Izhaja vsake sredo. C e d e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrt, letno Din 9—, Inozemstvo Din 64.—. — Počtno-čekovnl račun 10.601 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. C • o a loaeratomi cela stran Din 2000.—. pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/. strani Din 250-, '/„ str. Din 125-, Mali oglati vsaka beseda Din 1.20. Hcledar Kmcfsbc zveze za prestopno leto 1932 je izšel. Vsebina: Koledar od 1. X. 1931 do 31. XII. 1932. — Uradni podatki. — Vse razne pristojbine. — Mere. — Orali in hektari. — Kmetska zveza v Mariboru. — Jugoslovanska kmetska zveza v Ljubljani. — Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. — Odplačevanje dolgov, tabela in pojasnilo. — Važnost apna za rastline. — Kako se mešajo umetna gnojila. — Glavne naloge kmeta sadjarja. — Naša kmetska mladina v sadovnjaku. — Navodila iz kletarstva. — Napake in bolezni vin. — Jamstvo pri kupčija z živino. — Koledar brej osti in razne živinorejske tabele. — Tabele za računanje kubične mere pri raznem lesu. — Inventar in kmetijsko knjigovodstvo z vsemi potrebnimi tabelami. — Razni dobavitelji kmetijskih potrebščin. — 60 strani praznega papirja za zapiske. Izdelava koledarja. Koledar je vezan v celoplatno, torej močno dovolj, da bo zdržal za celo leto. Ima predal za denar in svinčnik. Na ovoju ima tudi začrtano mero v decimetru in coli. Tako je koledar letos po vsebini in obliki precej izpopolnjen. Zato se bo še bolj priljubil kakor lansko leto, ko smo ga morali dvakrat tiskati in ga je še zmanjkalo. Letos ga zaradi pomanjkanja denarja ne bomo drugič tiskali, zato je treba koledar takoj naročiti, kdor ga hoče imeti. Cena kclsdarju znižana. Lani je stal koledar 11 Din s poštnino in brez svinčnika. Letos stane s poštnino vred 10 Din in ima tudi svinčnik. Kje dobite koledar? Koledar dobijo, v kolikor ga še niso, vse krajevne Kmetske zveze. Kdor pa hoče, ga lahko naroči tudi naravnost v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Treba je poslati 10 Din ali v znamkah, nakar ga takoj dobite po pošti. Tvoj celoletni spremljevalec je tvoj žepni koledar. Zato mora biti tudi tvoj svetovalec in to je — koledar Kmetske zveze. Zato, kmetje, vsak ga imej v žepu! * Bankovci posameznih držav morajo biti do gotove mere kriti z zlatom ali z devizami (menicami), izplačljivimi v zlatu. Kritje mora znašati vsaj eno tretjino vrednosti bankovcev, ki so v obtoku. Čim višje je to kritje, tem boljša in trdnejša je valuta (denarna vrednost) dotične države. Po izkazu narodnih bank koncem julija 1931 je to kritje znašalo: v Švici 92.7%, v Belgiji 66.7%, v Nizozemski 58.7% v Italiji 56.4%, v Franciji 56.2%, v Poljski 49%, v Avstriji 43.6%, v Švedski 42.3%, v Čehoslovaški 42.2%, v Rumuniji 39.2%, v Jugoslaviji 37.5%, v Angliji 36.7%, v Nemčiji 36.1%, na Ogrskem 28%. Zadnji čas so se po raznih državah Evrope pojavile velike valutarne (nov-čne) težave. Letošnje poletje so dobile državne finance Nemčije velik sunek, ki je prišel z odpovedjo kratkoročnih posojil, ki jih je Nemčija dobila od Anglije, Amerike in posredno tudi od Francije. Mogočni pretresljaja so takrat pretresali nemško narodno gospodarstvo. Posledice bi bile še hujše, ako bi ne bile države-upnice umaknile odpoved kratkoročnih posojil. Tako je bilo Nemčiji začasno pomagano. V septembru je prišla na vrsto Anglija, ki je pretrpela občutno razvrednotenje svoje valute (funta šterlingov). Preosnova angleške valute se je po svetovni vojni izvršila 1. 1925. Vodilna je bila pri tem početju želja, da bi se Anglijia vrnila brezpogojno k predvojni denarni vrednosti, k obnovitvi njene predvojne kupovne moči. Anglija se je na vso moč trudila, da obnovi zlato valuto ter da tako postane to, kar je bila prej, svetovni trg zlata in kapitala. To pa se ji ni posrečilo. Funtu je več ali manj pretila nevarnost, da pade pod zlato normalo, in zato je zlato bežalo iz države. Z odprtimi rokami pa so ga sprejemale Zedinjene države Severne Amerike in Francija. Dno pa je izbila sodu, v katerem je imela angleška narodna banka shranjeno svoje zlato, nemška finančna kriza letošnjega poletja. Anglija je namreč kot denarni posredovalec dovoljevala Nemčiji kratkoročne kredite, ki jih je sama dobila iz Sev. Amerike in Francije. Merodajen je bil pri tem za Anglijo ozir na finančni dobiček, pa tudi želja po političnem vplivu v Nemčiji. Iz istega razloga je Anglija dovolila tudi Avstriji kredit 150 milijonov šilingov povodom poloma največjega avstrijskega denarnega zavoda (Kreditanstalt). Ko je Amerika ter Francija odpovedala svoja kratkoroč na posojila, dana Angliji, je ta hotela realizirati (unovčiti) svoje terjatve v Nemčiji in Avstriji, pa ni mogla, ker sta obe državi prezadolženi. Tako j a morala Anglija Franciji in Ameriki vrniti kratkoročne kredite z zlatom, ki ga je imela v svoji narodni banki. Temu navalu pa angleška narodna banka ni bila kos. Tako je angleški parlament po predlogu vlade sklenil zakon, po katerem je obveznost banke za izplačila v zlatu, torej zlata valuta, v Angliji za pol leta ukinjena. Angleškemu zgledu so sledili Egipet, Švedska, Norveška in menda tudi Danska. Padec angleškega funta je na izvoz angleškega blaga iz Anglije vplival oprostilno; prej je ta izvoz trpel vsled visokega tečaja angleškega funta. Pomnoženi izvoz iz Angleške prizadeva na evropskem in svetovnem tržišču občutno konkurenco industrijskim izdelkom drugih držav, osobito Amerike, Nemčije in Čehoslovaške. Angleži upajo, da se bo tako njihova industrija poživila, da bo produkcija (pridelovanje blaga) narasla in s tem število brezposelnih padlo. Zato ne gledajo padca svoje valute s preveč žalostnimi očmi. Spričo devalvacije (razvrednotenja) angleškega denarja so se začele po raznih državah, zlasti v Nemčiji in Avstriji, med gospodarskimi strokovnjaki in po časnik#t živahne razprave o tem, ali je zlato sploh še sposobno, da bi bilo splošna podlaga za denarno vrednost in za mednarodni kredit. Če je celo Angliji, nekdanjemu svetovnemu bankirju, zmanjkalo zlata, kaj naj porečejo druge siromašnejše države, ki si veliko zlata ne morejo nabaviti? Sedaj imata dve državi 'A vsega razpoložljivega zlata v železnih oklepnih skrinjah svojih bank: Zedinjene države Amerike in Francija. Iz Amerike odteka zadnje dni zlato v obilni meri v Francijo in Nizozemsko. Kjer pa je Zlato, tam je politična moč. Tiste države, ki se protivijo prevelikemu vplivu Francije v Evropi, najbolj razmiš-Ujujejo o tem, ali se ne bi dalo zlato kot podlaga za državni denar nadomestiti s srebrom, ki je veliko bolj poceni in ki si ga torej lažje oskrbijo siromašnejše države. To pa zaenkrat ni verjetno. Verjetnejše je, da se bo Anglija, ko bo prebolela sedanjo krizo, vrnila k zlati valuti, pa pri nižjem tečaju svojega denarja. Načrt za ozdravljenje Avstrije. Za zagotovitev ravnotežja v javnem gospodarstvu je med drugim določila vlada znižanje uradniških plač za 6% ter Ustavitev uradniških napredovanj za 'dobo enega leta do 30. septembra 1932. Neokrnjene le ostanejo plače pod 170 Šilingov na mesec. Kar velja za uradnike, velja tudi za duhovnike. Zakon za ozdravljenje avstrijskih financ uvaja razne nove davke, kakor: povišanje dohodnine, povečanje davka na pivo In sladkor, na bencin, na motorna vozila itd. Proti temu načrtu bo glasovalo po vladnem računu v zbornici 71 so-cijalnih demokratov in 6 velenemcev. Po sestanku francoskih in nemških državnikov v Berlinu. Kakor že jav-Ijeno, sta posetila Berlin francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand. Vrnila sta se nazaj v Pariz dne 29. septembra. Ob priliki berlinskega sestanka je bilo dogovorjeno ustvarjenje nemško-francoskega odbora, ki se bo bavil z gospodarskimi vprašanji, ki se tičejo Francije in Nemčije. Odbor bo skušal v prvi vrsti izpopolniti gospodarske zveze med Nemčijo ter Francijo, trgovski promet ter poiskati skupna sredstva, ki bi omogočala odstranitev vseh mogočih ovir. V načrtu je sodelovanje v trgovski plovbi in zrakoplovstvu. Pričakujejo, da se ¡bode sestal francosko-nemški odbor k |>rvi seji meseca oktobra. — P< J ^ 1 # Zaključek zasedanja Zveze narodov. Dne 29. septembra je zaključil tokratni predsednik Titulescu XII. zborovanje Zveze narodov. Končno je še bil sprejet v vsej naglici kompromisni predlog za leto premirja v oboroževanju. Resolucija, ki govori o enoletnem premirju v oboroževanju, med drugim naproša svet Društva narodov, naj se obrne na vlade, zastopane na razorožitveni konferenci, da bi te vlade pokazale voljo za zagotovitev in organizacijo miru in dale dokazov o tem, da ne bodo ničesar storile, kar bi merilo na povečanje oboroževanja. Dalje prosi resolucija svet Društva narodov, naj bi zahteval od vlad, zastopanih na konferenci, izjavo o tem, ali bi bile od 1. novembra t. 1. pripravljene skleniti enoletno premirje v oboroževanju. — Razorožitve-na komisija je na koncu sprejela poročilo, v katerem naglaša, da programi raznih držav pri utrjevanju, grajenju in zamenjavanju bojnih ladij, in pri navadni opremi vojske in mornarice ne nasprotujejo odredbam načrta o premirju v oboroževanju. Na Čehoslovaškem so se vršile občinsko volitve, ki so dokazale," da so obdržale stranke svoje nostojanke na deželi. Edino komunisti so napram volitvam v letu 1927 precej nazadovali. Na deželi so ostali agrarci še vedno najmočnejša stranka. Veliko borbenost so pokazali pri teh občinskh volitvah češki in slovaški katoličani. Odgeditev angleškega parlamenta za nedoločen čas. Predsednik angleške vlade Macdonald je izjavil, da bo od-goaena zbornica dne 8. oktobra za nedoločen čas. Angleška zbornica je sprejsla zakon o štedrji. Po novem zakonu o štednji so znižane doklade najvišjega urad-ništva za razne sprejemne izdatke (reprezentanco) za 50%. Vojni proračun je znižan za 6 milijonov funtov šterlin-gov in indijska vlada bo zvišala davek na premoženje od 12 na 25%. Iz španske republike. Vlada je predložila ustavotvorni skupščini osnutek agrarne reforme. Sklenila je, da se bo razpravljalo o njem istočasno z ustavo. Vlada in skupščina se ne bosta ba-vili z nobenim drugim vprašanjem, dokler ne bosta rešeni ti dve. Po načrtu agrarne reforme bodo dobili vsi lastniki zemlje, ki bodo razlaščeni, naj si bodo to že Španci ali inozemci, polno odškodnino v vrednosti odvzetega premoženja. Vlada računa, da bo izvedena agrarna reforma v petih letih in bo prinesla vsakoletni porast 40 milijonov peset na narodnem premoženju. — Avtonomija Katalonije je močno pristrižena. Na predlog predsednika Zamore je sprejela ustavotvorna skupščina v ustavo le nekatera avtonomna načela za Katalonce. Večina pa je odločno odklonila finančno samostojnost katalonske pokrajine in oblast samouprave nad šolstvom. Nemirni Daljni vzhod. Radi krvavega spora v Mandžuriji med Japonci in Kitajci je posredovala Zveza narodov, Amerika in ruski sovjeti. Japonska vlada je sicer obljubila, da bo odpoklicala iz Mandžurije svoje odvečne čete in ee omejila na običajno stražarsko službo ob južni mandžurski meji. Do odpoklica ni prišlo, ker so ga po japonskih trditvah dogodki onemogočili. Kitajski nacijonalisti so začeli po celem Daljnem vzhodu z ostro protijaponsko agitacijo, ki ogroža življenje in imetje na Kitajskem bivajočih Japoncev. Zaradi teh hujskarij je dobila Japonska povod, da ostane v Mandžuriji. Ker Japonci kar enostavno ne morejo poba-sati v žep Mandžurije, so pogreli staro misel o neodvisnosti Mandžurije in na njo meječe Mongolije in s tem agitira-jo po Daljnem vzhodu. Iz Amerike beži zlato v Evropo in to zadnje dni posebno v Pariz in na Nizo-^ zemsko. V Ameriki pričenja to, kar se je zgodilo pred dobrim mesecem v Londonu. Edino zdravilo proti odtoku zla-,' ta bi bilo črtanje vojnih dolgov od strani Amerike. i ( KATOLIŠKEM Pomanjkanje duhovnikov. To je vprašanje, ki se tiče dušeskrbja in razvoja ter napredka krščanske kulture. Duhovniki so povsod prvi delavci na polju krščanske kulture. Kjer duhovnik ne deluje, ostane to polje večinoma neobdelano. Čim več duhovnikov, tem več delavcev za kulturo in prosve-!to. Zadnja leta z obžalovanjem opaža krščansko ljudstvo raznih dežel, kako število djihovnikov pada. To velja za našo državo, za Čehoslovaško in tudi ¡za druge države, zlasti še za Francijo. Kar se Francije tiče, je pomanjkanje duhovnikov tako veliko, da katoličani gledajo s skrbjo in strahom v bodočnost. Od 1. 1900 do 1. 1930 je v Franciji umrlo za 13.000 duhovnikoy več, nego jih je bilo v tej dobi novoposvečenih. ,Vsako leto je torej ostalo 400 duhovnikov nenadomeščenih. V svetovni vojni je padlo, odnosno vsled ran in drugih bolezni umrlo 3000 duhovnikov in bo-goslovcev. Samo ena francoska škofija, namreč Lille, ima velik duhovniški prirastek — 451 —, v vseh drugih število vedno bolj pada. Kriv je tega v največji meri kulturni boj (boj zoper Cerkev). Pr&d 1. 1888, ko se je začela borba framasonov zoper katolicizem, je bilo na Francoskem vsako leto na novo posvečenih .1700 duhovnikov. Ko se je zaaela Cerkev preganjati, je vsako leto padlo število duhovniških posvečeni za 100. Preganjanje katolicizma je bilo v prvem desetletju tega stoletja tako hudo, da so bile celo hiše božje zaprte in semeniške zgradbe. Brezverska državna šola je vzgojila starše, ki se niso zmenili za duhovniški poklic svojih otrok. Slabe učinke padajočega števila duhovnikov še povečuje nepravilna organizacija župinij na Francoskem. Z rastočo-industrializa-ciijo se je ljudstvo začelo v večjem številu preseljevati z dežele v mesta ter industrijske kraje. Tako so se župnije po deželi vedno bolj manjšale po številu župljanov, po mestih pa so vedno bolj rastle. Duhovniki pa so kaj radi in prepadi ostali na deželi. Dočim brojijo nekatere župnije na deželi komaj 300 do 400 duš, štejejo mestne župnije 30— 40.000 duš. V teh župnijah je 9 dese-tink ljudi vsled premalih cerkvenih prostorov in pomanjkanja duhovnikov izključenih od božje službe. V Parizu pride na 100.000 duš 17 duhovnikov, v nekaterih podeželskih škofijah pa 260 duhovnikov. Pariz bi moral imeti 4800 duhovnikov, pa jih sedaj ima samo le 802. Posledica pomanjkanja duhovnikov je v tem, da duhovniki ne poznajo penzije: od 100 francoskih duhovnikov je 34% starih nad 60 let. Posledica je tudi ta, da morejo skoraj vsi francoski duhovniki se pečati z dušeskrbjem ter nimajo dovolj časa, da bi se pečali z znanostjo in umetnostjo, s prosveto in s politiko. To pomenja za Cerkev velik nedostatek.. Verni katoliški krogi na Francoskem se zadnji čas na vso moč trudijo, da bi odpornosti pomanjkanju duhovnikov ter s tem Cerkvi najbolj Ko nova — tako mehka in lepa — ostane volna, če uporabljate LUX! Lux pere lepo, temeljito in zanesljivo. Vse volnene stva* ri ohranijo vedno svojo prvotno obliko in so kar se tiče barve in tkanine ko nove. Poleg 4ega je Lux za roke popolnoma neškodljiv. PODALJŠUJE TRPEŽNO S T VAŠEGA PERILA1 LUX PERE TAKO UDOBNOÏ V VROČ! VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI «ji pomogli. V naših krajih razmere niso enake, pa vendar »lične. Tudi pri nas se bo treba s tem velevažnim vprašanjem resno pečati. Svetovni kongres keteliških delavskih društev. Meseca septembra je bil v mestu Haagu na Nizozemskem drugi mednarodni kongres katoliških delavskih društev. Ná nj^m so bile zastopane te države: Nizozemska, Nemčija, Belgija, Luksemburška^ Švica, Poljska in Jugoslavija; Španija in Avstrija sta poslali pismene pozdrave. Predsednik katoliške delavske internacionale, — nemški državni poslanec Joos — je v svojem govoru omenil, da vsled sedanje gospodarske krize ljudje trpijo ne samo telesno, marveč še bolj duševno. Razveseljivo pa je dejstvo, da je Cerkev na braniku, kar je.dokazala s papeževo okrožnico »Cuadragésimo an-no«. Kongres je ooslal "papežu Piju XI. brzojav, v katerem se mu katoliška delavska društva zahvaljujejo za njegovo socijalno okrožnico ter mu obljubljajo, da bodo njihovi Mani delovali v smislu načel, izraženih v tej okrožnici. § Krvoločna mačka panter se še danes podi po gozdovih severnoameriške države Arkansas, kakor lev po afriških' džunglah. Posebno huda nadloga je bil panter v dobi, ko so pričela prva gostejša naseljevanja po omenjeni državi. Še pred 25 leti je bilo te vrste mačk polno po močvirjih. Povodnji so prepodile večkrat zver iz ležišč med trstiko. Preganjali so pantra neusmiljeno, da se je moral zateči v gozdove po hribovju. In tamkaj, v Ozark pogorju, zaščiten od skalovja in votlin, gospodari še danes. Panter ije boječ in se plazi skozi goščave kaker kača. Ako je pa prisiljen v boj, se bori do pogina, četudi bi lahko utakel napadalcem. V napadu skuša panter svojo žrtev presenečiti na ta način, da se potukne kam v zasedo, spleza na, vejo, odkoder se požene rra nič hudega slutečo divjačino, na: jelena, divjo svinjo, ali tudi na ovco, lci pride slučajno po poti pod drevom. Tudi človeka napade panter. Ne mori vedno, da bi si potolažil glad, pohlep po krvi in morenju ga tira v napad. I Li Očividec pripoveduje o pantru dva naslednja doživljaja: Panter napade celo družino. »Ko je bil moj brat star 4—5 dni, je ostavil naš oče naselbino. Upal je, da se bo povrnil še taisto noč po odhodu. Iz nepreJvidenega vzroka je izostal do drugega dne. Vzel je seboj puško, kakor je to običaj v aeveroameriškib pokrajinah. Izvzemši našega velikega psa (ki je 'slišal na ime Tige), je bila hiša nezaščitena. Takoj po polnoči je pričel Tige, ki je Čuval vežna vrata, mrmrati ter lajati, kakor bi hotel prepoditi nekoga, ki se plazi proti hiši. V njegovem laježu je bilo nekaj grozečega in izzivajočega. Jasno je bilo, da je pripravljen pes na boj z nekom, ki ga napada. Kmalu smo čuli glasove divjega boja. Moja mati je bila prvotno uverjena, da gre za volka ali kakega tujega psa. Upala je, da se bo Tige že sam obranil in obvaroval hišo. Borba je bila po par minutah končana in vsiljivec«se je moral umakniti. Tige se je pomiril, a to ni trajalo dolgo. Izbruhnila je nova borba, ki je bila lju-tejša od prve. Mati je postala nemirna. Od rojstva zadnjega otroka ni bila zapustila postelje. Bila je sama brez varstva s tremi malimi otročiči. Poklicala ie hčerkico Lelijo, naj se poda k vežnim vratom in naj skrbno poskusi, če so dobro zaklenjena. Drugi boj med psom in napadalcem ni bil daljši nego prvi. Komaj se je pa Tige umiril, ko ga je nekaj v tretje izzvalo. Pasji čuvaj je oslabel, zveri se je posrečilo, da se je splazila mimo ter splezala na drevo, ki je stalo ne daleč od hiše. Mati je čula razločno, kako je skočila zverjad z drevesa na — hišno podstrešje. S strahom je prisluškovala. Natančno je čula, kako je iskala zver po dilah kako odprtino, skozi katero bi lahko vdrla v stanovanjski prostor. Naenkrat so začeli padati po dimniku kosi ilovice. Smrtni strah je popadel mater, ki je znala sigurno, kako se skuša dokopati zver skozi dimnik. Skočila je po koncu, razrezala je slamnato posteljno vložko in je nasula slame na žareče oglje. Slama se je vnela in plamen se je vzpel z bliskavico po dimniku. Zverina je za tulila od bolečine, pognala se je iz dimnika na streho in od tamkaj na zemljo ln je izginila. Ko se je vrnil drugo jutro oče in zvedel o doživljaju v noči, je takoj znal, da je bil obiskal panter našo hišo. Psa je oče komaj našel pod hišo. Obe oči sta mu bili iztrgani in po celem telesu Je bil posut z globokimi ranami. Oče je zvesto žival obvezal in si je res opomogla do odzdravljenja.« Pantra Je zadavil. »Spominjam se slučaja«, pripoveduje dalje očividec, »kako je zadavil neob-orožen mož pantra. Junak se je pisal Robinzon, prebival je nedaleč od naše naselbine in je bil pravi orjak glede postave. V neki noči se je vračal z obiska proti domu. Ko je korakal skozi precej ©svitljen presek v gozdu, ga je nekai. napadlo iz grmovja. Zdelo se mu Je, da mora biti kak velik pes, vendar ni Imel časa za daljše premišljevanje. Nehote je stegnil roke in zagrabil zver za gol-tanec. Mož in žival sta se zvalila po tleh. Robinzon je padel na zverino. Zavedal se je, da mu gre v boju za življenje in radi tega ni upal odmakniti roke od živalskega vratu, da bi segel v žep po nož. Z vso močjo je stiskal napadalcu tako dolgo vrat, dokler ni bil siguren, da ga je zadavil. Robinzon se je oglasil tisto noč z močno opraskani-mi rokami pri nas in prinesel v znak zmage zadavljenega pantra. * Upokojitev. Te dni je bil upokojen mariborski okrožni inšpektor in obče-priljubljeni bivši veliki župan gospod dr. Franc Schaubach. Poroka. V soboto dne 3. oktobra je bil poročen pri Sv. Magdaleni v Mariboru g. Jakob Ciglar, strojni stavec Ci-rilove tiskarne, z gdč. Amalijo Kletho-for Iz P obrežja. Bilo srečno 1 Kožuhači zaklali fanta. Ob priliki ko-žuhanja koruze v Razvanju pri Mariboru je bil smrtno zaboden 241etni Feliks Pukel iz Zgornjih Hoč. Ubijalec je še neznan. Prijet ubijalec. V zgorajni notici pen ročamo, da je bil v Razvanju pri Mari« boru ob priliki kožuhanja izvršen — uboj. Ubijalca so prijeli v petek dne 2. oktobra v osebi 231etnega Marka Bo-rak iz Vinice na Hrvatskem, ki se je mudil pri sorodnikih v Razvanju že 2 meseca.Ob priliki pretepa Boralc ni bil zraven, a ga je nekdo potegnil s palico. Udarec je Boraka toliko razljutil, da je stekel v kuhinjo po nož in je navalil na prvega, ki mu je prišel na pot in ta je bil nesrečni Pukl. Marko je zasadil Puklu skozi hrbet nož v srce. — Aretirani priznava zločin. K sporu v Mandžuriji. Poveljnik Japonskih čet v Mandžuriji, general Minami (desno). Sovjetski vojni minister Vorošilov (levo), ki so bo podal na Dalnji vzhod, ker je tudi Rusija zainteresirana na japonsko-kitajskem sporu. Vzrok spopada med Kitajci in Japonci v Mandžuriji je železniški mest pisko reke Hun pri Mukdenu. Mest je bil bafo cd Kitajcev razstreljen in radi tega so pričeli Japonci s sovražnostmi. Ustrelil so jo v gozdu poleg Peker nad Mariborom 201etni zidarski vajenec Anton Klobasa od Sv. Jurija ob Ščavnici. S plinc-u se je smrtno zastrupil. V Celju so našli dne 29. septembra zjutraj mrtvega vsled vdihavanja plina v hiši Mete Baševe v Aškerčevi ulici 32-letnega ■ bivšega postreščeka Joahima K lov ar j a, rodom iz Slivnega, občina Sv. Krištof nad Laškim. Zvečer pred samoumorom se je vrnil Klovar v svoje stanovanje in se je praznično oblekel. Izruval je iz stene plinovo cev in jo tako upognil, da mu je bila odprtina pred nosom in usti. Sedel je na zo-fo, potisnil roke v žep in se smrtno zastrupil z vdihavanjem plina. Vzrok sa-moumora je iskati v večji izgubi izposojenega denarja. Našli «o pa še hra-niino knjižico na 10.906 Din. Rajni je živel že dve leti od prihrankov in ded-ščine. Še lani so cenili njegovo gotovino na 100.000 Din. Čudno je, da se je oglasil dan pred smrtjo pri celjskem pogrebnem zavodu, kjer je hotel oddati 4000 Din za svoj lastni pogreb. Zavod ni ustregel predplačilu in drugo jutro so našli čudaka res mrtvega. Fantje so pretepli v nedeljo dne 27. septembra na cesti 15Ietnega dninarja Rudolfa Podpečana iz Stranic tako, da se je moral zateči v celjsko bolnico. Ogenj uničil stanovanjsko hišo ter gospodarsko poslopje. V noči dne 29. septembra je uničil požar posestniku Ivanu Čuku, po domače Mešiču v Za-ložah pri Polzeli, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je hišna oprava, obleka, gospodarski stroji ter prazni in z jabolčnikom napolnjeni sodi. Škoda znaša 100.000 Din, je krita z zavarovalnino le na pol. Pogorelec je tem občutnejše prizadet, ker je oče osmih nepreskrbljenih otrok. Smrtna avtomobilska nesreča. Dne zadnjega septembra je pripeljal tovorni avtomobil Antona Tevža po cesti iz Ljubnega v Savinjski dolini. Na avtomobilu so bile poleg lastnika in šoferja Lovrenca Kumer še štiri druge osebe. Dobrih 200 m proč od znane skale Igla je šofer zgubil oblast nad vozilom, ki je krenilo s ceste v Savinjo, ki teče tamkaj tik ceste. Avtomobil se je obrnil v strugo. Od potnikov je prišla Neža Ošepova iz Solčave tako nesrečno pod voz, da jo je stisnilo čez prsa in je bila takoj mrtva. Šofer Kumer si je zlomil eno roko, drugo nalomil, ostali pa so bili le lažje poškodovani. Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne 29. septembra je izbruhnil zvečer požar v gospodarskem poslopju Marije Grabner, posestnice v Zajasovniku pod Trojanami. Poslopje je pogorelo. Ob-fltojia resen sum na požig! Stara samomorilka. Nenadoma se je zmešalo 801etni Marti Predovič iz Hrasta, občina Suhor pri Metliki in se |jie pognala v Krupo, kjer je utonila. Dva nevarna vlomilca pod ključem. Po okolici Cerknice in po Notranjskem sta vršila precej časa vlomilski in tatinski posel: 231etni Anton Čadež iz Verda pri Borovnici in 241etni J. Centa iz Želimelj. Orožniki so že bili potepuha prijeli in spravili v zapore sodišča jf. Cerknici, odkoder sta pa pobegnila Že nad 50 let so daje za negovanje zob prednost Sar» govemuKalodontu Poleg ostalih od* lik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo zobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr, Braunlichu), kateri odstrani in prepreči zobni kamen, tega povzročitelja mrfo-gih težkih zobobolov. Proti zobnemu kamnu skozi luknjo, katero sta izkopala v steno. Po pobegu iz zaporov sta se klatila po ljubljanski okolici in vlomila v noči pri trgovcu Srečku Kobiju na Bregu pri Borovnici. Odnesla sta raznega blaga in usnja za 30.000 Din ter odpeljala plen na ročnem vozičku. Vsled zasledovanja žandarmerije sta hotela pobegniti na vlaku v Ljubljano, kjer so ju pa prijeli in izročili — roki pravice. Fcžigalec na dslu. Na Cikani pri Novem mestu je zažgal še neodkrit poži-galec iz maščevanja "tanovanjsko hi- šico kočarice in delavke Antonije Turk. Poslopje je čisto pogorelo. Požigalec v rekah pravice. Na Leš- nici pri Kukmanu v okolici Novega mesta je v nedeljo dne 27. septembra krog 9. ure zvečer gospodinja zapazila, kako je požigalčeva roka zanetila s slamo krito hišo. Ogenj so pravočasno pogasili in prijeli tudi zločinca, ki je živel v sovraštvu z družino, kateri je nameraval zapeti žalostno pesem s pomočjo rdečega petelina. ¡V'w.-iv'- * »Iv ajvečji« nemški diplomat je baron Dörnberg, tajnik nemškega poslaništva v Bukarešti. Baron je visok 2.05 m. Francoska državnika ministrski predsednik Laval in zunanji minister Brf-and na potu k predsedniku nemška republiko — Hindenburgu. Zgodovinsko stara lipa pogorela. V Mačkovcu pri podružni cerkvi sv. Janeza Krstnika pri Novem mestu je pogorela večstoletna lipa. Pastirji so vsled mraza zakurili v votlem drevesu in povzročili njegovo uničenje. Pri razkladanju z grozdjem napolnjenega soda si je zlomila nogo žena posestnika Vavpotiča iz Pahe pri Nov. mestu. Bivji prašič zašel v vodo. Pri Kamniku je zašel 140 kg težek divji prašič pred turbinami Bonačevega električnega podjetja na Duplici v noči v valove. Pri pregledu stanja vode je strojnik Joško Ničman zapazil zver in še poklical tovariša Debevca, ki se je oborožil s sekiro. Oba možaka sta se lotila zveri, ki ni mogla nikamor iz vode, z revolverjem ter sekiro in sta jo tako dolgo obdelovala, dokler ss ni ubita potopila in so jo izvlekli iz vode pred tovarno Remec. Bedek slučaj kravje smrti. V Labor-cah pri Šmartnem v okolici Kranja je zašla krava posestnika Drakslerja na železniškem tiru med dva vagona, ki sta jo podrla na tla in kolesa so jej odrezala glavo. Spremembe celjskega avtobusnega prometa. Za zimsko polletje veljajo pričenši s 1. oktobrom, sledeče spremembe: 1. Proga Celje— Rogaška Slatina se skrajša do Št. Jurija ob južni žel, s povratkom od tam od 13. 34 proti Celju. 2. Proga Celje—Rečica se skrajša do Mozirja in opusti jutranja in večerna vožnja. S. Proga Celje—Logarska dolina se skrajša do Luč; ta avtobus bo vozil tudi v .trg Rečico (poleti je vozil mimo trga). 4. Na progi Celje Podsreda se zniža voznina na 38 Din za celo progo, za ostale postaje sorazmerno. 5. Za čas od 1. oktobra do 1. junija se zniža nekoliko tudi voznina na progi Celje—Luče, oziroma Celje—Mozirje. 6. .Na vseh progah se .vpeljejo tour-retour karte, veljavne dva dni, z 10 do 20% popustom, to pa samo s konečnih postaj in najvažnejših. Na vseh drugih progah ostane vse neizpremenjeno. Sanaîorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Lastnik in vodja kirurg dr. černič Mirko. Najmoderneje opremljen za operativne 6lučaje. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner. 1464 Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja cenj. občinstvu Dravske banovine, da je ustanovila s 1. oktobrom 1931 peto skupino z oddelki A-IV, B-IV, C-IV in D-IV. V te oddelke ee sprejmejo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta in sicer za Din 1000, 2000, 4000 In 10.000, oziroma iz vseh oddelkov za 17.000 Din podpore. Ker se sprejme za vsak oddelek le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv. 1458 Velik napredek v negovanju zob. Eden največjih neprijateljev zob je brezdvomno kamen i— povzročitelj mnogih hudih obolenj. Zobni kamen se v večini slučajev odstranjuje z mehaničnimi sredstvi, kar povzroča bolečine in Izgubo časa. Sedaj pa vsebuje priljubljeni Sargov Kalodont dodatek sulforicinoleata po dr. Brâunlichu in je poleg svojih že znanih odlik dobil še neprecenljivo novo svojstvo, katero odpravi zobni kamen in prepreči njegovo tvoritev in pri tem niit-i malo ne škoduje zobem. Ta novi dodatek v Sargovem Kalo-dontu predstavlja velik napredek na polju negovanja zob. Zopet došlo novo blago po nepričakovano tilzkih cenah. Ogleite si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 13. 376 * Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki. Dva filmska operaterja stta vstrajno živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala upotrebiti zvijače, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujce kot »medicince«, od katerih eo pa tudi zahtevali zdravljenje. K sreči sta imela v zalogi Aspi-riu-tablete, ki pri prehlajenju, influenci, gripi, revmatizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino. iz i£Mmm denarfa. Postanek denarja je v najtesnejši zvezi z razvojem trgovine. Ker se je posluževalo trgovanje v začetku kulturne zgodovine medsebojnega menjavanja, radi tega so iskali blago, kojega cena bi naj služila kot podlaga za oceno onih predmetov, ki so prišli v poštev pri menjavanju. Izkušnja je človeka poučila, da so živina, žito in sploh živ-ljenske potrebščine najbolj prikladne, igrati isto vlogo kakor v poznejših časih kovani denar. Še danes se poslužujejo nizkokultur-ni narodi raznih živil mesto denarja. Domačini v Guatemali rabijo kakavova zrna kot denar. Pri Indijancih v Boliviji ima poper denarno vrednost, na Filipinskem otočju riž in pri Mongolih v tablice stisnjen čaj. Drugi priprosti narodi so si izbrali za denar: okraske, školjke, bisere, barvano kamenje in kovine, dokler si niso priborili baker, srebro in zlato plačilno vrednost, ki se je razširila po celem kulturnem svetu. Po indijskih pokrajinah in po velikih otokih Južnega morja obstoji še danes pri tamošnjem prebivalstvu navada, da plačujejo pri trgovanju z biseri. Po otokih v Indijskem Oceanu služijo za denar školjke, zobi morskega volka, nojevo perje in kože divjih živali. V stari Mehiki, v deželi Aztekov, so veljala poleg zlata za največjo dragocenost kakao-zrna, katera so nasuli po 24 tisoč v eno vrečo. Posestnik vreče s kakao zrni je veljal kot bogat mož, ki si je lahko preskrbel vsako razkošje. V Peru v južni Ameriki so posedali gotove vrste orehi isto veljavo. V zgodnjem srednjem veku so sprejemali mesto denarja celo po Evropi poper. Odredba švicarskega mesta Zürich iz leta 1345 je uredila čuden plačilni promet s poprom. V Tibetu v osrednji Aziji so plačevali nekdaj z orehi. Laplandci na severu so izdelovali sir iz mleka od severnega jelena, ki je imel plačilno moč. Tablice stisnjenega čaja veljajo za denar ne samo pri Mongolih, ampak tudi pri drugih narodih osrednje Azije. Čaj kot denar je bil prvotno v navadi na Kitajskem v dobi prvih cesarjev iz Ming rodbine, ki je plačevala v tej obliki vojaštvo. Tudi tobak so usiljevali španski ter portugalski osvojevalci, ki so odkrili to rastlino v severni Ameriki, pri prodiranju po južni Ameriki domačinom kot plačilno sredstvo. Kot plačilo za opravljeno delo je porinil belokožni vojak Indijancu cigaro v usta. V Virgi-niji v Združenih državah, v zibelki po celem svetu znane vii'zinke. so nqkdaj prejemali zamorci tobakovo listje kot plačilo. Narodi, ki so se pečali s poljedelstvom in živinorejo, so smatrali v prastarih časih živino za denar. V dobi starogrškega pesnika Homerja so cenili vsako premoženje po stanju živine. Lepo okrašen trinožnik Je stal 12 volov, mlada sužnja 4 vole. Zgodovinarji trdijo, da so začeli kovati prvi denar v Lidiji v Mali Aziji. Med razvalinami starolidijskega mesta Sardes, kjer je vladal pravljično bogati kralj Kroz, so našli najstarejši kovani denar. * Vinske sode različne velikosti prodaja Gnil' šek, Maribor, Razlacova ulica 25. Sladkor za 1 Din pri kg dražji. Vlada je povišala trošarino na sladkor. Dozdaj je ta trošarina znašala 5 Din pri kilogramu, sedaj je povišana na 6.65 Din pri kg, torej za 1.65 Din. To velja za sladkor v kockah, kristal in prah. Donos trošarine na sladkor je znašal leta 1929 — 514.1 milijona Din, leta 1930 pa 486.5 mil. Din. S povišanjem trošarine na sladkor bo državna blagajna pridobila, ako ostane vpora-ba sladkorja na isti višini, okoli 150 milijonov Din. Da ne bi sladkorne tovarne v naši državi povišale cen sladkorja za znesek, za kolikor je bila zvišana trošarina, je vlada istočasno znižala uvozno carino za sladkor v kosih od 4.40 na 3.45 Din. Novi zakon tudi odreja, da se cene sladkorja v podrobni razprodaji in v tovarnah ne smajio zvišati za več kot za 1 Din v primeri s ceno, ki je bila v veljavi 15. avgusta tega leta. - Prva razstava rodovniške živine La' premovanje, združena s plemenskim sejmom, se vrši v Slovenjgradcu dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne. Razstavljeno bo 15 starejših bikov, 5 mladih bikcev, 120 krav in 20 telic. Vse te živali,' predvsem krave, so glede uporabnosti (mlečnosti) kontrolirane po uradnih organih ter so pri vseh lastnikih živali v vpogled uradno overjeni rodovniški izpiski in podatki glede mlečnosti ter pokolenja. Zanimanci za našo belo ma-rijadvorsko živino, ki je najbolj priljubljena na dunajskem trgu in glede katere se občuti v Avstriji najmanjša oddajna kriza. Obiščite razstavo in sejem v čim večjem številu! Razstavni odbor. Velenje. Banska uprava je odredila, da se premovanje rodovniške živine ne vrši, kakor, je bilo določeno, dne 5. oktobra, ampak je bilo preloženo na dan 16. oktobra. Premovala se bo izrecno le rodovniška živina. Radi tega se naznanja, da se bo živina od rodovniške koV misdje še enkrat pregledala in ocenila In z ozirom na dobljene točke živino obdržala, od-: nosno izbrisala 1z rodovnika. Glede (tega se opozarja vse člane, skrbite in negujte živino,' da bo lepa in snažna in s tem sposobna za razstavo. Živina ee mora prignati do 8. ure na sejmišče v Velenje, kjer se bo uvrstila po; zaporednih številkah. Banska uprava pošlje komisijo, ki bo sporazumno s srezkim kmet. referentom g. Wernigom ocenila živino in po dobljenih točkah delila nagrado. Ker se bodo isti dan vršila tudi razna predavanja naših najboljših strokovnjakov, je v vašem interesu, da posestniki in gospodinje iz naše lepe Šaleške doline od blizu in daleč prihitite ta dan na živinorejski praznik v Velenje. Raz-stavni prostor bo pestro urejen, videla se bo ocenjena najboljša živina naše doline, od katere upamo v teku par let pokazati najboljši plemenski materijal. Ker je taka živina skoraj za polovico dražja, bodo tega najbolj veseli naši žepi. Zato dne 16. oktobra vsi v Velenje! Pojasnilo k sadni razstavi v Ptuju. Na mnoga vprašanja radi vožnje po železnici daje pojasnilo razstavni odbor za I. banovins&o sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da ije generalna direkcija drž. železnic dovolila polovično vožnjo po jugoslovanskih železnicah in sicer za vse vlake razun SOE na ta način, da si kupi dotičnik, ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, pri odhodni postaji celi vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek nazaj. Seveda si mora na razstavi od razstavnega odbora dobiti potrdilo, da je razstavo pose-ti:l, kajti le s tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polovična vožnja ije dovoljena v času od 9. do 17. oktobra 1931. Enako je tudi znižana tarifa del II, odsek B XIII za blago, ki se pošlje na razstavo. Dalje se nam poroča, da bode ves čas razstave obratovala v Ptuju najnovej^ ša in po modernih principih urejena tovarna za sadne in grozdne sokove Josipa Orniga. Ta tovarna, ki je menda enake vrsrte še ni v naši državi, bo postavljena na vpogled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bodo razstavljeni sadni sokovi te tovarne ter v okrepčevalnici za po-skušnjo na razpolago — seveda proti plačilu. Ptuj, ki je vinski in sadni cen- trum, je postal hkrati tudi centrum za sadne in grozdne sokove. Na dan otvoritve razstave dne 11. oktobra bode v Ptuju tudi sadjarski shod popoldne ob 15. uri v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodo obravnavala zelo važna vprašanja o sadjarstvu, ki bodo velikega pomena za bodočnost. — Na razstavi bode mogoče videti sadni izbor vseh srezov Dravske banovine ter pa-kovano sadje po zahtevah svetovne trgovine. Sv. Jurij ob jučni žel. Vedno večje zanimanje vlada pri nas za sadno razstavo, ki jo priredi naša sadjarska podružnica. Razstava se vrši v nedeljo dne 11. oktobra v osnovni šoti. Ob otvoritvi po prvi službi božji bo tudi predavanje. Člani podružnice in drugi sadjarji se prosijo, da lepo pripravijo sadje od vseh boljših sort, ki ga nameravajo dati na razstavo. Prinesejo ga naj potem do petka dne 9. oki'obra zvečer v osnovno šolo, kjer ga bo sprejemal g. upravitelj šole. Razstavi j alcem najlepšega sadja se bodo dajala tudi odlikovanja in nagrade. Da bo vsakemu mogoče si ogledati sadno razstavo, se ne bo pobirala ni-kaka vstopnina. Ker še bo takrat obilo sadja za prodati, se vabijo tudi kupci, da pridejo na razstavo, kjer bodo lahko sklepali kupčije. Člane razstavnega odbora se prosi, da pridejo prihodnjo nedeljo po prvem sv. opravilu v osnovno šolo na sestanek, kjer se bodo dogovorili o vseh podrobnostih. Za sadso razeiave in grozda! sejem v Sevnici dovoljena polovična vožnja. Z rešenjem generalne direkcje drž. žel. v Beogradu je dovoljena vsem posetni-kom sadne razstave za sevniško Posa-vje v Sevnici od 4. do 11. oktobra t. 1. in vsem posetnikom sejma za vinsko grozdje, ki se vrši v okviru sadne razstave polovična vožnja na vseh osebnih in brzih vlakih izven SOE in sicer za vse proge ljubljanske in zagrebške direkcije. Polovična vožnja velja za potovanje v Sevnico do li. oktobra, za povratek pa do 13. oktobra 1.1. Vsi po-setniki sadne razstave kupijo na odhodni postaji cel voeni listek opremljen z mokrim žigom, ki velja potrjen od razstavnega odbora tudi za povratek. Za razstavno blago velja popust predviden v tarifi del II odsek B XIII« Hmeljarsko društvo za Slovenijo je naprosilo merodajne činitelje v Beogradu, naj izposlujejo tudi za Jugosla« vijo letni kontingent 10.000 starih sto-' tov hmelja za izvoz v Francijo po znižani carini 200 frankov za 100 kg, kakor je to dosegla ČSR za leto 1931 ter. 1932. Kakor znano, je Francija dvignila carino za hmelj od 125 frankov na 400 frankov za 100 kg, kar bo naše domače hmeljarstvo zelo otežkočilo. Porodilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec, 1. X. 1931. Začetkoma sezone se je letošnji pridelek oenil na 16.000 starih stotov, kar se je sedaj dokazalo za prenizko. Letina 1931 se ceni na 18.000 do 18.500 starih stotov, od katerih je prodanih skoro 90%. Kupčija bolj miruje. Prima blago je skoro prodano. V tukajšnji javni oznameno« valnici za hmelj se je do danes signi- ralo 2112 težkih bal po 150 kg. * J. V. (Nadaljevanje.) Škropila in škropilnice. Sadna trgovina danes zahteva od producenta lepo, dobro razvito, zdravo sadje. Marsikateri sadjar je letos pri prodaji svojega sadja doživel neprijetno presenečenje, ko mu je kupec škar-tiral večino sadja vsled slabe kakovosti. Dobršen del neodgovarjaj-očega sadja gre seveda na rovaš neprimernega obiranja, sploh nepazljivosti pri obiranju samem in ni čuda, da se kupec brani blaga, ki ni bilo previdno obrano, oziroma nudi za tako manjvredno sadje le majhen del onega zneska, ki bi ga sadjar lahko dosegel, ako bi sa- Fr. Ks. Meško: Nflva, 8 Sili mu skozi zobe, da jih razklopi. V debelem traku se mu siplje v usta — prav kakor moka tistemu mlinarju, ki je slišal o njem, da si je po krivici nagrabil veliko kasto. A neke noči, ko jo je šel ogledovat in se veselit svojega zaklada, je zdrknil z lestvice v kasto. Naglavički je padel v moko. Vase ga je potegnila krivična moka, utonil je v nji. V smrtni uri se je je do sitega najedel, ker je v življenju nikoli sit ni bil . s ■ Matija ni mogel več dihati. Bobnelo mu je v ušesih, kakor bi grmela tik njega tromba sodnega dne in bi se ob njenem strahotnem glasu širni svet podiral. Zastajalo mu je srce. Strašna groza ga je pretresala. V ti grozi se je z zadnjimi mislimi spomnil svoje krivice. In je z zadnjimi mofemi zaprosil: »Moj Bog, usmili se me . . . usmili se me!« S to prošnjo se je pogreznil v nezavest. Smrt ga je objela s koščenimi rokami, pritiskala ga tesneje in tesneje k sebi, da je ledenel ob groznem mrazu njenih prsi . . , Kaj je imel zdaj Matija od Korenove njive, kaj od vseh skrbi, od vsega trpljenja zaradi nje? Širne dežele in cela večnost so ga ločile od nje .. (Konec.) I. Zid Aron Izerlin, daleč po deželah znan bogatin, skopuh ia izposojevalec denarja na krvave obresti, čigar pradedj^ so že v 14. stoletju s svojimi zlatniki v denarnih zadregah pomagali celo mogočnim nadškofom solnograškim, je proti večeru toplega aprilskega dne v letu Gospodovem 1645 počasi stopal čez Minoritski trg v Ptuju. Ni ga z radostjo in občudovanjem aavdajalo veličastno, kakor razcvetela roža krasno in mameče pročelje cerkve. Nemirno, pohlepno je z živahnimi jutrovsko-črnimi očmi božal i« ob enem v mislih tatinsko-oprezno prodiral mogočne zidove cerkvene in samostanske. In je zraven z zavistjo in grenkobo razmišljal:: »Visoko in svetlo domovje imajo očetje minoriti. A moje je nazko in temotno. Zame sicer dot>ro. Toda Za smeh, Rekrut milo vzdihuje: »Najrajši bi bil mr. tev in pokopan.« Starešina: »O, kaj pa, seveda! To bi bilo za vaj najlepše; cel dan ležati pa nič delati.« Go^pa Selasova je obi iskala zdravnika-špeci-« jalista, ki ji je dejal: »Vaše zdravje ni popoU noma v redu. Svetu-, jem vam, da se pogo-< sto kopljete, biti morate dosti na svežem zraku in oblačite se ko-, likor mogoče lahko.« »Kaj ti je povedal zdravnik?« je vprašal mož, ko se je vrnila domov. »Je dejal, da moram v morsko kopališče, moram se mnogo z avtomobilom voziti ter dobiti več novih poi letnih oblek!« dje previdno obral. Previdno in pravilno obiranje, ne otepavanje drevja s koli itd., se gotovo izplača in jalov je izgovor onega sadjarja, ki misli, da bo za obtolčeno blago dosegel isto ceno kot za lepo. Ako pa, želi sadjar doseči za svoje sadje čim ugodnejše cene, kar mu bo mogoče le pri lepem, dobro razvitem in pred vsem zdravem sadju, je prvi pogoj, da bo sadno drevje obvaroval pred škodljivci, ki so najhujši sovražniki. Marsikateri sadjar bode zopet dejal: »Pa nisem do sedaj ničesar napravil, in je kljub temu obrodilo.« Žal, da se baš ta izgovor le prepogosto sliši, največ pa radi tega, ker si večina sadjarjev še vedno ni svesta usodnih posledic takega ravnanja. Sadno drevje, ki ga zanemarjamo in dopustimo, da se na njem razpasejo škodljivci, ne more uspešno kljubovati, polagoma hira, ne obrodi in ako obrodi, sad ni dobro ra?» vit, ni zdrav in tudi ne lep. In kaj ima sadjar od takega drevja? Prav nič! Ali ni škoda, da umira kapital v sadnem drevju, ki bi lahko pripomogel marsikateremu sadjarju do blagostanja? Vsi napori merodajnih faktorjev in vse hvale vredna inicija-tiva poedincev bo ostala brez pravega uspeha, ako se sadjar ne bo zavedal dolžnosti, da je treba sadno drevie tudi negovati, ako želi, da mu bo doneslo denarni uspeh. Sadjar bi moral torej vporabliati vsa moderna in preizkušena sredstva, da obvaruje svoje drevje pred škodljivci. Imamo na razpolago n°broj škropilnih sredstev, preizkušenih in izbornih, cenejših in dražjih. Omenil bi pri tej priliki sredstvo, ki ••<> je v zadnjem času prav dobro obneslo in ki se izdeluje pri nas doma v Celju, to je: »Garkon.« Zadnji komis.ijone'ni o-gledi škropljenih sadovnjakov po strokovnjakih n. pr. v konjiškem srezu, so dokazali, da smo dobili z Garkonom lzborno in učinkovito sredstvo. Drevje n. pr., ki je bilo lansko leto do polovice črvivo, napadeno torej po zavijaču, kakor tudi drevje, ki je močno trpelo po fuzikladiju (škrlupu), je po dva- do trikratnem škropljenju z Garkonom v letošnjem letu ne samo krasno obrodilo, sad je ostal tudi popolnoma zdrav in močno razvit in lep. Škropiti pa je treba v pravem času. Z Garkonom n. pr. bi priporočali škropiti enkrat pozno v jeseni, ko je drevje že golo, ker lahko škropljenje obavljamo v močnejši koncentraciji škropila, spomladi pa pred cvetjem in po cvetju. Za škropljenje sadnega drevja se pa mora sad ar posluževati škropilnice. Škropilnice za sadno drevje so ponaj-več samodelne in delujejo z močnim zračnim pritiskom. Slednje je vsled tega v prvi vrsti potrebno, ker vporab-Ijamo pri visokodebelnem drevju bambusove cevi, da dosežemo najvišje vrhove. Samodelno škropilnico bi si mora,] danes omisliti vsak napreden sadjar. V samodeln;h škropilnicah imamo danes celo vrsto inozemskih fabrika-tov, omeniti pa hočemo posebej, da se izdelujejo škropilnice tudi v naši državi od doma"e tovarne »Kovina«, ker smatramo, da ;e pri i«ti kakovosti blaga treba d m?! prednost domačemu izdelku. P leg t ga imajo škropilnice »Kovina« fie to prednost, da avtomatično zaprejo dohod odrejene količine škropila, da torej ni treba 5ele škro p?la odmeHti. Za večje nasade pridejo prevc •>" ! -i!niče v p-)§tnv s RO litri v«?eb'*ni». Te -e ' Ml";l bolezni, zogatenju, iztrganih črav i, sfcscc~5k, tesnobi v prflk, hude» srčnem uir? - s"a, r. ^stšh cmoiice prinaša uporaba naravne »Fr.-nz Jocelcve« crsnčica vedno prijetno olajšan e, često tudi popolno .ozdravljen.1*. Strokovni zdravniki za nTranie bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo t n k i bolniki vs-k dan zjutraj in zvečer pol faše »F? nz Jo.- ciove« vede. »Frsnz Jaso-fova« j?r?nr"oa «¡e dobi v vseh lekarnah, dro gerijah in »pecorij-ikih trgovinah 4 PREZIMOVANJE POVRTNINE. Sledeče povrtnine je možno ohraniti dalje časa sveže: belo in rdeče zelje, ohrovt (kel), rožni kupus, kolerabice, rdeče in rumeno korenje, zelena, črni koren, redkva., pesa, pori, čebula in solata. Popolnoma neobčutljiv proti mrazu je črni koren. Skorajda neobčutljivi so solata, pori, kel in rožni kupus, ki rabijo v zelo hudi zimi brez snega le lahko kritje s smrečevjem ali s slamo. Ravno tako je ravnati z gredicami z zimsko špinačo in solato. Prezimovanje povrtnine je zelo enostavno. Da se pa dobro obnese, je pred vsem predpogoj, da je povrtnina dobro razvita in zrela ter da je prostor v vsakem oziru odgovarjajoč. Radi nevednosti se vsako leto pokvarijo velike množine dobi-e zimske zelenjave bodisi da zmrznejo ali segnijejo. Najprimernejši čas za vlaganje ali vkletenje je oktober in november, ko nastopi mraz in preneha rast. Spravlja se le ob lepem in suhem vremenu, ker se s tem prepreči gniloba. Malce mraza zviša trpežnost zelenjavi, le zelena je občutljiva in jo je treba pravočasno pospraviti na varno. Najboljše se drži zelenjava na prostem v jarkih, med tem ko v kleteh vsled toplote pogosto seg-nije. Poškodovane, počene ali slabo razvite rastline niso za hraniti ter jih je treba najprej porabiti. Vso za zimo odločeno povrtnino se izruje s koreninami vred iz zemlje. Pri zeljnih in kelovih glavah se odstranijo vsi veliki zunanji listi. Korenje, pesa in redkev se odtrga, pri zeleni se srček pusti. Nato se izkoplje m širok in 30 cm globok jarek. Izkopana zemlja tvori krog njega zaščitni nasip. Ta je pokriti s tanko plastjo šib a, da voda lažje odteka. Nato se vložijo zeljne in druge Nožnočutno. V neki berlinski zakotni krčmi so se vsak večer zbrali skupaj različni delavci, da malo po-kramljajo. Nekoč bere eden od njih v časniku: »Fric Sulc je umrl včeraj!« Enoglasrm so vsi vprašali: » Je li to naš tovariš Sulc?« Seveda!« odvrne oni, »že 14 dni ga ni bilo semkaj!« Vsi utihnejo in se žalostno spominjajo u-mrlega tovariša. Kar se naglo odpro vrata in Sulc vstopi vesel v kr-tmo. Vsi osupnejo in ga začudeno gledajo. Kar sapo jim je vzelo. Le eden Je bil toliko miren, da je tiho rekel: »Pst! Otroci, on še te-fa ne ve!« Smola. On: »Čudovito inajhna «sta imate, žena Estera in hčerka Prhela, roža v Izraelu, si želita imenitne^še in svetlc;še.« Sklonil 'e glavo z do!';o, ob robih že belo cvetočo brado. Zazibal se je v razmišljanje, ne bi li vendar kazalo ugoditi srčnim željam ženinim in hčerkinim. »Če bi odkupil palačo kateremu mestnih trgovcev? Mislim, da bi jo dobil še dovolj poceni. Saj so mi ti ošabni gojimi* skoro vsi dolžni. Ali bi naj vendar sezidal nov dom? A Bog Abrahamov, ko so pa ljudje tako pohlepni in gladni po tem našem uboštvu! Kdo ve, koliko zlata bi jim moral odtehtati.« Kakor bi odganjal te nadležne misli in skušnjave, je stresel glavo. Ostri pogled se mu je spet in spet vsesaval v visoko stavbo samostansko in v monu-mentalno, umetniško okrašeno pročelje hiše božje. »Koliko tisočakov leži zazidanih v teh zidovih! Mrtvi kapitali! In bogastvo v cerkvi! Brez koristi se stara in plesni. Ne razumejo gospodarstva ti gojimi! Tudi očetje ne, dasi so učeni možie. Ti še najmanj! Kako bogati so, si pravijo ljudje. Večjo veljavo jim daje pri ljudeh to namišljeno bogastvo. Pa vem, da je namišljeno. Ko pa ne znajo denarja vsejati in oploditi, da bi se jim množil in bi jim rodil stotero in tisočero. Ah, zahvaljen Gospod, Abrahamov Bog, * Kristiani. Aron Izerlin je modrejši. In bogatejši, dasi stanuje z Estero, punčico svojega očesa, in z Rahelo, svojega življenja solncem, v nizkem, vlažnem domu.« V skoro divji radosti in mogočnem, samozavestnem ponosu so mu zagorele oči ob teh mislih. A že e je mešal v veselje srd: »Zaničujejo nas gojimi. A kaj nam morejo? Z zlatniki in srebrniki potlakam široke hodnike samostanske — in mi še ostanejo! Naj store isto očetje, če morejo. Naj izrujejo kamenje po hodnikih ...« Dolgi, suhi prsti so se mu v razburjenju skrčili. Upale prsi so mu krčevito zadrhtele, kakor bi ga du-šil silen, z vsemi močmi zadrževan in le s težavo pre-magovan kašelj. In se je res moral s silo krotiti, da ni glasno kri-knil. In da se ni zmagoslavno zasmejal ob sladkih mislih na svoje bogastvo in ob bridkih, kako ga gojimi zaničujejo in sovražijo. A njegovemu zlatu se vendar klanjajo! V teh sladko-grenkih mislih so ga zmotili štirje možje, ki so prav tedaj stopili iz samostana. Toliko da jih je Izerlin zagledal, se jim je kar od srede trga odkril in se jim ponižno in globoko poklonil. Dobro je poznal vse štiri. In je vedel, da njih osebe pomenijo bogastvo in moč. To pa je bilo zanj na svetu edino uvaževania in sooštovania vredno. glave v vrste druga poleg druge in zakopljejo globoko v suh pesek do glave, pri zeleni gledajo samo srčki iz peska. Ko nastopi mraz, se pokrije jarek s smrečjem, ali se pa položijo preko jarka fižolovke in čez nje slama ali trstje. Ob lepem toplem vremenu je jarke odkriti, ker bi sicer zelenjava segnila. Ako je zemlja težka in ne prepušča vode, je potrebno, da se izkoplje krog ln krog nekoliko globokejši jarek, ker bi sicer povrtnina v svojem prezimovališču utegnila utoniti. Za težko zemljo je priporočljivo, da se povrtnina zasuje na široki gredi, krog katere se nameče 40—50 cm visok nasio zemlje. Zelje in ohrovt se prezimi tudi sledeče: Vzame se s koreninami vred iz zemlje. Nato se korenine odrežejo, ker vlečejo vlago. Kocen pa mora brezpogojno ostati, ker iz njega dobiva glava hrano, vsled česar ostane sveža in sočna. Z dolgo slamo se zvežeta po dva kocena skupaj in glave obesijo v hladni zračni kleti ali drugem pred mrazom varnem prostoru čez napeto vrv ali drog, tako da se glave ne dotikajo. Korenje, pesa, redkev se vloži v kleti v suh pesek v vrste, torej: pesek, nato korenje itd. Le zelena se sme vlagati v samo eno vrsto. Karfijola, ki še nima rože, se dvigne z nekaj zemlje iz tal in posadi v vlažen pesek v svetlem, pred mrazom varnem prostoru. Pozno endivijo je najbolje pustiti nepovezano na gredah. Ko nastopi mraz, ¿to je pokriti z listjem. Tako se ohrani preko Rožiča. Peteršilj in drobnjak se presadi v lonce in sicer toliko kolikor se potrebuje po zimi zelenja. Lonci se postavijo v klet in nato po potrebi v topel svetel prostor, kjer kmalu rastlina poganja. Peteršiljeve korenine pa se zakopljejo v kleti v pesek. Češenj in čebula se hraneta v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Klet, kjer se spravi povrtnina za zimo, mora biti suha, vzorno čista ter hladna, vendar pa varna pred hudim mrazom. Dati se mora dobro zračiti. Zatohla klet je za prezimovanje popolnoma neodgovarjajoča, ker se tvorijo v njej plesen in pospešuje gniloba. Vedno in vedno je treba zračiti in tudi ob hudem mrazu od časa do časa v opoldanskih urah odpreti okna. Jabolčna juha. Kiselasta jabolka olupi in razreži na krhlje. Kuhaj z malo vode, da postanejo mehke, nato jim dodaj podmetek iz vode in moke, soli in kuhaj pri malem ognju, da se juha zgosti. Postavi na mizo z zabeljenim fižolom. Jabolčni štrukelj z orehi. Kiselasta jabolka olupi in naribaj na ribež za repo. Potresi s par žlicami sladkorne sipe, primešaj par pesti po-mletih orehov in primerno toplene smetane, en jajček in malo cimeta. S tem nadevom namaži tanko raztegne-no testo za štrukelj (1 liter belo pše-nične moke, 1 jajček, malo mlačne vode in sol), zavij, položi v primerno namazano pekvo, pomaži povrh s smetano in speci v srednje vroči pečici. Še topli štrukelj zreži na štiri prste dolge kose, naloži na krožnik, potresi s stol-čenim sladkorjem in postavi na mizo. Jabolčna potica iz kvašenega testa. Napravi kipneno testo iz 1*4 1 bele pšenične moke, 2 rumenjakov in 1 celega jajca (ali 2 celih jajc), 2 velikih žlic trdega masla, 3 žličk sladkorja, 3 dkg kvasa in potrebnega mleka. Testo naj bo voljno in ne pretrdo. Ko vzide, ga razvaljaj za prst debelo, namaži prav tanko s češpljevo marmelado, nato nadevaj eno vrsto jabolčnih rezin (kisla jabolka olupi in nareži za nožev hrbet na debelo), potresi s sladkorno sipo in cimetom, črez poli,j toplene smetane, zavij, položi v omaščen lončen model ali v pekvo, pusti da vnovič kipne, pomaži povrh s smetano ali raz- tepenim jajčkom in speci v krušni peči ali pečici. Buče z mlekom in orehi. Bučo olupi in strebL Nato jo zreži na prst debele kocke in kuhaj v toliko vode, da ravno pokrije kocke. Ko so mehko kuhane, ocedi nekaj vode, ako imaš pa dovolj mleka na razpolago, pa ocedi vso vodo. Zalij buče z mlečnim podmetkom, kakor je pač potrebno. V slučaju, da odcediš vso vodo iz buč, mora biti podmetek redek, sicer pa primerno gost. Soli in pusti ob malem ognju kuhati, da se jed zerosti. Končno primešaj par pesti zmletih orehov ter par žlic smetane. Buče kot prikuha. Olupiieno in strebljeno bučo zribaj na ribež za repo. Napravi svetlo pre« žganje z malo seklano čebulo, dodaj zribane buče, hitro premešaj in takoj poškropi z dobrim vinskim ali sadnim kisom. Dodaj kumine in malo soli. Premešaj in pusti, da se pari ob malem ognju. Ne prilivaj vode, ker jo buče same spustijo. Po okusu lahko dodaš fino seklanega zelenega peteršilja, za noževo špico rudeče paprike in vršiček janeževega stebelca. K tem bučam postavi na mizo krompir v poljubni pripravi, v kosih, prazen, pečen ali kuhan v oblicah. * Cene lit scjmsMa poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 3. okjobra so pripeljali 92 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 14 Din, slanina 14 do 16. Kmetje so pripeljali 6 voz sena po 80 do 95, 4 slame po 70 do 75, ško

— Kdo je odgovoren aa redno dostavo pošte, pošta ali občina? Odgovor: Kaznovan bo kupec, vi pa ne, ker vi smete vsakemu svoj les prodati. — Za redno dostavo poŠte je odgovorna pošta, ne pa občina. Pritožbe zoper pošto je naslovita na ravnateljstvo pošte v Ljubljani. J. T. v C. Kako izvem za bivališče osebe, ki že dve leti prebiva neznano kje v naši državi. Odgovor: Če veste za mesto ali občino, bo lahko Slo. Vsak mora kiti na policiji ali pri občini prijavljen. Če pa tega ne veste, potem pa je samo to sredstvo, da daste v one časopise inse-rat, o katerih mislite, da jih dotični gotovo čita. H. K. v O. , Stanujem v koči, ki jo je mladoletni podedoval. Mačehi gre šele po petih letih tukaj stanovanje in prevžitek, hoče me pa že sedaj ven spraviti. Kako se naj branim? Odgovor: Ako je lastnik hiše mladoletni, potem odloča varuh. On bo ščitil korist mladoletnega, če kaj za stanovanje plačujaie in vas bo pustil notri. ■ : . A. L. v O. Leta 1918 som kupil posestvo in sedaj dognal, da ga je 10 arov manj kakor je prodajalec trdil. Tudi mi je zamolčal, da gre črez posestvo služnostni pot. Ali lahko zahtevam odškodnino? Odgovor: VI ste pa zelo pozno začeli gledati, kaj ste kupili. Zapomnite si: Predno se kupi, je treba vse pregledati, tudii zemljiško knjigo, in izplačat šele, ko je vse urejeno. N. J. v M. Kdaj ee začne v Mariboru (trgovski tečaj? Odgovor: Se je že začel. Morda vas naknadno še tudi sprejme. Pišite na Legatovo trgovsko šolo y Mariboru. , , , ^ M. M. v P. Moj sin je vojni invalid in sedaj že dve leti ne dobava več podpore. Kam se naj pritožim?. Odgovor: Nekaj se ne ujema. Ako je leta 1925 6lužil v Macedoniji in ozebel, da so mu prste porezali, ni vojni invalid, ampak je sedaj v vojaški službi postal invalid. Ker ste dve leti molčali, bo sedaj težko kaj doseči. Svetujemo vam, da pišete na dvor kralju, kjer razložita, celo zadevo. K. I. v Št. !. * v Lani sem kupil s posojilom drago posestvo, letos pa cene padajo. Kaj se bo zgodilo z menoj? Odgovor: Enak sltrah in skrb navdaja tudi še mnogo drugih. Kaka bo rešitev, danes ne moremo še povedati. Položaj je preveč nejasen. J. F. v R. Leta 1922 sem posodil denar. Ali ga res s&-daj ne smem več izterjati? Odgovor: Posojilo ni račun. Vi lahko zahtevate celoten kapital in obresti za zadnja tri leta, ako ga med tera niste nič terjali. Če ste ga pa^ potem pa tudi vse obresti. M. L. v V. v. Imam zanimivo Itiiskano povest, ki hi jo na} »Slovenski Gospodar« prinašal. Tudi razne nagrobne napise imam, če hi se jih natisnilo» Odgovor: Kar je že enkrat tiskano, sme ponatisniti ali lastnik ali založnik. Vi pa niste pisec povesti in mi ne založniki. Zato ne smemo. Na* grobnih napisov žal ne moremo ponatlskovati, L B. v G. Imam ženo in otroka, pa moram za 18 me-i secev k vojakom. Kako si naj pomagajo?, gospod župnik glas in zakliče: »Da, da, odkod pa prihaja ta pregreha?« — »Oh, iz Žabje vasi, gospod!« je vsa preplašena vzkliknila ženica. MisliJa je v zmedi, da pridigar najijo kriči. Radi ščurka. Gospod svetnik: »To je škandal! V golažu sem našel ščurka.« — Gostilničar: »Nič se ne jezite, gospod svetnik, ts-ga vam itak ne bom zaračunal!« Globok mislec. Star kmet: »Najbolj dobro se je pač ljudem godilo, ki so živeli v času (dobi), ko še ni bil noben človek na svetu, to sem že neštetokrat premišljal in premišljal.« smeri proti Dravskemu mostu, proti takozvanim Štajerskim mestnim vratom. »Kako živahno se razgovarjajo ti sicer tako hladni možje. Kaj, če je nosil danes brat kletar na mizo najstarejšega haložana? Mnog» ga baje hranijo v samostanskih kleteh. Da so sodi oi starosti že čisto plesnivi in zeleni, pravijo ljudje. Tako jim leži tudi v kleteh premoženje brez obresti. Škoda!« A se je zelo motil Aron Izerlin. Gospodov ni raz-greval ogenj težke vinske kapljice, važne in zlovešče novice so jih vznemirjale. »Ne gre mi iz glave, kaj nam je pripovedoval vaš z Dunaja došli mladi sobrat, oče gvardian. Ako so njegova sporočila resnična, nas čakajo morda hudi časi«, je zamišljemo govoril mestni pisar. »Da je brat Bernardin govoril resnico, ne dvomim. Vem, vem, tudi vi ne, prijatelj«, je miril redovnik, videč, da hoče gospod Sagadin vznemirjen ugovarjati. »Saj tudi dvomiti ne moremo, ko so pa nesreče, kuga, vojska in lakota že stalni gostje v naši domovini. Koliko zla so že prizadele našemu mestu! Malo da nam niso že čisto upropastile vse trgovine in s tem vsega blagostanja mesta. In če divja kuga že na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu, težko in malo verjetno, da ne bi našla poti tudi k nam. Pozna pot v naše kraje že iz oreišniih časov.« »In prav letos«, je pripomnil k tem zlosluinim besedam menih, »so kaj čudni časi. Iz severnih, nem-Skih dežel prihajajo vesti o nezaslišno hudi zimi in strašnih viharjih. Prebivalce Brabanta in z njimi vso Evropo je silno prestrašil krvav dež, padajoč v Bra-bantu od 22. do 24. januarja. Kaj pomenjajo ta nenavadna znamenja z neba? Kaj dobrega in ugodnega? Malo verjetno. A kaj nam je storiti? Saj se braniti tako ne moremo. Čakati moramo, božjemu usmiljenju se priporočati. Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!« »Reši nas, o Gospod!« sta kakor v cerkvi pobožno ponovila in zaprosila za menihom pisar in kmet. Pomolčali so. Vsem so se usiljevale temne misli in jim srce s skrbmi navdajale. Pa je povzel spet oče gvardian: »Upam, da nam Bog prizanese z najhujšim in nas ne udari kakor annis Domini* 1623, 1624 in 1625, ko je bilo zaradi kuge naše mesto od sveta povsem odrezano. Kakor da smo živeli na otoku mrtvih sredi morja.« »In vi očetje minoriti 6te bili, ki ste v tistih hudih časih najbolj skrbeli za ljudstvo in se žrtvovali. Še mnogo žalostneje bi bilo tedaj v mestu, ako vas ne bi bilo.« (Dalje sledi.) Odgovor: Potom občine napravite prošnjo kot hranilec družine, da se vas oprosti, H. B. v O. Ali smem streljati z lovsko puško golobe in vrabce? Odgovor: Ako imate orožni lisit za lovsko puško in so golobi vaši, jih lahko streljate. Enako tudi vrabce lahko streljate. T. G. v M. M. Kje dobim potrebščine za vrvarja? Odgovor: Pišite na tovarno motvoza, Grosuplje. , A. K. v K. Kam se naj grem učit za mehanika? = Ali res propade dolg, ki ga v treh letih nikdo ni plačal? Odgovor: Za učenca ste že precej stari. V mestu bo težko šlo, ker tu morajo vajenci hoditi še v šolo. — Dolg v treh letih nikakor ne zastara, pač pa trgovski računi, ako se tekom treh let ni nihče za to zmenil in je bil eden ali drugi y veri, da dolga ni. A. B. v Sv. J. Moj sosed pod mojimi mladimi smrekami napravi lopo in kuha žganje. Ali sem upravičen zahtevati odškodnino? — Naročen sem na ime A. J., ki je že umrl, ali dobim jaz, če pogorim, 1000 Din? Odgovor: Na svojem svetu ste vi gospodar. Ako ne dovolite, ne sme kuhati žganje. — Ako je do-tični umrl, ki je bil naročen, je edino pametno, da naslov izpremenitel Danes, ko nista niti severni in ne južni tečaj neznani pokrajini, ko frčijo letala po celem svetu, bi vsakdo menil, '¡da ne prikriva zemlja nobenih skrivnosti, da je že vse odkrito, kar je bilo za odkriti. To mnenje bi bilo povsem krivo. Niti vseh narodov, ki prebivajo na naši maj ki zemlji, ne poznamo. Pred kratkem se je vrnila iz Azije Morey ekspedicija. Posrečilo se ji je, da je proučila življenjske navade nekaterih doslej še neznanih človeških plemen. Sedaj je priobčila zanimivo gradivo. Omenka vredno je, kar beleži vodja ekspedicije takoj v začetku poročila, ko pravi: »Vsa ta plemena štejejo le nekaj sto, kvečjemu nekaj tisoč duš. Gotovo je, da bodo izumrla tekom par desetletij, predno bodo temeljito raziskana. Orogai pleme. V zgornjem delu Siama živi Orogai pleme, ki šteje krog 300 duš In je nedotaknjeno od kake kulture. Pri Orogai so po rasti ženske večje nego moški. Ženski spol vlada in možki ubogajo. Ti ljudje so tako na nizki stopnji razvoja, da ne posedajo niti prave vere. Molijo studenec, o katerem verujejo, da vsebuje vodo s posebnimi močmi. Poznajo le orodje iz kamna, samo eno posodo Ea kuhanje, ki ima na dnu glinasto ostrino, katero zapičijo v zemljo, da se kuhalnik ne prevrne. Divjaki rumenega listja. Zapadnl sosedi Orogai plemena so »:diviaki rumenega listja«. Živijo v nra- gozdu in so tako boječi, da se ne prikažejo niti prebivalcem sosednih vasi. Cele tedne so poskušali člani Morey ekspedicije, da bi dobili stike s temi ljudmi. Šele z uporabo zvijač se jim je posrečila nakana. Prinesli so divjakom soli in na ta način so si pridobili njih zaupanje. Ugotovili so, da vlada tudi v pragozdu krvna osveta. Ako je umorjen član ene družine, je sveta dolžnost sorodnikov umorjenega, iztrebiti rodbino umorjenca. Celo otroke in še od otrok otroke veže ta kruta dolžnost. Na ta način je razumljivo, da se cel narod od leta do leta bolj krči in bode kmalu izumrl. Pritlikavci. Na doslej že neznana človeška plemena ni le naletela v Aziji že omenjena Morey ekspedicija, ampak tudi drugi v najnovejšem času. Leta 1926 je vodil raziskovalno družbo Nemec dr. E^on pl. Eichstedt, ki se je povrnil s potovanja pred dvema letoma. Eichstedtove-mu raziskovanju gre zahvala za podrobnosti o Andamanen pritlikavcih. Med obema Indijama, po pustih skalnatih otokih biva pritlikav narod, o katerem ni bilo do sedaj ničesar znanega. Nobeden od mornarjev, ki je iskal na teh otokih zavetje pred viharji, nobeden od brodolomcev ni zapustil — živ otoka. Leta 1858 so pristali tamkaj Angleži in so osnovali kazensko kolonijo, vendar otok in njegovi prebivalci so ostali neraziskani. Kaznjenci so nastanjeni na južnem delu otoka, domačini pa so se poskrili po gozdovih, iz katerih se sploh ne prikažejo. Znano je samo, da se imenujejo: Jarava. Ongi. Najbližji sorodniki Jaravov so Ongi. Eichstedtu se je posrečilo, da je raziskal življenske navade tega naroda. Osvojil si je srca Ongov s pomočjo malih rdečih biserov iz stekla. Drzni raziskovalec je moral odpustiti angleške varnostne policiste in pretežni del lastnih spremljevalcev, moral je bivati — brez vsakega varstva med neznanim narodom. Bila je to težavna in obenem tudi nevarna naloga. Vendar je bil trud poplačan. Na sredini Bengalskega morskega zaliva se je uresničila bajka o Li-liputancih. Tamkaj živijo in tekajo nagi okrog moški, ki so visoki 148 cm, a ženske so še manjše. Pritlikavci živijo kakor v bajnih prastarih časih. Palčki ne poznajo nobenega orodja. S pomočjo zob si spletajo iz sla'me preproge. Ženske veže samo ena dolžnost: možem morajo, ako se vrnejo na večer z ribolova, postrgati s stekleno črepinjo z — glave lase. Kot največja lepota velja pri njih dobro in gladko obrita glava. Pri ribolovu se ne poslužujejo trnkov, ampak streljajo ribe s puščicami. Najljubša slaščica jim je mast od želve. Denarja ne poznajo. Kot menjalnega sredstva se poslužujejo roženega želvinega oboda in prejemajo za to od angleških kaznjencev steklene bisere in črepinje. Omenjeni »dragocenosti« polagajo Angleži na gotova mesta, odkoder Jih od-našaio Liliputanci v temni noči. Ourugua Indijanci. Baš kar opisanih skrivnosti pa ne poseda samo Azija. Po gozdovih vzhodno Bolivije med izvirki rek Rio Grande in Rio Mainore, biva narod, katerega imenujejo Indijanci »Ourugua« — močvirnati polži. Doslej se je posrečilo edinemu profesorju Rihardu Wegnerju, da je odkril ta narod in opazoval nekaj njegovih življenskih navad. Raziskovalec se je moral plaziti po komaj vidnih indijanskih stezah in te je moral šele napraviti prehodne. Po večmesečnem delu se mu je posrečilo odkritje neznanega plemena. Ourugua živijo kakor v kameni dobi. Pri tem indijanskem narodu, ki je zapisan poginu, se doigrava življenje po živalsko. Kot bivališča jim služijo debla gostolistnatih dreves, kojih veje so med seboj zvezane. Edina oprema jim je ležišče iz palmovega listja. Po svojih taboriščih čuvajo »večni ogenj«. Njih glavna skrb je, da jim ne ugasne ogenj, ker zanetenje ognja je za nje najbolj težavno opravilo in ga dosežejo z drgne-njem dveh zelo trdih lesov enega ob drugega. Hranijo se z mesom ubitih živali in z divjim fižolom. Mesa ne kuhajo, ampak ga pražijo na žerjavici. Ourugua ne poznajo posod, za zajemanje vode se poslužujejo listja. Neznana jim je obleka in seve tudi nagon za lepotičenje. Tuj jim je vsak družabni red in je običajna le delitev na moške in ženske. Ženska velja za nižje bitje, ki mora biti brezpogojno podložno. Najbolj zanimivo pa je to: Profesor Wegner je bival mesece pri tem plemenu in niti enkrat ni opazil, da bi bili ti ljudje govorili. Ta narod ne pozna govorice. Govor nadomešča sikanje in razni telesni gibi in mahanje z rokami. Domačin, katerega je vzel profesor seboj, ni mogel niti po trimesečnem bivanju med kulturnimi ljudmi spregovoriti niti ene besede." Trfeonje. Na železniškem postajališču v Tr-bonjah so v noči od petka na soboto dne 2. okrtobra vdrli neznani tatovi. Odnesli so omarico z voznimi lstki in jo s sekiro odprli in zanesli na bližnjo njivo. Denarja niso našli, ker se blagajna vsak večer odda v Dravograd. Zlikovci se skrbno zasledujejo. Zgornja Sv. Kuagota. Dne i. oktobra je priredila tukajšnja Marijina družba po popoldanski službi božji svojemu ljubljenemu voditelju vlč. g. župniku Frančišeku Magdiču slovesno počastitev goda v Katoliškem domu. Po uvodnem pozdravu šolskega upravitelja g. Albina Šprajca sta imeli prednica Marijine družbe Marija Brusova in članica Elizabeta Robič globoko občutene govore na svojega g. dušnega pastirja, trpina iz naše Istre, ki jih je spremljalo v lepem številu zbrano občinstvo z burntm aplavzom. — Po deklamacijah učenk tukajšnje šole so nastopili dečki z igrico »Slava Kristusu Kralju« od Ks. Meškota, ki je dvignila lepo duhovno zbranost vseh navzočih. Nepozaben ostane ta dan v dušah ver- nih župljanov, ki vedo ceniti dušepastirsko delo našega mnogozaslužnega g. župnika, ki sledi stopinjam svojega patrona Frančišeka Serafinskega. Bog naj nam ga ohrani do najskrajnejših mej lovljenja! Fram. V nedeljo dne 27. septembra sta se poročila Anton Mom iz Ješence in Ljudmila Černej, hči bivšega dolgoletnega cerkvenega ključarja Franca Černeja v Framu. Vrlemu paru vse najboljše! Sv. Rupert v Slov. goricah. Ob nenavadni popoldanski uri se je oglasil veliki zvon farne cerkve Sv. Ruperta ter oznanjal eno uro, da se je pripetilo nekaj izvanrednega in je svoje trudne oči zatisnil starosta fare in občine Zgornja Voličina v 85. letu svoje staro sti, blagi korenjak in kmet Jožef Štuber. Omenjeni je bil vsem dobrodelnim napravam vedno podpornik in j tudi še z izvanrednim darom pripomogel pri nakupu milodonečih št.-ruperških zvonov. Blagopokojni Štuber je bil navezan na daljšo mučno bolezen, katero je rmiraj vdano prenašal ter bil večkrat spre-viden. Da je bil vobče zelo priljubljen, je pokazal še posebno njegov pogreb. Čeravno iz-vanredno popoldne, se je udeležb velika množica prebivalstva njegove zadnji poti. V ožjem krogu zvečer na sedmini so navzoči priredili zbirko, koje rezultat je bil, da se je nabrala svota od 170 Din. od katere se je 100 Din nakazalo za novo bogoslovje ter 70 Din »a afrikanske misijone. Zeni-vdnvi, sinoma in hčerki ter vsem sorodnikom naše odkrito «o-žal je! Sv. Ana v Slov. gcricp.h. ^ekUSka zveza našega Katoliškega prosvetnega društva priredi v nedeljo dne 11. oktobra popoldne po večer-nicah v Društvenem domu lepo isrro »Gosla-rica naše ljube Gospe«. Igra se bo v nadelo drie 18. oktobra ponovila. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Kunipunda na Pohorjn. Tukaj imamo •tare, toda še krepke korenine. To sta dva brata: Ma/evž s 85 leti in Anton s 84 leti. Matevž je še pravcat knr^niak, bodi «e v gozd 8 hlapcem hlode nakladat, skoraj 1 m debele. Ko je še bil v mladosti sam gojporlai je bil pravi oče revežev. Mno