kvalificiranega 1.450, delavca s končano srednjo šolo 1.700 in delavca z višjo izborazbo 2.500 dinarjev mesečno ih delavca z priznano specializacijo na visoki šoli 2.700 din, a na delavce z doktoratom 3.000 din mesečno. V BOSNI IN HERCEGOVINI ne sme biti najvišji osebni dohodek več kot 4,8 krat večji od poprečnega neto osebnega dohodka v republiki, ustvarjenega v preteklem letu. V letu 1972 ta dohodek znaša 6.566 dinarjev mesečno. Najnižji osebni dohodek pa je 752 (55 % od poprečnega neto OD) V HRVATSKI je najnižji osebni dohodek 850 dinarjev mesečno. Povečuje se vsako leto za odstotek povečanja poprečnih osebnih dohodkov. Najvišji osebni dohodek je število, ki se dobi, ko se najnižji osebni dohodek poveča štirikrat. V SRBIJI je določen najvišji osebni dohodek 6.750 dinarjev, v Beogradu pa 6.540 dinarjev mesečno. Najvišji osebni dohodek v Srbiji je (Nadaljevanje na 5 strani) Vedno večja skrb za delovnega človeka Vsaka delovna organizacija skrbi po svojih najboljših močeh, da delavcem nudi čimveč ugodnosti. Ena bistvenih pa je vsekakor skrb za stanovanja, ki so sen vsakega podnajemnika, vsakogar, ki ima družino, nima pa ustreznega stanovanja. O tem in še marsičem zanimivem smo se pogovarjali z referentom za družbeni standard dm rekreacijo, tovarišico Metko Perko. »Mislim, da smo med trži-škimi podjetji med najboljšimi, če govorimo o družbenem standardu. Samo poglejte. Smo edino podjetje, ki gradi trenutno stanovanjski blok z 29 stanovanji v Bistrici. To bo blok s petimi garsonjerami, 18 enosobnimi in 6 dvosobnimi stanovanji. Mnogi naši delavci ne vedo, da ima tovarna 651 stanovanj, ki so naša last. Skušamo ustreči vsem prosečem stanovanj. Trenutno jih je na prednostni listi 30 zi dodelitev stanovanj in 78 takih, ki bi radi zamenjavo. Njihove težave bomo reševali v okviru možnosti, vse gre preko odbora za stanovanjske in socialne zadeve. Vsak, ki želi stanovanje, mora izpolnjevati osnovni pogoj, da je vsaj tri leta zaposlen v tovarni. Prednost ima- »Pri nas skrbimo za delovnega človeka kot najbolj moremo«. jo tiste družine, kjer sta oba zakonca zaposlena pri nas. Moje delo obsega tudi skrb za organizacijo in razpored letovanj v Materadi. Začeli smo pred 11 leti in sedaj smo lahko ponosni na naše počitniško naselje. Imamo dvajset hišic s štirimi posteljami, dvajset s tremi in štiri z dvemi ležišči. Letovanja v Poreču so organizirana tako, da lahko letuje vsak, ki se pravočasno prijavi. Seveda ne moremo ustreči vsem tako, da bi letovali v juliju, vedar z dobro voljo in razumevanjem uredimo tudi to. Povpraševanje je veliko, saj so cene v primerjavi z drugimi počitniškimi domovi res majhne. Tistim pa, ki na morje ne gredo in raje oprtajo nahrbtnike, nudimo v dogovoru s planinskim društvom in oskrbniki koč v domovih na Kofcah, pod Storžičem, na Zelenici, Križki gori in Dobrči, da lahko prenočijo v domovih po enotni ceni enega novega dinarja. Zato mislim, da je naše podjetje eno od tistih, ki skrbi za delovnega človeka, da se odpočije, razvedri tei vrne domov in na delo z novimi močmi.« KUM V sotočju Mošemdka in Bistrice stoji na temeljih nekdnjega skladišča bombaža velik stanovanjski blok podjetja. Kaj je z našimi zaslužki? (Nadaljevanje s 4. strani) petkrat večji od lanskoletnega poprečja osebnih dohodkov, ki je v tej republiki doseglo 1.350 dinarjev. Za Srbijo in Beograd je značilno, da organizacije, ki ustvarjajo večji dohodek na delavca kot pa je dohodek na delavca v gospodarstvu, izločajo relativno več za razširitev materialne osnove dela. BEOGRAD je edino mesto v Jugoslaviji, kateremu je odobreno, da izdela svoj dogovor o osebnih dohodkih. Ta splošni družbeni dogovor odseva specifičnost glavnega mesta in zato se razlikuje od republiškega. Dohodek in akumulacija beograjskega go-spodrstva sta na zaposlenega večja za 36 odstotkov, osebni dohodki so pa za tretjino nad republiškimi. Tako lahko najvišji osebni dohodek znaša do 6.540 dinarjev mesečno oziroma je lahko 4,25 krat večji od poprečja mesečnih dohodkov v mestu, medtem ko naj nižji dohodek ne more biti manjši od 950 dinarjev oziroma manj kot 80 % poprečnih beograjskih dohodkov. V MAKEDONIJI je določen najvišji osebni dohodek 6.000 dinarjev, najoižji pa 750 dinarjev. Koeficient poslovnega uspeha je poglavitno merilo ob sklepanju sporazumov in določanju delitvenih odnosov. Izjema so lahko nekatere panoge in grupacije, ki zaradi devalvacije dinarja in položaja, v katerem so se našle, ne spadajo v to poprečje. To je samo začetek našega pogovora o družbenih dogovorih. O tem bomo obširneje pisali, če nas boste vi, dragi bralci, v želji za širšimi spoznanji k temu spodbudili. 5. avgust praznik občine Trzic Tržičani praznujemo 5. avgusta svoj občinski praznik, kot spomin na prve žrtve fašističnega nasilja v naši občini. V prazničnih dneh so vsako leto različne prireditve. Tako bo tudi letos. Našim bralcem želimo posredovati koledar prireditev, ki bodo letos na sporedu od 28. julija pa do 6. avgusta. SPOMINSKE PRIREDITVE Sobota, 5. avgusta, ob 10. uri: Komemoracija pri spomeniku pod Storžičem. Nedelja, 6. avgusta, ob 9. uri: Svečana seja družbenopolitičnega zbora v paviljonu NOB. Ob 10. uri: Zbor in parada Kokrškega odreda. KULTURNE PRIREDITVE Petek, 28. julija, ob 17. uri: Otvoritev razstave »Zgodovina Kokrškega odreda« v paviljonu NOB. Sobota, 5. avgusta, ob 19. url: Promenadni koncert godbe na pihala. Ob 20. uti: Otvoritev »Letnih iger«; Držlč-Rupel: »Boter Andraž« na dvorišču SO Tržič Nedelja, 6. avgusta, ob 20. uri: Repriza igre »Boter Andraž« na dvorišču SO Tržič. ŠPORTNE PRIREDITVE Nedelja, 30. julija, ob 8. uri: Balinanje: Tržič — Kranj — Lesce. Kegljanje: Tržič — Trbovlje — Kranj na kegljišču na Ljubelju. Od ponedeljka, 31. julija, do srede, 2. avgusta, vedno ob 16. uti: Nogometna tekmovanja na nogometnem igrišču. Ponedeljek, 31. julija, ob 16. uri: Namizni tenis — Osnovna šola Kokrškega odreda Križe, Mali nogomet — igrišče v Križah. Torek, 1. avgusta, ob 16. url: šah — Osnovna šola Kokrškega odreda Križe; košarka — Osnovna šola Kokrškega odreda Križe. četrtek, 3. avgusta, ob 16. uri: Plavanje — letno kopališče Tržič; streljanje z malokalibrsko puško — strelišče na Chnpru. Petek, 4. avgusta, ob 16.30: Kegljanje — kegljišče v Zvirčah. Ob 20. uri: Tek po ulicah Tržiča. Sobota, 5. avgusta, ob 15.30: Rokomet — igrišče na Zalem rovtu. Razstava »Zgodovina Kokrškega odreda« v paviljonu NOB bo odprta od petka, 28. julija, do srede, 9. avgusta. V tržiškem muzeju bo od nedelje, 30. julija, do nedelje, 6. avgusta, odprta stalna razstava »Delavsko gibanje in NOB v Tržiču« (od 16. do 18. ure). ŠPORTNE PRIREDITVE Od nedelje, 30. julija, do sobote, 5. avgusta: Tekmovanja: balinanje, kegljanje, košarka, mali nogomet, namizni tenis, plavanje, rokomet, streljanje, šah, tek po ulicah Tržiča. DRUŽABNA PRIREDITEV Nedelja, 6. avgusta, od 12. ure: Veselica v parku BPT. Vsi prav lepo vabljeni! — Veliko srce je kot ocean — nikoli ne zmrzne (Berne) — Težka naloga je lažja od lahke - seveda, ko jo že opravimo — Kar se poceni dobi, se ponavadi ne ceni (Carvantes) HHMNtMOnHMOMMHnOMOOH««*** — Oprostiti nekomu pomeni imeti veliko duševnost (Gandhi) — Kadar nihče nima prav, imajo vsi prav (Ionesco) — Zaupanje vase je pr-va skrivnost uspeha e © (< Eno vprašanje — šest odgovorov V našem počitniškem domu v Materadi pri Poreču je zopet vse živo, posebno sedaj v času kolektivnih dopustov. Medtem ko so v različnih hotelih in turističnih objektih cene izredno visoke, je v našem domu letovanje nadvse ugodno. Povprašali smo nekatere naše dopustnike, kako se počutijo v Poreču in odgovorili so nam: Cerovski Maks iz predilnice: »Skupaj z ženo in 12-letnim sinom bom na dopustu 14 dni. Počutim se prijetno, le trodnevno slabo vreme nam je za nekaj časa pokvarilo razpoloženje. Sedaj kaže, da bo vreme zopet tako kot je treba. Naj povem, da je hra na odlična, pa tudi dovolj je dobimo; zadovoljen sem s postrežbo, tudi pijače vseh vrst je dovolj, kar pa je še posebno važno — cene so zmerne, saj je pri nas vsa pijača cenejša kot v sosednjem počitniškem domu v »Krškem«. Letos je tudi bolj mirno, ker ob večerih ni glasbe v sosednjem hotelu. Letos pri nas ni šotorov in s tem tudi nočnih razgrajačev. Dobro bi bilo, ko bi vsaj enkrat tedensko imeli glasbo v našem letovišču, če ne drugega, vsaj kakega harmonikarja, lahko bi se kar tu razvedrili ion ne bi bilo treba iskati zabave v Poreču. Kopališče je letos slabo urejeno, po tleh je precej kamnov, ki so jih prejšnja leta pred sezono vedno odstranili. Ne le meni, ampak tudi mnogim drugim bi zelo ustregli z izposojevalnico čolnov. Mislim, da bi z malo dobre volje tudi to lahko uredili.« Jože Brejc iz vzdrževalnih obratov: »Tu nas je sedem, žena in jaz ter obe hčeri z družinama. Letovali bomo 14 dni. Počutimo se zelo dobro, saj se lahko kopamo, sončimo, balinamo, kvartarno in tudi »na zob« ga kdaj pa kdaj damo. Hrana je dobra in dovolj jo je. Pijače ne primanjkuje, cene pa so res zmerne, saj tudi pri kmetih tu okoli ni vino dosti cenejše. Nekateri smo ga malo srknili pred zajtrkom za aperitiv, sedaj Da to ni mogoče, ker se bife odpira okrog 7.30, zato gremo včasih kar k sosedom v Krško. Mislim, da je zanimanje za balinanje tako veliko, da bi bil potreben še en prostor. Tudii igrišče za odbojko ne bi bilo odveč. Treba bo misliti na to, da bomo imeli lastne čolne, saj je sposojanje izredno drago. Sicer pa je letos mir v Materadi, saj glasbe na terasi bližnjega hotela ni, pa tudi razgrajaških dolgolascev ni, ker 'letos pri nas ni šotorov. To je res velik plus. Kazalo bi montirati vtičnice v hišicah, saj tiste dve, ki sta v prostoru poleg ekonomata, še zdaleč ne zadoščata.« Nada Gregorčič iz tkalnice: »V Materadi bom 14 etati z družino. Hrana je dobra, včasih jo je celo preveč. Z osebjem sem zadovoljna, postrežba je dobra, skratka nimam bistvenih pripomb. Edino kar me moti so sanitarije, ki niso najbolj urejene, ter kopališče za otroke, ki bi moralo biti malo večje in primerneje urejeno. Pogrešam čolne, kak tobogan ali kaj podobnega za razvedrilo otrok. Lahko pa rečem, da se bom letos dobro odpočila, saj imamo mir, ki sem ga prejšnja leta pogrešala. Ogorevec Nežka iz tkalnice: »V Poreču bom en teden skupaj s hčerko in njeno družino. Hrama je dobra — odlična, veliko boljša kot lani, tudi glede postrežbe nimam pripomb. Cene so ugodne. lahko rečem, sploh ne visoke za vse, kar nam tu nudijo. Plaža oz. kopališče ni najbolj urejeno, posebno za neplavalce. V slabem vremenu so težave z otroki, saj ne morejo biti ves dan samo v hišici. Tudi za take primere bi moralo biti poskrbljeno. Moti me način izmenjave skupin, saj moraš ob prihodu včasih čakati na predhodnika, da se lahko vseliš, če pa sam odhajaš, pa želiš izkoristiti še zadnji dan dopusta. Tudi kak izlet z 'ladjo bi lahko organizirali, seveda bi stroške nosil vsak posameznik. V splošnem pa sem zadovoljna im se dobro počutim, zabav ne pogrešam, saj moji trije vnuki poskrbijo, da mi mi nikoli dolgčas. Upravnico tov. Strambi Zofijo smo povprašali, kaj meni o letošnji sezoni. V glavni sezoni imamo 250 gostov. Ker letos ni šotorov, jih posamezniki postavijo v Krškem letovišču, hrano pa imajo pri nas. V začetku sezone je kazalo, da bodo težave z dobavo mesa in nekaterih drugih stvari, vendar smo do sedaj to kar uspešno reševali. Z osebjem nimam večjih težav, so do- ločena trenja, a kaj hujšega še ni bilo, tako, da sem z njimi zadovoljna. Tudi z gosti ni težav, edino glede odnašanja skodelic, kozarcev itd. v hišice imamo probleme, saj se zgodi, da zmanjka npr. kozarcev, ker jih gostje ne prinesejo takoj nazaj. Našim gostom skušamo ustreči in do sedaj še ni bilo pritožb. V vseh ozirih pa gledamo na čimboljše počutje dopustnikov, posebno še članov BPT. če se npr. zbere družba v bifeju, se bife zapre takrat, ko je celotna družba za to. Tudi kakšnih izgredov do sedaj še ni bilo, kar je verjetno posledica tega, da letos nimamo šotorov in pa način prijavljanja gostov. Finančni uspeh letos verjetno ne bo tako uspešen kot lani, kajti na trgu je povpraševanje po robi in ne po kupcu in nimamo možnosti izbirati cenejšega dobavnika, saj cena ni važna, važno je, da stvari sploh lahko dobimo. Vreme dopustnikom ni tako naklonjeno, vendar skušamo tudi to nadoknaditi z boljšo postrežbo itd., skratka z vsem, kar vpliva na ugodno počutje na letovanju. Tudi tujih gostov je letos malo. Ob sobotah in nedeljah je običajno okrog 15 prehodnih gostov, katerim nudimo hraino, če je mogoče pa tudi prenočišče. Tudi tu dajemo prednost našim domačim gostom. Z uvedbo nočnega čuvaja je tudi varnost boljša, saj do sedaj še ni bilo ničesar ukradenega, pa tudi požara ni bilo. Če bomo imeli dom še naprej, bi bilo potrebno povečati bife im skladišče, saj veža ni primerna, vendar pa v urbanističnem planu Poreča našega doma in doma iz Krškega sploh ni več, vendar še ni določeno, od kdaj Ma-terada ne bo več naša. Moti me, da tujim osebam ne smemo prepovedati kopanja v našem kopališču, saj večkrat pridejo k nam razne kolonije, ki s hrupom motijo naše turiste. Sicer sem zadovoljna in upam, da bomo sezono uspešno zaključili. Silva Zorc — vodja strežbe Naj povem, da je naše delo naporno, saj delamo praktično ves dan. Ob 5. uri zjutraj pričnemo z delom, ki je razporejeno (priprava solate, krompirja, porcije za zajtrk itd.). Od 7.—9. ure serviramo zajtrk, nato pospravljamo in pripravljamo za kosilo, ki je od 12.—13.30 ure. Sledi zopet Junija je bilo sindikalno prvenstvo BPT v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 16naših članov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. V vsaki skupini so igrali po sistemu, vsak z vsakim. Dobili smo osem finalistov, ki so odigrali zaključni turnir 8. junija. Po hudih borbah je zmagal Franci Aljančič iz oplemeni-tilnice pred Nadišarjem, Furlanom in B. Teranom. Slede Ranko, Eržen, S. Teran in pospravljanje in nato uro in pol počitka, seveda če ni kaj izjemnega. Po počitku pripravljanje večerje, serviranje večerje in pospravljanje. Skratka, deda je vedno dovolj. Gostje so različni, nekateri tudi taki, ki jim nobena stvar ni všeč; vrstijo se razne neutemeljene kritike in nepotrebne pripombe. Včasih je tudi problem v zvezi z zamenjavo blokov in nekateri so ob opozorilu, da nimajo pravega bloka, nejevolj ni, medtem, ko večina vzame opozorilo dobronamerno. Med gosti so včasih tudi zamudniki, ki pa v večini primerov še vedno dobijo obrok, seveda po ustreznem opozorilu. Odnosi med osebjem niso najboljši, a kaj posebnega se še ni zgodilo. Včasih pride do konflikta takrat, ko je naval gostov in smo precej obremenjeni ter razdražljivi. Toda to tli tako problematično. Z delom sem zadovoljna, saj sem tu že drugo leto, vendar mislim, da bi morale v glavni sezoni, to je v juliju in avgustu, biti naše plače malo boljše, saj delamo ta čas in cele dneve in to precej naporno delo. Z upravnico se dobro razumeva in še ni prišlo do kakega nesporazuma. Enkrat tedensko, to je ob četrtkih popoldne, smo prosti in ta dan izkoristimo za svoje osebne opravke. Ena od nas je takrat dežurna za izdajo čaja pri večerji. Ob večerih gremo včasih skupaj kam ven, vendar ne pogosto, sai smo često utrujene od celodnevnega dela. J. F. Laibacher. Prvenstvo je bilo istočasno tudi izbirno tekmovanje za sestavo ekipe, ki nas bo zastopala 2., 3. in 4. julija na Tekstiliadi v Travniku. Najboljši se bodo v mesecu juniju pripravljali na tekmovanje dvakrat tedensko v strelskem domu na Ravnah, odigrali pa bodo tudi nekaj dvobojev z ekipama iz Tržiča in Kranja. (Osem najboljših je dobilo praktične nagrade). Sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu »Tovanna mi daje študijsko posojilo 500,00 din mesečno. Mislim, da je to dober stimulans za vse mlade, ki se šolamo. Prvo obvezno prakso sem opravljal v tovarni »TIKO«, lani in letos pa sem v mehanični delavnici. Delam že bolj samostojno. Sodelavci mi radi pokažejo vse, kar me zanima. Počutim se kot član kolektiva. Zavedam se, da je za uspešno Najstarejša upokojenka Marija Mežek Tako je bilo tudi pri naši najstarejši upokojenki Mariji Mežek na Koroški cesti 18, na drugi strani tovarne »TIKO«. Slonela je na oknu in gledala vrvenje Tržiča. Ljudje, ki so hiteli mimo, so jo majhni kuhinji. Naša najstarejša upokojenka je z drsajočimi, vendar krepkimi koraki prišla v izbo, kjer smo posedli. Sprva je bila začudena, kaj neki hočemo, nato se je nasmehnila, se usedla pa je oče zaposlen v tovarni sem se odločil, da se po končani šoli zaposlim v tovarni. Med enomesečno obvezno počitniško prakso si želim nabrati predvsem izkušnje. Sodelavci mi pokažejo vse, kar me zanima. Drugače pa delam z ostalimi vzdrževalci elektro naprav, kjer si bom prav gotovo na-oral novega znanja. Med šolskim letom se vozim v Ljub ljano.« V vzdrževalnih obratih — mehanični delavnici — smo obiskali dijaka III. letnika Srednje tehnične šole — strojni oddelek, Francija Germovška. Najstarejša upokojenka Obiski pri starejših, izkušenih ljudeh so vedno zanimivi. Kadarkoli jih obiščemo, izvemo veliko novega, veliko lepega, veliko takega, kar mi pri našem hitenju in pehanju enostavno prezremo. pozdravljali, ona pa se je nasmihala in se od časa do časa zazrta čez strme tržiške strehe proti Dobrči. Zmotili smo njen opoldanski mir. Vstopili smo skozi vežo, potrkali in se znašli v Danes šola, jutri delo Poletni čas ni samo čas dopustov; za mnoge vajence, dijake in študente je to čas obvezne počitniške prakse. Odločili smo se, da obiščemo tri fante, ki so v naši tovarni na obvezni počitniški praksi. Zanimalo nas je kako so se ti mladi, bodoči sodelavci, vključili v delo in kaj mislijo o praksi. jetju obvezno počitniško prakso. Od teh so vsi naši štipendisti, sprejeli pa smo tudi vse ostale iz - območja naše občine, ki nimajo štipendij. Za svoje delo, ki ga bodo opravili poleg učnega programa, bodo dobili denarno nagrado. Upamo, da bodo svoje počitniško delo opravili v obojestransko korist in jim želimo, da kar najbolj uspešno zaključijo letnik in se čim-prej zaposlijo v našem podjetju. KUM »Mislim, da je skoraj premalo prakse za nas. Le štirinajst dni po vnaprej določenem šolskem programu, ki pa je prenatrpan. Zato se moram sam toliko bolj zanimati za vse, česar še ne znam. Delo v konfekciji je zanimivo, razgibano in pestro, zato mi še malo ni žal, da sem se za ta poklic odločil« V elektrodelavnioi smo se pogovarjali z Vilijem Langom, dijakom prvega letnika srednje elektrotehnične šole v Ljubljani. delo potrebno združiti teorijo in prakso, ker eno brez drugega ne gre.« V konfekciji pa nam je pripovedoval o svoji počitniški praksi dijak III. letnika Srednje tekstilne šole za konfekcijsko smer, Franc Bohinc iz Leš. »Poklic elektrotehnika me veseli, zato se ni bilo težko odločiti za šolo. Ker Tako trije izmed tridesetih, ki opravljajo v našem pod- Vodja strižno-čistilnega stroja na stol in nam začela pripovedovati. Odložila je temno ruto na mizo, popravila si je črno krilo z zgubanimi dlanmi, se ozrla na fotografijo pokojnega moža Antona in začela: »Veste ne smete mi zameriti, če se vsega naenkrat ne bom spomnila. Stara sem že devetdeset let pa me spomin včasih malo zapusti. V tovarni sem začela delati kot trinajstletno dekle, nato sem dobila naziv mojstrice in delala v predilnici do upokojitve. Še prav dobro se spominjam nekdanjih lastnikov tovarne: Glanzmanna, Gasner-ja in inženirja Sugga. Pa sem vse preživela. Vedno sem delala, skrbela za svojih deset otrok in jih skupaj z ranjkim možem vzgajala v poštene Slovence. Nikoli nam ni bilo postlano z rožicami, vedno je bila borba za skorje kruha za otroke. Danes so živi trije, sin Mirko in hčerki Anica in Tončka. Ja, vzgajala sva jih, jim poskušala nuditi vse to, kar midva nisva imela. Vendar vedno ni bilo tako. Kljub težavam, stiskam in nevšečnostim sem še vedno poleg dela doma in v službi našla čas za petje in igranje. Tako sem pela 50 let sopran na koru in nekaj časa igrala pri društvu Sv. Jožefa. Z možem sva imela zlato in biserno poroko. Pa ga je smrt vzela pred šestimi leti. Sedaj sem bolj sama, skuham si vsak dam pol litra mleka, pa pravo kavo. Kosilo mi prinese hči Tončka, ki je prav tako delala 20 let v tovarni in je tudi že v pokoju. Dobre otroke imam, vsak dan me obiščejo, res skrbijo zame.« »Veste,« je živahno pripovedovala Mežkova Micka, »mladi danes sploh ne vedo kaj imajo, ne znajo ceniti to, kar jim vsi nudijo. So kar malo presiti.« Naša upokojenka je bila vesela obiska, vesela, da je lahko povedala nekaj drobcev iz njenega bogatega življenja. Še bolj pa smo bili veseli mi, da smo jo lahko obiskali, se z njo pogovorili. Želimo ji še veliko sonca, vedrine, predvsem pa zdravja. KUM I N k — Ženske so si izmisll-y le ljubezen, a moški poroko In zvestobo (Pascal) (Le Corbusier) — Maska pade, a človek ostane (Mimici]) — Dvom je počasen samomor (EXS) I — Človekova zloba izvi-Ì ra vedno iz nemoči I — Denar odpira vsa vra-k ta s — Začetek In konec vse-I ga je v človekovem sr-S cu I V Mercedes 608 za zvezo med matičnim podjetjem in obratom v Loškem potoku. Meddruštveno gasilsko tekmovanje V nedeljo, 18. junija je (bilo na nogometnem igrišču v Tržiču meddruštveno gasilsko tekmovanje, iki ga vsako leto pripravi občinska gasilska zveza. Po razpisu in navodilih štaba operative sta bili obvezni za vse gasilske enote dve disciplini, in siicer: suha vaja v trodelnem napadu z motorno brizgalno in polaganje cevovoda na razdalji 105 metrov. Po žrebanju je naše gasilsko društvo tekmovalo že v zgodnjih jutranjih urah s startno številko dve med dvanajstimi tekmovalnimi enotami. Sodniški zbor je zelo natančno ocenjeval napake posameznih desetin v prvi in drugi obvezni disciplini na posebnih obrazcih. Vsak desetar je bil sopodpisnik ocenjevalne 'liste. Tekmovalno desetino industrijskega gasilskega društva velja še posebno pohvaliti in ji čestitati, ker je z veliko prednostjo pred vsemi gasilskimi društvi osvojila prvo mesto v občini — dn zlato značko. V tekmovalni enoti so se odločno borili: Stane Oman — desetar, obrat tkalnice Franc Težak — strojnik, obrat tkalnice Ciril Lavsegar — sel, obrat tkalnice Silvo Srečnik — prvi napadalec, obrat tkalnice Zoran Japelj — drugi napadalec, mehanična delavnica Jelko Urbančnik — prvi vodar, obrat tkalnice Peter Rožič — drugi vodar, elektro delavnica Jože Lavsegar — prvi cevar, predilnica Franc Ajdnik — drugi cevar, tkalnica Riko Dobrin — rezerva, obrat tkalnice Poprečna starost gasilcev — tekmovalcev, je bila 27 let in 8 mesecev. V dobri fizični kondiciji so odlično izurjeni fantje brez treme povsem obvladali gasilsko-športne tekmovalne discipline. Trud dn znoj na gasilskih vajah, ki jih je vodil poveljnik Stane Oman, res ni bil zaman, pač pa bogato poplačan v zadovoljstvu vseh, da smo postali prvaki na tekmovanju. Od veselja in radosti' »zlatih dečkov« so tekmovalci sklenili roke, naložili nanje svojega poveljnika in ga dvigali s ponosom in vzklikali »hura — hura!« Izbojevana zmaga za prvo mesto nam vliva novega poguma, da v jesenskem času nastopimo še na gasilskem tekmovanju za področje celotne Gorenjske. Vsem tekmovalcem — gasilcem iskrene čestitke! Iz nabiralnika Tržiškega Tekstilca Tam, kjer sem doma Delavnik Četrt na šest. Temačnost izginja in prikaže se zarja, svetleča se in bela. Cuje se žvrgolenje ptic. Droben glasek zacvrči tu, zacvrči tam in izza drevesa odleti droben ptiček.. . V daljavi bmi večna pesem strojev... Avtobus trobi. Delavce pelje v tovarne. Osem. Glasen klepet odmeva po cesti: »Dober dan! Kam pa?« sprašuje stara ženica. Ljudje hodijo po opravkih. Kupujejo kruh, klepečejo, se razhajajo. V šoli gorijo luči. Rahel šepet prihaja izza oken. Tu učenci dobivajo petice in enojke. Dvanajst. Glas zvona se razlega naokrog, čas kosila je. V kuhinji ropotajo lonci in krožniki. Pol treh. Grupe delavcev hodijo iz tavam. Utrujeni so. šest. Večer je. Na mizi se kadijo žganci in vabijo: »Pridite!« Deset. Vse je potihnilo. Ljudje spijo in zbirajo moči za naslednji dan. Praznik Deset. Lepo vreme je. Ljudje hitijo v naravo. Tu so vesela dekleta in za njimi zro ljubeči pogledi. štiri. Vse delo je postorjeno. Glej, na vrtu sedi družina! Vnuki tekajo okrog. Dvojica se sprehaja po poti. Kdaj pa kdaj fant ukrade deklici poljub. Vse cvete in brsti, mladost, ta nora mladost pa teka okrog in skrbi, da je ljudem lepo. Varujmo se nezgod V mesecu juniju so se v podjetju pripetile naslednje nezgode: 1. Leban Vera, zaposlena v obratu tkalnice, si je pri tkalskem stroju (pri ščitniku) poškodovala dlan desne roke. Vzrok: Naglica pri delu. 2. Žepič Cvetka, zaposlena v obratu predilnice, si je pri predilnem stroju poškodovala mezinec leve roke. Vzrok: Naglica pri delu. 3. Tišlar Francki, zaposleni v obratu tkalnice je blagovni valj poškodoval desno nogo. Vzrok: Manjša pazljivost. 4. Laibacher Feri, zaposlen v obratu tkalnice, si je pri popravilu tkalskega stroja, pri vilicah, poškodoval dlan leve roke. Vzrok: Popravljanje stroja med obratovanjem. 5. Janc Janez, zaposlen v mehanični delavnici, si je pri vožnji avtogenskega varilnega aparata oh jašku poškodoval sredinec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 6. štamcar Milka, zaposlena v obratu predilnice, se je na predilnem stroju fiflajerji) urezala v levo roko. Vzrok: Nevaren način dela. 7. Cotič Jože, zaposlen v obratu tkalnice na oddelku škrobilnice, si je pri tehtanju osnovnega valja poškodoval palec desne roke. Vzrok: Naglica pri delu. 8. Borojevič Vojin, zaposlen v obratu oplemenitilni-ce, se je pri pripravljanju kemikalij polil z lugom po desni roki. Vzrok: Ni uporabljal zaščitnih sredstev. 9. Škrjanc Frančiška, zaposlena v obratu predilnice, si je na poti v službo, pri vratih avtobusa, ob padcu poškodovala levo rolko in nogo. Vzrok: Splozka tla avtobusa. 10. Japelj Zoran, zaposlen v obratu mehanične delavnice, si je pri demontaži kotla poškodoval zapestje. Vzrok: Nevaren način dela. 11. Kodrič Janez, zaposlen v Obratu tkalnice, si je pri stroju med snemanjem blagovnega valja poškodoval sredinec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. 12. Švab Marija, zaposlena v obratu tkalnice, si je na poti v službo poškodovala levo nogo. Vzrok: Naglica na poti v službo. Bernarda Rant I. V. Delavka pri raztezali! v predilnici Nalagalnj stroj v krojilnici (Foto I. F.) In potem so šli vsi skupaj na morje... Ja, se je že začelo skoraj običajno in skoraj vsesplošno in vsakoletno preseljevanje narodov k morju. Če pogledamo že samo to plat medalje in smo vsaj malo pošteni, lahko mimo rečemo, da nam ne gre slabo. Še za naše starše je bid dopust na morju nekaj tako nezaslišanega kot je sedaj nekaj samoumevnega. V tem času, ko se nekateri že vračajo z morja zavidljivo rjavi, se marsikdo na veliko lužo šele odpravlja. Že »pred morjem« pa tudi »na morju« je dobro kaj vedeti »o morju«. Mogoče najpreje o tem, zakaj se na morju tako hitro prehladimo. Prav za »fržma-gat«, da človek pod vročim poletnim soncem kašlja huje kot v najtrši zimi ali pa pase angino, pozimi pa za grlo še vedel ni. Ko spremenimo podnebje, ko gremo npr. iz tržiškega Tržiča v poreški Tržič, postavimo na tehtnico tudi našo naravno odpornost organizma. Seveda največkrat tehtnica ob taki spremembi le pokaže nekaj zaloge zdravja, včasih pa se kazalec ustavi na ničli:- Človek ni ne zdrav, ne bolan. Če se bo sedaj pametno vživi j al v revolucionarne temperaturne razlike — vroče sonce, da se človek kar »taja« in mrzla voda, da kar sapo zapre — bo ta kazalec na tehtnici le začel lesti na tisto stran ničle, kjer je zdravje doma. Če pa bo, ko pride iz vode. v mokrih kopalkah razkazoval svoje (ne)junaštvo, medtem bo mogoče še vetrček hladil vročekrvneža, naj se ne čudi, ko bo čez dva dni premišljeval, kako le se je mogoče prehladiti v taki vročini. Še posebej naj poudarim nujnost preoblačenja mokrih kopalk pri dekletih in ženah. Morda bi bilo včasih dobro, da bi glede tega svoje žene in dekleta malo ostreje »vzeli v roke« možje in fantje, njihove intervencije (rahlo ostre) pogostokrat več zaležejo kot nasvet z drugih plati. A ne, tovarišice. nam pa tako dobro dé če vidimo, da naše moške za nas skrbi? Kamorkoli, kakorkoli in s komerkoli bomo že šli k morju, je dobro, da vzamemo s seboj nekaj, včasih tako dobrodošlih drobnarij. Poglejmo! Večeri in noči so ob morju za sveže zapečeno kožo kar hladni — jopica, pulover, dolge hlače ali nogavice — kako prav bo prišlo. Nikar ne hodimo v tuje kraje z zobom, ki ima že dalj časa »slabo vest«. Čisto zagotovo nam bo zamoril vse najlepše in najboljše. Tisti, ki so kronični bolniki in že doma redno uživajo zdravila, naj jih ne pozabijo vzeti s seboj. Pravočasno naj si jih zadosti nabavijo. Mimogrede še to: v Poreču (drugje najbrž ni nič bolje) na naše recepte lekarna ne da nič. Tudi če je človeka sämo utelešeno zdravje, je prav, da s seboj vzame zdravila proti prebavnim obolenjem, ki poleti rada zagrenijo že tako kratke dopustne dni. Za odrasle pridejo v poštev Mexa-form tabletke, za otroke pa Mexaform kapljice. Ampak še vedno je zlato načelo: bolje preprečiti, kot zdraviti, kar bi tu pomenilo umivanje rok in sadja. Če gredo z nami na morje tudi majhni otroci, naj gredo še Amyno-pirin tabletke 0,10 za zbijanje povišane telesne temperature v času, ko čakamo na zdravila in nujno potrebna ustrezna zdravila. Mimogrede: če ima otrok že čez dan ali zvečer vročino, ne čakajmo, da bo mogoče samo od sebe čez noč bolje samo z amynopirinom. Z zdravniškim pregledom ni vredno odlašati, običajno so posledice pozno začetega zdravljenja težjega značaja. Neprijetna in vsiljiva soseščina so poleti komarji, obadi in podobna pikajoča svojat, ki ji predvsem dišijo majhni otroci. Ne pozabite na spray proti mrčesu, ki ga lahko kupite tudi tam, kjer boste. V lekarni se proti komarjem dobi krema D pterin (9.— din), s katero si namažemo vsaj pred spanjem nepokrite dele telesa. Prav rado tudi ob morju kdaj manjka elektrike. Zvečer je to spet najbolj odveč, če imamo otroke. Baterija, sveča in vžigalice naj bi torej tudi našle svoj prostor med »selitveno kramo«. V vročih dneh, ko se intenzivno sončimo, ne pozabimo, da telo potrebuje več tekočine. V poštev pride vse, kar je nealkoholno od vode naprej. Če smo pili premalo — joj, glava! Še in še bi lahko naštevali s čim vse se da dopust napraviti brezskrbnejši in prijetnejši, marsikomu pa bo že teh nekaj nasvetov koristilo, če jih bo upošteval. S. Jelka Dopisuj v svoje glasilo! Vladu v spomin Ob tako žalostnem slovesu, postanejo besede nične. Z njimi nikakor ni mogoče izraziti vsega kar čutimo in kar bi želeli povedati. Ne nam, temveč človeku, ki je še pred nekaj dnevi živel in delal z nami. Prijatelj, tovariš in sodelavec Vlado jih ne čuje. Posvečene pa naj bodo spominu nanj in na pomnenje, kakšni naj bi bili v življenju mi vsi — skromni, pošteni in bolj predani idealom. V času, ko si je dal nekoliko predaha v nenehnem študiju in ko si je srčno želel uresničiti doslej zatajevane mladostne želje, so ga gore, kamor se je podal, grobo zavrnile. Kot da ne bi vedele, da k njim prihaja z odprtim srcem in najčistejšimi nameni. Pri njih je iskal potrditve svojega bistva, popolnost in prepotrebne sprostitve po velikih naporih v študiju in pri delu. V naravi, v gorah je upal in želel najti pravo tovarištvo in toplino prijateljstva, želel je najti to, kar se nam z moderno civilizacijo vse bolj odmika. Vse nas, slehernega Tržičana, predvsem pa njegove prijatelje in znance je pretresla smrt priljubljenega Vlada, človeka v najlepših in najpopolnejših letih. Zatekla ga je v sredi načrtov in dela, ne načrtov zase, temveč za delovni kolektiv, kateremu je z vsem srcem pripadal in za razvoj podjetja. Izguba je nenadomestljiva in ostala bo vrzel. Vedno ob vsakem času in vsakomur je bil pripravljen priskočiti na pomoč in noben napor mu ni bil odveč. Nesebično je razdajal svoje bogato znanje, kot bi slutil, da mora v usojenih mu kratkih dneh opraviti delo celega življenja. Kot je bil do sebe strog in nepopustljiv, je bil vsem, ki so ga obdajali, prijatelj, svetovalec in tovariš. Tak kot je bil, veder in sproščen, nam bo za vselej ostal v spominu. Skladišče naše osnovne surovine — bombaža Zlogovnica 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 U 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Pole mod itn a \ CG za vse Poletje je čas brezskrbnega dopusta ob morju, na deželi, v hribih. Letošnja moda je za mlade kot ustvarjena za te brezskrbne dni. Vsa razposajena je in pisana, k čemur pripomorejo kombinacije. Ob morju in na deželi lahko nosite obleke iz cenenih tkanin, našite z vezenimi tra kovi in čipkami babic. Tka nine so lahko pisane, eno barvne ali z drobnimi vzorci Izbira je velika, kombinacij nešteto. Izredno modne so hlače z bluzami. Seveda velja ta moda samo za mlade. Za zrelejše ženske je privlačna umirjena eleganca z diskretnimi modnimi dodatki. Almira Jelen Obleka dela človeka V tem sestavku si bomo pogledali, kako naj se oblačijo močnejše ženske, M jih je veliko in imajo največ problemov z garderobo. Debela ženska nikoli ne izgleda vitka pa čeprav hoče to doseči z načinom oblačenja. Vendar to ni pomembno, važno je, da izgleda urejena in elegantna, s tem pa se lahko uvrsti med privlačne ženske. Taka ženska mora nositi ravno krilo, v bokih ozko, vsa široika, nabrana krila ali krila z gubami mora izločiti iz svoje garderobe in tudi ekstravagance si ne bi smela dovoljevati. H krilu močnejša žena ne bi smela rositi bluze, prevsem ne bluze bele barve. Lahko nosijo kostime, dvodelne obleke in obleke, za vse pa velja, da morajo biti v pasu ravne, v bokih pa ozke. Gornji del oblačilnega predmeta mora biti tako širok, da nikjer ne veže, tako, da se ne vidijo doline na hrbtnem delu. Prav tako ne sme biti oblačilni predmet preozek čez prsni del, ker se s tem še bolj poudari oblina prsi. Poleg izbire pravilnega kroja je pravtako važna izbira tkanine in barve tkanine. Tkanina mora biti najboljše kvalitete. Najlepše pri-stoja močnim ženam črna barva, ki jo vizuelno zoži, prikladna pa je tudi temno modra, temno zelena in siva barva. Tkanine morajo biti enobarvne, te pa so vedno v modi. Če si izredno želite vzorčaste tkanine, morate pri izbiri paziti. Dolžina oblačilnih predmetov mora biti normalna, t. j. do sredine kolena, žene z močnejšo postavo ne bi smele nositi mini, edino v primeru, da je ženska izredno velika, si lahko omisli nekoliko krajšo dolžino, ker se s tem njena po- stava vizuelno zmanjša. Dolžina, ki se močnejšim ženam najlepše poda je midi. Obstoji še nekaj nenapisanih pravil o izbiri garderobe za močnejše žene: eno najvažnejših je, da si ne sme nikoli privoščiti velikega ovratnika ali široke fazone. Debele ženske morajo imeti vedno urejeno frizuro in negovan obraz, ker s tem postanejo privlačne ne glede na odvečne kilograme. Almira Jelen Namizni tenis V okviru XI. športnega tedna v Križah je bilo tekmovanje v namiznem tenisu v novi osnovni šoli Kokrškega odreda. Nastopilo je 8 ekip, med njimi tudi ekipa BPT. Naši so se najprej srečali z ekipo Križe I. in po hudem boju zmagali z rezultatom 5:3. V finalu so igrali z ekipo iz Kovorja in jo premagali s 5:1. Za osvojeno prvo mesto so prejeli pokal v trajno last. V naši ekipi so igrali: Fram ci Aljančič, Franc Prelog in Miro Nadišar. Pri rešitvi Zlogovnice dobite v 2. in 4. stolpcu neko dejstvo. Za lažje reševanje je v oklepajih navedeno število črk posamezne besede! 1. Nogometaš C. zvezde (8), 2. obrat za pridobivanje olja (7), 3. vrsta kreme, kozmetična tovarna (5), 4. hrvaško moško ime (4), 5. enostranski glavobol — nastopa periodično (7), 6. del glave <5), 7. 'kdor je spodaj (7), 8. redka kovina (it.) (5), 9. pakrog, nepravi krog (6), 10. živčna celica (6), 11. risanka, navadno pustolovska zgodba s kratkim besedilom (5), 12. latinski izraz za žveplo S (7), 13. kraj na Primorskem s tekstilno tovarno (10), 14. Mestno gradbeno podjetje (5), 15. konstruktor znamenitega stolpa v Parizu, fonetično (5), 16. ljubkovalno moško ime (6), 17. Skopljenec (5). Vrstni red turnirja: 1. BPT Tržič, 2. Kovor I, 3. Partizan Križe, 4. Kovor II. Furlan Rodile so Jožefa Štefe, 3. februarja 1972, deklico, Marija Boršt-nar, 24. februarja 1972, dečka; Jožefa Pretnar, 2. marca 1972, deklico; Ludvina Hevčuk, 6. marca 1972, dečka; Tatjana Žonta, 8. marca, deklico; Alojzija Erlah, 15. marca 1972, dečka; Ljudmila Kadivnik, 17. marca 1972, deklico; Pavla Poljanec, 20. marca 1972, deklico; Ana Drobnič, 24. marca 1972, dečka; Lidija Noč, 31. marca 1972, deklico; Marija Urbanec, 3. aprila, dečka; Viktorija Blažič, 26. aprila, deklico; Esma Cmrečnjak, 3. maja 1972, deklico; Cecilija Kavčič, 7. maja 1972, deklico; Bronislava Hvala, 14. maja 1972, deklico; Ivana Vidmar, 14. maja 1972, dečka; Marija Erlah, 15. maja 1972, dečka; Kristina Dolen, 17. 6. 1972, dečka; Marija Rožič, 24. 6. 1972, dečka. X. LETNA TEKSTILIADA V TRAVNIKU V dneh od 2. do 4. julija je bila v bosanskem mestu Travniku jubilejna X. TEKSTILIADA. Organizator je bil kombinat za izdelavo oblek, perila, obutve, kož in zaščitne opreme »BORAC« iz Travnika, bi v letošnjem letu pra- znuje 20. obletnico svojega obstoja. Na tej množični manifestaciji so sodelovali delavci iz 27 tekstilnih podjetij Jugoslavije, med njimi tudi 11 ekip iz Slovenije. Nad tisoč udeležencev je v teh dneh preizkušalo svoje moči in sposobnosti v 14 športnih panogah. Seveda pa je poleg pripravljenosti odločala o izidih srečanj tudi športna sreča, ki je pri takem načinu tekmovanja (sistem izpadanja) zelo pomembna. Posamezne panoge športa so bile različno zastopane; največ ekip je nastopilo v šahu (25), sledijo pa: streljanje 22 ekip, mali nogomet 21, namizni tenis 18, rokomet 12 ekip. Med slovenskimi ekipami je bila v največ panogah udeležena ekit)a »Beti« iz Metlike, in sicer kar v 11 disciplinah, nič slabši pa nista bili ekipi »Mura« iz Murske Sobote (10 disciplinah) in »Novo-teks« Novo mesto (9 disciplinah). Ostale manj številne ekipe naše republike pa so sodelovale samo v tistih panogah, v katerih so lahko pričakovale boljše uspehe. Vsa tekmovanja so bila na stadionu in ostalih objektih vojašnice »Petra Mečave«, le rokomet za moške je bil na mestnem stadionu; v telovadnem domu pa je bilo tekmovanje v namiznem tenisu. Med 11 slovenskimi podjetji je sodelovala na tekstilia-di tudi naša ekipa (22 članov). Še deset dni pred tekstiliado ni nihče zanesljivo vedel ali tekmovanje bo ali ne, ker iz Travnika ni bilo nobenega sporočila, niti odgovora na našo prijavo, kaj šele propo-zicij na podlagi katerih bi lahko dobili odgovor in pra- vila o tekmovanju. Začelo se je iskanje možnosti za prevoz, kajti prvotna zamisel, da bi šli z osebnimi avtomobili je splavala po vodi, ker so nekateri lastniki osebnih avtomobilov zaradi nejasnosti v zvezi s tekstiilliado prevoz odpovedali. Morali smo se odločiti za potovanje z avtobusom in 1. julija ob štirih zjutraj smo se odpeljali na 500 km dolgo pot s SAP-ovim avtobusom. Po kratkem postanku v Brežicah, smo nadaljevali potovanje do Oku-čanov, kjer je bil predviden daljši počitek. Po precej »zasoljeni« malici in odmoru smo šli dalje skozi Bosansko Gradiško, Novo Topolo do Laktašev, kjer smo se nadejali osvežitve v tamkajšnjih toplicah v kampu AMSJ. Ker toplice niso bile primerne za kopanje, nam ni preostalo drugega kot sesti v avtobus in nadaljevati pot do Banja Luke. Tu smo eno uro ogledovali mesto ter potešili žejo. Sledila je vožnja po soteski Vrbasa in že smo bili v Jajcu, kjer nas je deževno vreme »prisililo«, da smo poiskali primerno restavracijo in se zadnjič pred prihodom v Travnik okrepčali. Mnogi so kasneje v avtobusu tarnali zervni golaž in steklenica piva 1900 S din), a kaj pomaga, tudi v Jajcu se gredo turizem, pa čeprav samo s cenami. Iz mesta smo se odpeljali po napačni cesti. Po nekaj kilometrih smo se morali obr- niti in v Jajcu priti na pravo pot. Na poti v Travnik nas je ustavila vojaška in prometna policija z nalogom preveriti osebne dokumente vseh potnikov. To bi seveda trajalo dalj časa, vendar se je naš vodja znašel in predložil spi- sek udeležencev miličniku, kar je zadostovalo in smo že Po nekaj minutah krenili naprej. Ob pol petih popoldne smo prispeli v Travnik in v restavraciji dobili prve napotke, bloke za hrano in obvestilo o prenočišču, Medtem ko je vodja urejeval formalnosti v štabu tekstiliade, smo se ostali sprehodili po mestu ter se razgibavali; tisti, ki so vso pot v zadnjem delu avtobusa kvartali, pa so si lahko odpočili tudi živce. Po razdelitvi dovolilnic za vhod v vojašnico Petra Mečave smo sedli v avtobus in se odpeljali do predvidenega bivališča. Že ob prihodu se nam je zdelo, da bo prenočišče bolj »klavrno«, ko pa so nam povedali še to, da bomo morali spati po trije v dveh posteljah, skupaj s še 50 ali 60 drugimi udeleženci, v enem prostoru, smo sklenili, da se vrnemo nazaj v štab tekstiliade in zahtevamo primemo prenočišče. Vedeli smo, da v kasarni ne bo pravega počitka, poleg tega pa nas je skrbelo tudi vprtašanje varnosti opreme, rekvizitov in vsega kar smo imeli s seboj. Po polurnem pregovarjanju, ali bolje rečeno prerekanju v štabu, so nas odvedli v dom upokojencev, kjer smo se razmestili v lepih, čistih, da ne rečem hotelsko urejenih sobah. Sledila je večerja in malo proste zabave na vrtu restavracije Konak. Ob 22. uri (ob 10. uri zvečer!) je bil sklican sestanek predstavnikov in vodij ekip ter žrebanje. Sestanek je potekal neorganizirano, mnogo nepomembnih vprašanj ter problemov, ki bi morali biti že predhodno rešeni. Predstavniki slovenskih ekip smo se čudili načinu organizacije tega sestanka, še bolj pa napačnim nazivom nekaterih naših podjetij, ker smo vedeli, da so organizatorji dobili od vseh sodelujočih pismeno prijavo s točno navedbo naziva delovne organizacije. Tako je bilo naše podjetje v vseh biltenih in tabelah po njihovem T. I. P. Tržič. Metka Celje je bila »Metlika« Celje, da pa bi bila zmešnja- va še večja je sodelovala tudi ekipa »Beti« iz Metlike, ki so jo preimenovali v Beti Metlika Novo mesto. Namen sestanka nam ni bil jasen. Tudi žrebanje ni šlo povsem gladko in vse skupaj se je po nepotrebnem zavleklo čez polnoč. V nedeljo je bila parada vseh ekip udeleženk po ulicah Travnika, -nato pa je kolona krenila na mesto otvoritve X. TEKSTILIADE. Na čelu kolone je korakala pihalna god- ba. Svečana otvoritev tekmovanja je bila na stadionu vojašnice. Otvoril pa jo je generalni direktor Kombinata »Borac« tov. Žarko Kolenda, ki je v pozdravnem nagovoru zaželel udeležencem mnogo uspeha v tekmovanju in prijetno počutje v Travniku. Nastop naših tekmovalcev Našim žreb tudi letos ni bil naklonjen. Rokometaši so igrali otvoritveno tekmo z Muro (beri Polet op. p.) iz Murske Sobote in v prvem polčasu vodili z 8:7, v drugem dedu igre pa so popustili ter napravili nekaj grobih napak, kar so nasprotniki izkoristili in povedli ter zmagali z rezultatom 15:11. Naši so se sicer borili, a jim žal ni uspelo premagati izredno uigrane ekipe Mure. Posebno pohvalo pa vsekakor zasluži vratar Laibacher, ki je poleg vodenja igre uspešno realiziral tudi štiri enajstmetrovke ter tri ubranil. S tem porazom je bilo tekmovanje za naše rokometaše končano, vendar je bilo zanimivo spremljati ostala srečanja. Naj omenim kot posebnost, tekmo med domačim »Borcem« in ekipo iz Paračina, ki je presegla vse meje športa in fair playa. Poleg rokometa smo lahko gledali na igrišču različne vrste udarcev in pretepov od boksa pa do rokoborbe prostega sloga. Rezultat tega so bile številne izključitve, ob sodnikovem žvižgu na koncu tekme pri rezultatu 13:12 za Paračin, pa se je vnel pravi pretep. Vodjem ekip in funkcionarjem je komaj uspelo ločiti vročekrvne nasprotnike, ki so prišli na tekstiliado utrjevat bratstvo in enotnost med narodi. Ekipa Mure je v nadaljevanju tekmovanja premagala najprej borbene igralce Paračina ter potem še ostale ekipe vse do finala, kjer je izgubila z ekipo Vitek-sa z rezultatom 16:11. Tako je končni vrstni red: 1. Viteks Visoko, 2. Mura Murska Sobota, 3. Leteks Le-skovac. V namiznem tenisu je naša ekipa najprej premagala moštvo Volne iz Majšperka z rezultatom 3:1, v osmini finala pa izgubila s kasnejšim zmagovalcem ekipo Novoteks — Novo mesto s 3:0. Končni vrstni red: 1. Novoteks Novo mesto, 2. Mura Murska Sobota, 3. Borac Travnik; naša ekipa je zasedla 6—8 mesto. V streljanju so se maši tekmovalci izkazali, saj so osvojili drugo mesto s 550 krogi. Z malo sreče bi bili lahko prvi, saj jih je zmagovalna ekipa »Svilanit« Kamnik prehitela le za 9 krogov. Med posamezniki je naš Valjavec Jože dosegel tretji najboljši rezultat s 153 krogi. Vrstni red: 1. Svilanit Kamnik 559, 2. BPT Tržič 550, 3. Metka Celje 548, 4. Teteks Tetovo 548 krogov. Tudi naša ženska strelska ekipa je izpolnila pričakovanja, saj se je z rezultatom 462 uvrstila na četrto mesto med 14 ekipami. Zmagala je ekipa Svilanit pred Metko Celje in Beti Metlika. V torek zgodaj zjutraj smo krenili na pot proti domu. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, med drugim tudi v Grosupljem, kjer smo se osvežili v plavalnem bazenu motela. Z uspehom naše ekipe smo lahko zadovoljni, saj smo med številnimi ekipami dosegli kar dobre rezultate, posebno strelci in strelke, ki zaslužijo posebno pohvalo. Še nekaj besed o organizaciji tekmovanja. Organizacija ni bila na nivoju vrste in kvalitete te množične manifestacije. Vrstile so se napake, nesporazumi in veliko stvari je bilo prepuščenih toku dogodkov. Skratka, prireditelj ni bil kos tej jubilejni prireditvi, pa čeprav se je trudil na vse mogoče načine. Dejstvo, da je bila udeležba zelo številna me sme biti opravi- (Nadaljevanje na 12 strani) Svečana otvoritev X. TEKSTILIADE na stadionu Petra Mečave v Travniku Naši rokometaši pred srečanjem z ekipo Mure Nagradna križanka LUKA V SEVER. JADRANU IZDAJA- TELJ MENICE TANKA PLOČE- VINASTA °LOičlCAJ' SOVJET- SKA ZVEZA UPOKO •ENEC HIMAUJ S K A KOZA VRSTA HRUŠKE REKA V VOJVODINI PRITR DIL -NICA poldra- gi KAMNI VNETJE UŠESA MOŠKO IME RISAL: H- derlm REKA V POSARJU 'A MANGAN MESTO V Ò05NI SREDIŠČI MOL DA VIJE KARINA SVET/ HROŠČ Pl fjlPČANIH TONA PAPE-ÌEVA KRONA HCI URANA IN SEE ILAVNI T EV NIK MENIČNO JAMSTVO SKOFOVSK, KAPA IIMETAČ NA SOJE V UNICU- JOČ TUJ ÙVO--$ L ASM K ÌAR.ÒOJ bARA- JB.VO RIMSKA Ò06INJA JEZE ZNAČAJ, cuo NAMERA ( NA ER&IJ TUJ DvOs UASNIK CCRmUC ms temi imjhjvA KRAJ PRI OPATIJI GORA V JUŽNI SRBIJI PREKLJ^ FIŽOLOV KA KORALNI OTOK ZE LEZOV OKSID ARABSKI tRCBEC SRBSKO MOŠKO IME SKOPLJE' NEC RADIJ DIVJAKI PUscAVA V ČILU SOL SOLITROK KISLINE OSMI TON ČEČKA pritrdil NICA GRŠKA ČRKA ENAKI ČRKI U.CRKA RIŽEVO ŽGANJE KING COLE KRILO RIMSKE KONJE- NICE POLJSKI Konjenr MOJ 'd(NEMŠKI KRATIO ■tj NASE ' ARMADE VOZILO MOŠKO IME ALKOHOLU, PIJAČA NAGON CENE NADiSAR DANE CERAR ANTON AŠKERC LJUDSKA MILICA neznanec FA RO IV IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE Izmed 22 rešitev je bilo 14 pravilnih križank, od teh pa smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado prejme Peter Gladek iz III. DE 40 din 2. nagrado prejme Jernej Meglič iz I. DE 30 din 3. nagrado prejme Janko Jančič iz V. DE 20 din 4. nagrado prejme Marija Čemilec iz I. DE 10 din Rešitve iz 7. številke TT je treba poslati do 15. avgusta v nabiralnik TT (pri vratih okrepčevalnice)! Prišli - odšli V mesecu juniju so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke: V tkalnico: Francka Bečan, Balukčič Kata, Grbič Kadira, Buljan Miroslav, Saibacher Sonja, Muratovič Arifa. V Vzdrževalne obrate: Rožič Peter, Dolinar Stanko. V upravo: Meglič Marjan. V oplemenitilnico: Boroje-vič Vojin, Krnjak Josip. Odšli: — samovoljno: Špendal Julka, Zagorc Polona, Jovič Jo-vanka, Škaper Vili, Topič Mara, Franko Milena, — prav. odpoved: Benedik Boris, Kovačevič Jelena, Lombar Nuša, — sporazumno: Hevčuk Lu-dvina, — v preizkus, dobi: Grmič Olga, Bul jam Miroslav, — v pokoj: Podakar Ida, Peharc Jelka, — umrla: Vrtič Kristina, — v Poreč so odšli: Sajevic Žaga, Zorc Silva, Boštnjako-vič Mara, Er j ave Danica in Krevs Angela. ZAHVALA Ob mnogo prerani in težki izgubi dragega sina dipl. inž. VLADIMIRJA HALUŽANA se iskreno zahvaljujem kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, družbenopolitičnim organizacijam, najožjim sodelavcem in prijateljem, enoti civilne zaščite, strokovnemu društvu ITT Tržič za izkazano pomoč in sočustvovanje. Hvala govornikom za tople poslovilne besede. žalujoča mama Helena X. Tekstiliada... (Nadaljevanje z 11. strani) čilo za slabo organizacijo tekmovanja. Nekatere ekipe so bile skrajno nedisciplinirane, kar je organizatorju povzročalo še več težav ter spodrsljajev. Naslednja tekstiliada bo v Tetovu v organizaciji podjetja Teteks. Upamo, da bo or- ganizator posvetil večjo skrb, kot jo je organizacijski odbor Borca iz Travnika. Rezultati — ekipno: 1. Teteks Tetovo, 2. Borac Travnik, 3. Branko Krsmano-vič Paračin, 8—9. mesto Vuč-je iz Vučja in BPT Tržič. J. F. Organizator X. Tekstiliade »Borac« Travnik Kombinat »Borac« je začel svojo redno proizvodnjo 1952. leta in proslavlja letos 20. obletnico svojega obstoja. Do polovice 1957. leta je kombinat delal izključno za potrebe JLA. V tem letu pa je postopoma začel s proizvodnjo oblek in obutve za široko potrošnjo, vendar je obdržal status vojnega podjetja vse do 30. novembra 1961. V začetku obratovanja leta 1952 je bilo zaposlenih v kombinatu 380 delavcev z brutto dohodkom 620 starih milijonov. Od leta 1964 dalje pa beleži podjetje stalen vzpon. V letih 69 in 70 je bilia izvršena popolna rekonstrukcija in modernizacija Tovarne konfekcije in Tovarne obutve v Travniku, za kar je bilo vloženih 1.4 milijarde starih din in se s svojo opremo lahko uvrščajo med prve kolektive, ne samo v naši državi, ampak tudi v Evropi. V letu 1971 je bila končana rekonstrukcija in modernizacija obrata za predelavo kož in izgradnja novega obrata obutve v Bugojnu. Prav tako je bila končana izgradnja obrata konfekcije v Gornjem Vakufu in sodobno opremljen obrat lahke konfekcije v Travniku. V tem letu imajo v programu dograditev obrata za proizvodnjo vojaških oblek v Travniku, novega obrata konfekcije v Zenic: in rekonstrukcijo obrata konfekcije v Banovičih. Gradnja in oprema bo stala približno eno milijardo starih dinarjev. Kombinat ima lastne blagovnice v Travniku, Prije-doru, Sarajevu, Zenici in Banja Luki, v izgradnji je nova blagovnica v Travniku 5500 m2 ter v Bugojnu z 2500 m2 uporabne površine. Blagovnice nameravajo graditi še v Sarajevu, Livnu, Zenici in Tuzlli ter nekaterih drugih mestih. V Kombinatu je danes zaposlenih več kot 6000 delavcev; v letošnjem letu planirajo nad 80 milijard starih din brutto produkta. Trgovina ima po vsej državi okrog 250 prodajaln, ki ustvarijo okrog 90 starih milijard prometa. Kombinat je eden največjih izvoznikov te vrste pri nas. V letu 1972 bodo izvozili na tuje tržišče več kot 1.020.000 komadov raznih konfekcijskih artiklov in 260.000 parov obutve v skupni vrednosti 165 milijard S din, od tega 80 % na konvertibilno področje. V sestavu kombinata posluje danes pet konfekcijskih tovarn in obratov: tovarna obutve, tovarna za predelavo kož, trgovska mreža s splošnim trgovskim podjetjem v Travniku, Gostinsko turistična mreža, in obrat pomožnih dejavnosti z lastnim voznim parkom s preko 60 raznih vozil (od tega 10 avtobusov za prevoz delavcev od doma do delovnega mesta). Kombinat »Borac« je danes največja delovna organizacija te vrste v Bosni in Hercegovini in predstavlja nosilca gospodarskega razvoja tega področja. J- F- i ' j »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž-' ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor I — Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov J uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90 — I Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih -- Izhaja I enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti ' brezplačno. I S I s I v I s