201. Številka. Ljubljana, vtorek 4. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, isvsemti ponedeljke in dneve po praanicih, ter velja po polti preieman ta »vitro-ogenke deiele u celo leto 16 gld., sa pol leta 8 ald, m šetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa eeio leto 18 gld, trn ftetrt leta 8 gld. 30 kr., aa en mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na AgB as računa 10 kr. sa mesec, 80 kr. aa četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina isnaia. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa lijaka veti* aniiana cena in iioer: Za Ljubljano aa četrt leta 3 gld. 50 kr po polti prejeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačaj« od eetiristopne peti t-vrste 6 kr., ee se oznanilo enkrat tiaka. 6 kr., 6e se dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se »vole frmnkiratL — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo je v Lj obijani v Franc Kolmanovej hiši It 8 »gledališka stol ha*. OpraTsiitTO, sa katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, osnamla, tj. administrativne reći, je ▼ „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiat Telegrami. Peterburg 2. sept. (Oficijalno,) Iz Gornjega Studena se 1. sept. poroča: Turki iz RuSčuka so 31. avgusta prve straže Ilusov iz Kadikioija izrinili, ali so bili potem, ko so Rusi pomoč dobili, zopet zapodeni. Okolo Pelišata pri Plevni divja trdovraten boj z omahuj o čim vspchom. Ko so bili vsi turški napadi odbiti, prijeli so Rusi ofenzivo in so končno vrgli Turke, katerih je bilo 25.000 nazaj. Na cesti v Osman-Bazar, v balkan-skej soteski in pri Lovci je vse mirno. Carigrad 2. sept. Četrtek je vojska iz Ruščuka naredila rekognosciranje, pri katerem so bili liusi v Kadikioi te-peni. Turki so naredili daljna rekognos-ciranja okolo Kersove. V Šibki nij nič novega. Peterburg 1. septembra. Iz Gornjega Studena se 31. avgusta poroča: General Leonov telegrafira, da je bilo već turških napadov junaško odbitih. Po drugej depeši je bil denašnji boj avantgard prav trdovraten. Genral Leonov se je pri Knrahasankioi proti 12.000 Turkom z malo močjo držal 12. ur. Vas je bila šestkrat dobljena in zopet izgubljena. Nazadnje se ju Leonov umaknil le korak za korakom in je prišel ob 8. zvečer v glav-nej poziciji, kamor je vseh 400 ranjencev so-boj prinesel. (Turški telegrami so pa lagali o 4000 mrtvih Rusih. Ur.) Bukarešt 31. avgusta. Zdaj vozi na rumu u s kej železnici vsak dan 400 voz, ki nove ruske vojake in njih potrebščine dovažajo. Pariz 1. septembra. Iz Aten se poroča, da se velike vojno priprave delajo in orožje 0 nervoznosti. (Spisal dr. Edvard Šavnik.) (Konoc.) Koliko pa se greši v izreji glede telesnega razvitja! Ne oziraje se na drugo brez-umuosti, omenim le slabe navade, da se otroci y mestih zapirajo po zaduhlih in prekurjenih izbah, zavijajo v nepotrebna oblatila, tako, da tak ubošček iz mnogovrstnih jopic, suknjič, kožuščkov in prtov komaj vidi dan in svet, celi Čutniški stroj se deci melikuži in — doraslega trpinči nervoznost. Dober in stvaren poduk v zanimivej obliki zatira tudi sla K i vpliv dolgočasnosti na človeški duh. Dolgčas je dušna bolezen, „die Jjangweile ist eine Krnnkheit der Seele," — pravi filozof Ilelvetius. Človek, kateremu ne dovoli niti telesno, niti duševno delo, skrbi pošilja Grkom v turških provincijali. Bogati grški trgovci iz zunaj Grecije pošiljajo za to denarja. Vojska. Nemški in nemškutarski listi če dalje nesramneje pišejo svoja vojna pregledovanja. Vsak mali boj rekognoscirajočih ali sovražnika opazujočih ruskih prvih straž poveličujejo v velike bitke, pri katerih se domišljajo, da so bili Rusi „tepeni". Kdor veruje „N. freie Presse" ali dunajskemu „Tagblattu" in dr. — mislil bi, da Rusije in Slovanstva uže več nij, da je vse podrobljeno, vse za vekov veke uničeno. Žele si pač to naše uničenje takovi nemški „liberalci", ali še delajo račun brez krčmarja, še nij vseh dnij večer. Pač pa je res vsak ako obžalovati v očigled vsega tega in vse te moralne škode, katero trpi Rusija in Slovanstvo za zdaj kolikor toliko, — da Rusi nijso večje vojske na Dunav postavili precej od kraja. Kje bi uže zdaj bili! iako pak se more iz Galaca »Pol. Corr." pisati, da so v zadnjih bojih Rusi skoro večjidel v manjšini vojevali. Tega jim pač nij bilo treba pri velikej razširjenosti svoje zemlje in mnogoštevilnosti svojega prebivalstva. Verujemo sicer, da bodo to napako popravili, ali časa ter imena je veliko izgubljenega. Strategi nam zdaj pripovedujejo, da imamo vsak čas pričakovati pri Plevni ostre in od-ločevalne bitve. Uže so se tu začeli prvi boji z večjimi močmi. Osman-paša je 75.0o0 mož močan, ker je od Sulejmana baje prejel 19.000 mož pomoči. Pa tudi Rusi so menda tu glavno moč zbrali in hote zlasti z artilerijo hudo v boj poseči, kateri bode, kakor dopis- vedno za neprecenljivi svoj život, in ne pomisli, da ga ravno s prenapeto svojo skrblji-vosti mehkuži in podkopuje, — in zdravje svoje razdira; on postane ali nervozen, ali pa najpopolnejša stvar mej živalstvom, ker manjka mu plemenitosti, blngodušnosti in vseh druzih lastnostij, katere bi ga povzdigovale nad ži-valijo. Čuli ste gotovo uže kedaj govoriti o re-ligijoznej blaznosti, o tem nemilem in žalostnem učinku vpliva verskega fanatizma in sve-tohlinstva na duševno življenje človeško, na njegove čutnice. Da nam bo ta vpliv na raz-vitek nervoznosti razviden, moramo stvar nekaj natanenejo pogledati, analizirati in posa mezne dele v primeri z duševnimi močmi in strastmi človeškimi opazovati. Verstvo razdeljuje se v vero v ožjem pomenu in moralo. Ako morala ugaja človeškej naturi, potem mu brzda strasti in zabranjuje slabe nasledke njihove, ako se za to ne godi, nik v „Times" naznanja, silno trdovraten in krvav. Iz Gabrove pri Balkanu se telegrafira ruskemu „Novemu Vremenu" 28. avg. da Turkom pred Sipko komandira 15 evropskih oficirjev. Tudi iz Carigrada poročajo, da v tur-škej vojski vojuje jako mnogo Angležev, Ma-gjarov, Poljakov, Nemcev. Rumunska vojska, katerej stoji nekaj ruske na strani, stoji uže Osman-paši za hrbtom in ob boku, da mu zvezo z Vidinom pretrguje in vzmikanjo zapira. Da bi le knez Karel imel tudi srečo svoje hohenzollerske rodbine. Iz Carigrada piše „Pol. Corr." nek Gik: V nekem grškem kloštru v vasi Neologo v Tesaliji so konfiscirali več sto pušk in 54 za-bojev municije. Grška vlada bode, kakor za časa vstaje na Kreti, tajila vsako pomoč in podpiranje vstaje, ob enem pa bode zapirala oči, ako prostovoljci, ki so na Grškem organizirani in stoje na meji, mejo prekoračijo. Grška bode bolj ali menj javno vodila in podpirala vstajo v Tesaliji in Epiru do ugodnega trenotka, potem pa bode masko snela in sama popolnem oborožena stopila v boj. Grki v Carigradu so zaradi vestij v Tesaliji jako slabe volje, češ, da se je vstaja prekmalu začela. Njih položje, pravijo, bode jako osodepolno, ako bodo vstaja dalje trajala. 0 Poljakih. V začetku poljske adrese gališkega zbora, katera je sicer pod mizo pala, se izjavlja največja zahvalnost Avstriji za to, ker uživa iz-mej vseh poljskih dežel samo Galicija neugnje-tovano svoje pravice. Poglejmo pa te poljske svobodščine v Galiciji in razjasnilo se nam bo, zakaj so Poljaki Avstriji tako „udani", Ru- ako je morala protinaravna, pač uniči en del poželenj in strasti, diugi del pa podpira, množi in tira tako daleč, da se končno razvije iz tega protislovja bolezen dušna in telesna. Edino pravi princip moralo je: „stori dobro zarad dobrega, bodi tlobrotljiv in blago-dušon, da zadovoliš svoje srce, a ne, da bi nekedaj prejel plačilo za svoja dobra dela. Ako si le zato dobrotljiv, ker računiš na ti-sučero povrnitev tega, kar si podaril, potem si umazani sebičnik, in sebičnost dopelje si soboj toliko svojih sestric — strastij — da se človeku kmalu skali duševno in čutuiško ravnotežje, ker postane meso močnejšo od duha, ker postane volja človeku le nekedaj poznana stvar; — prevladajo strasti in uer-voznoBt mu greni življenje. — Kdor je dobrotljiv iz notranjega nagona, mora zbrati svoje mpralične moči, in s tem jih vadi in utrjuje; kdor pa je dobrotljiv le U sebičnih siji pa tako sovražni, da zahtevajo v svoje j adresi, da bi Avstrija vsako alijanco z Rusijo zavrgla. Poljski plemiči so gospodarili nekdaj skoro nad celo Rusko in so Se celo svojega kraljeviča Vladislava potisnili na ruski prestol. Ta čas je bila poljska mogočna in take Poljske si še sedaj žele; tačas so poljski plemiči lehko neomejeno zapovedovali roškim Bmuzikom" in ti so jih morali vbogati. Ko se je ruski narod začel zavedati, se je otrebil polagoma teh suženjskih okov in postal nazadnje sam gospodar jednemu delu poljskega naroda. Od tod izvira najbolj sovraštvo do Ruske — sovraštvo, ki ne pozna nobenih mej, kateremu je dobro vsako sredstvo. Kako se pa godi Poljakom v Galiciji? Ravno tako, kakor si sami žele. Tu so skoraj sami svoji gospodarji, pa ne samo svoji, ampak tudi gospodarji ubozih Rus i no v, ki so večina vsega gališkega prebivalstva. V Galiciji vlada po šolah, uradih in po vseučiliščih samo poljski jezik, rusinski je pa še bolj zatiran, nego pri nas Blovenski. V gališkem deželnem zboru imajo Poljaki več, nego tri četrtine zastopnikov, a še ti jim ne zadostujejo. Sedaj mislijo namreč zvišati število poslancev iz mest, kjer je glavni poljski živelj zastopan. Ne morejo li tedaj Avstriji hvaležni biti? Poljaki pa ne popuste tudi nikdar težnje po nekdanjej Poljskej, zato pravijo tudi v adresi, „da zahteva blagor (avstrijske) države in mir Evrope obnovljeno Poljsko." Vidi se, da Poljaki preveč sanjarijo in premalo realno mislijo. Slavni pesnik Mickiewicz je prvi razvil teorijo o poljskem mesijanizmu. On govori v mnozih spisih o koristi bodoče Poljske za celi svet, posebno pa za romanske narode. Po njegovih mislih bo rešila Poljska Evropo iz njene nenravnosti, poljska „plemenitost" in navdušenost bosti voditeljci ostalim narodom. To Mickiewiczevo mišljenje ponavljajo tedaj v svojej adresi gališki poslanci, izrazu j oč se, da je mir v Evropi navezan na obnovljeno Poljsko. Mi želimo iz vsega srca Poljakom vse dobro ali baš zategadelj obžalujemo ta njihovi izrek v adresi. Oni zahtevajo od Avstrije same nemogočnosti, hoteč, da bi se ona z Ruskim in dosledno tudi z Nemškim sprla, da bi odvzela obema državama poljske dežele in spojivši jih ustanovila samostalno poljsko kraljestvo, kakor je bilo nekdaj. Mis-lijo-li naši poljski bratje, da jim bo skazala razlogov, pri onem nij jezu za neplemenite poželjivosti in strasti, katere se začno razvijati in razcvitati do za dotičnika pogubne mogočnosti. Da ne govorim o drugih verah, opa-zujmo kristijansko. „Ljubi svojega bližnjega, odpuščaj svojim sovražnikom" — ali nij v teh naukih toliko lepega in vzvišenega izrečeno? Da! To bi moglo krotiti in zatreti vse hude in zlobne strasti in zagotoviti človeškemu rodu večni mir; ali ta lepi nauk slišimo večjidel le v pridigah, beremo ga v knjigah, a padel nij na rodovitno zemljo, ne najdemo ga niti v javnih postavah, niti v srcih državljanov; te blage in jedine pravo morale pogrešamo y življenji mej svetom, ker nam je znana le v teoriji. Vera, ako se ne naslanja na moralo, goji strasti in jih vzbuja, kjer so Bpale; povsodi, kjer prevlada lehkoverstvo, so tudi stasti močnejše in silnejše, kjer pa prevlada morala, naslanjajoča se na pravo spoznanje in Avstrija to ljubav in ali bi jim jo mogla izkazati, ko bi tudi hotela? Še ona bi prostovoljno ne pustila Galicije, akopram nema dosti dobička od nje, koliko manj se more pa kaj tacega pričakovati od Nemške in Rnske. Je pa li Avstrija zmožna postaviti tako vojsko na noge, da bi mogla Nemško in Rasko premagati in verjame-Ii kdo, da bi bil potem mir v Evropi zagotovljen? Take gradove si zida v oblake zaslepljena poljska šlahta. Marsikaj nas spominja, da imajo Poljaki dostikrat za uzor viteza Don Kišota. Mislijo si menda, da je Avstrija za vse pripravljena, kakor oni sami in da so jej dovoljena sredstva, kakoršnih se sami poslužujejo. Komu nij znano, kolikokrat so delali oni v državnem zboru v zvezi z ustavoverci zoper nas Slovane, Bamo, da so dobili večjo pravico tlačiti Rusine? Kako sramotno in pogubno je za naB Slovane njihovo bratenje s Tuoki, ko prelivajo poljske poturice, kakor Mehmed-paša, Nehid-bej itd. slovansko kri. Njihova literatura je polna mržnje do vsega ruskega in pri tem še pravijo, da so samo oni pravi Slovani. Kakšno slovansko mišljenje je moglo pač navdati slavnega Czajko\v-skega, čegar roman „Kinižali" imamo tudi mi v slovenskoj prestavi, da je postal Sadik-paša ? To je tedaj tisti „poljski ne uklonjen i duh, s katerim so bo zrastli po tisučletnih dejanjih in neštevilnih žrtvah", kakor pravijo h koncu adrese? Omeniti pa moram, da so taki sanjači in ruski protivnik! Bamo „szlachcići", nikakor pa ne prosti narod, zatorej smemo upati, da posije tudi Poljakom enkrat slovansko Bolnce. S—n. Politični razgled. V Ljubljani 3 septembra. MIršnvni *;bor začno jutri zopet svoje seje. Ponecih malih stvareh, pride precej davkovska reforma na vrsto. Razprave zarad ntitjtnlhe mej Avstrijo in Ogersko so se tako ustavile, da nekateri pravijo, ka nij nobene misli, da bi bila nagodba končana pred novim letom. Nit je pretrgana, pa ne vedo, kako bi jo zopet zvezali. Na več borzah je bila te dni vest razšir-jevana, da nvstrij*kn monarhija mobilizira, t. j., da zasedemo Bosno (kar se bode prej ali slej itak gotovo zgodilo). vednost, ondi so strasti zmernejše in manjše nevarnosti. Ako se pola ste človeka verska prenapetost, praznoverstvo, svetohlinstvo in vraže, potem je še srečen imenovati, ako bo bolehavost le čutniškega stroja poloti, kajti odprt mu je širok pot, po katerem neprestano dirja naprej v propad, kjer sicer telesno še dalje životari, v katerem mu pa duša popolnem zamre in duh njegov popolnem zatemni. Storite le malo stopinj v katerokoli norišnico in videli in sre-čavali boste mnogo tacih nesrečnežev. Skušal sem slikati nervoznost po njenih uzrokih, oblikah in vplivih. Razvideli so čč. bralci, kako neobhodno je potreba človeku telesnega zdravja, dobre konstitucije, srečnega temperamenta, po umni izreji in vsestranskem stvarnem poduku utrjenega značaja, blagega srca in čutov, da mu je mogoče ubraniti se nervoznosti. Vse to je živa potreba možu; temveč pa ženi, ker žena je drevo, iz katerega kali človeški rod; — in da ostane drevo Minski* „N. Vr." piše: „Rusija ima samo jednega zvestega in mogočnega prija* telja — in ta je Rusija. Iz sebe bode zajemala moč in naj se vojna še tako na dolga zavleče." Iz VarM€*ve se piše: V tukajšnjih vladnih krogih bo močno hudujejo na Angleže* Zvedelo se je, da je Anglija rovala in skrivaj delovala na ta, da bi ruske Poljake k vstaji zoper rusko državo zapeljala. A nij nič opra* vila, perfidna Anglija. lirik** vlada baje hoče od neke italijanske družbe (Trinacria) kupiti 14 parobro-dov za 10 milijonov goldinarjev. Parobrodi bf 8e spremenili v vojne ladije. Tudi ipanfskn vlada se je pridružila predstavi nemške vlade zarad nečloveškega ravnanja turških vojakov z ruskimi ranjenci. fm*unt*t'tt*w je bil zavoljo svojega znanega govora zaslišan pri sodniji. Dejal je, da je šel v Lille z namenom, govoriti političen govor; ali slovesno protestira proti temu, da bi bil imel namen, razžaliti Mac-Mahona ali vlado. M?»'anco*lca vlada je dobila še dru-zega nasprotnika, ki je ravno tako govoril proti njej, kakor pred sodnike pozvani Gam» betta. To je Leon Renault, prejšnji policijski prefekt, ki je v Brunoyu trdil v svojem govoru, da je postavljenje vladnih kandidatov napad na svobodo, da je dogodjaj 16. maja državni prevrat, da so ministii „zločinsko" provocirali protivno Btranko, pustili svoje dolžnosti proti ustavi v nemar. Vsi ti izreki ga bodo posadili na zatožno klop poleg Gambette. Iz it i m f imajo „Times" telegram, da je papež Pij IX. zopet bolj bolehen, spanec mu prihaja, oslabljen je. Ali je pa poročilo resnično ali ne, ne bi gotovo rekli, da si tudi rusko „N. V." enak telegram iz Rima prinaša. Dopisi. Iz Nofcttiiijim 30. avgusta. [Izvirni dopis.] Da si volitve deželnih poslancev na Štajerskem še nijso razpisane, vendar se uže tu in tam sliši govoriti in povpraševati, koga bi naj volili za poslanca našega, b slo-venjegraškim in marenberškim združenega okraja. Naš šoštanjski okraj je dozdaj še zmirora skoraj enoglasno volil narodnega kandidata in nij dvomiti, da tudi pri prihodnji volitvi se to zgodi. Ako našim 22 volilcem pristopi le še 10 do 12 volilcev iz ostalih dveh okrajev, potem zmaga gotovo narodni kandidat. Dozdaj se najbolj ponuja fajmošter Š u c slovenjegraški, ki pa, resnično povedano, v našem okraji ne uživa nobenih simpatij. Tukajšnji volilci mislijo v prvej vrsti na g. zdravo, da donaša dobri sad, morajo tudi tla zdrava biti, v katerih se rastlina ukorenini. Ženi je treba ljubezni, ljubezni do svojega poklica, katerega ima spolnovati kot sopruga in mati; — b to ljubeznijo, katera pa mora biti združena z zdravjem in nravnostjo, bo žena premagala nervoznost in duševno bo-lehanje. Namen tega spisa nij bil, podati za vsak posamezni slučaj nervoznosti tudi posebni svet ali sredBtvo, ker to bi bil idealni spis, po-skušiuja, katera bi se praktično teško kedaj izpeljati dala. Pri tem vprašanji vrivalo se nam je mnogo mislij, marsikdo je morebiti storil dober Bklep, ali tega dejansko izpeljati mu bode težavna stvar. Domišljam se Valenštajnovega izreka: „Eng ist dio Welt und das Gi-hirn ist woit; eng boi oinander \vohnen dio Gedanken, doch hart i m Raume stosBen sich dio Sachon. dr. Ii i po Ida, župnika pri sv. Martinu v fikalskej dolini, in kakor slišimo, 80 tudi veljavni narodni možje v slovenjgrafikem okraji, na primer pri sv. Florijanu, v Mislinjah itd. tega mnenja, da bi bo z dr. Lipoldom lažje in gotoveje dalo zmagati, nego z dr. Šucem. Sklical se bo pa vsakako o svojem času volilni shod, ki bode kandidaturo odločil in potem Be nadejamo, da se bo v popolni slogi delalo za postavljenega kandidata; kajti, če nij smo vsi složni in delavni, bo naž okraj tudi vV prihodnje zastopan po nemškem poslancu. Osobna častilakomnost pač tu nij na svojem mestu, ker le skupni sveti stvari škoduje. Suša je letos silna, otave je malo, krme bo zlasti za prešiče pomanjkovalo. Letina sploh ne bo tako dobra, kakor je obetala. Slabo za kmeta, ki nema nobenih prihodkov, priklade pa vedno večje mora plačati. Z okrajno hranilnico gre počasi naprej. Okrajni zastop je namreč vprašal vse ob ■čine, ali bi hotele prevzeti skupno poroštvo za hranilnico. A samo šoštanjska in velenjska občina ste prevzeli poroštvo, vse ostale občine pa so se odtegnile, v strahu, da bi se jim ne nakladalo kako denarno breme. Nekatere občine so se pri tem izgovarjale na propadlo Danko »Slovenijo", češ, da bi tudi z novo hranilnico se lehko kedaj tako zgodilo. Ljudem pač manjka poduka in v malih občinah omikanih ljudi j, ki bi take stvari razlagali. — Urad za cimentiranje se je uže odprl in ima dosti opraviti. Iz slovenske IBlstrlce L sept. [Izv. dop.] Po Buši in vročini, kakoršne se stari ljudje ne pomnijo, je vendar to noč začelo deževati in pada tudi denes celi dan po malem rahli topli dež. Travniki so uže po-žgani bili videti, turšica se je sušila, ajda ove-nela, še celo za vinsko trto je suša bila prehuda. Trsni les je sicer razkošno zrastel a grozdi so v rasti vsled suše zaostali. V i n-ska letina bo, kar se kvalitete tiče, tukaj srednja, kvaliteta pa bo izvrstna, ker je uže zdaj razen pozne zelenike vse drugo grozdje mehko, žlahnina, rudeča in bela, prav sladka. Sploh je letos žlahnina dobro rodila, tudi rja-vina in črnina, malnik in belina slabeje, moš-kat pa najslabše. Sadja, razen kake gruške bresedavke, laporišče, dolgorepke, cverglja ali kake tepke ne najdeš. Iz Velikih l>il«j* 2. septembra. [Izvirni dopis.] Ako vam denes kaj poročam, ne mislite, gospod urednik, da je to zopet kakova žalostna novica — kakor požar „iz Kom-polj" ali kaj jednacega. O ne, marveč sem si denes v predmet vzel čisto navadno snov, in to so — tukajšnje „turske kreature" — in njih „role", seveda. Odkar so se naši jugoslovanski bratje na vojno polje podali, da z mečem in puško v roki zadavijo pasjeversko druhal, ter tako regijo vejo mogočnega slovanskega debla in odkar se oni z vedno večjim in boljšim napredkom bližajo svojemu cilju — od tega časa mej druzimi i naši „Tagblattovi" prijatelji — vedno bolj svoj greben privzdigujejo. Prav za prav je škoda zlatega Časa, kaj dosta s temi „turškimi magoti" polemizirati, a par trenotkov vendar darujem — njim v povečanje »sovražnega žolča" do vsega Slovan-stva — a sebi — v zabavo. Ti ljudje torej pri vsakej mogočej priliki, posebno pa še — kadar jim alkohol možgane obrne — starim baburam in često priprostim možem pridigujejo in priporočajo, da naj „za nesrečne (!) Ruse Boga prosijo, da ne bodo Turki jih čisto podušili — ker zdaj jih uže tako Črez Balkan nazaj pode! čeravno ima marsikateri priprost kmet več pojma, kje je Balkan in kaj je končno ruska moč proti tur -škej, nego jedna teh zblaznelih opic Ko je uže „kompoljska žrjavica" pogas-nila, in se je nekaj kmetskih posestnikov, ki jih je ona nesreča izpodbudila — hotelo zavarovati pri banki „Slaviji", pribrenčala sta brzo dva „ščurka" ter v svojem „nesrečnem stanu" (kakor so oni sploh v take j priliki znajdejo) jela nevedne, a poštene kmete od-vračevati od njih namena, rekoč: „Možje! če hočete sami sebe in svojo družino večne pogube rešiti, — čenčala sta — ne pristopite in ne zavarujte se pri onej banki „Slaviji", — kajti ta bo tudi kmalu šla „rakom žvižgat", kakor je Šla „ranjka Slovenija" — in vi boste ogoljufani, ter niti solda dobili! Zavarujte bc rajši pri graškej zavarovalnici, ona je vseskozi poštena in vedno in natanko izplačuje. — Pa kaj sta s temi sleparijami dosegla ? ! To, da se je sedaj Črez 20 gospodarjev precej po onej nesreči — zavarovalo pri — „Slaviji" — češ: kaj bomo te „gaspude" vbogali, ker Bamo turške „cajtenge" bero. V petek 31. avgusta se je mej kompolj-8ke pogorelce, po dokončanoj sv. maši, kjer so bili vsi dotični nesrečneži navzoči — razdelilo okolo 1800 gld. Vsakateri izmej nesreč-nežev je vsaj toliko prejel, da si bode nekoliko uže pripomogel, za to ali ono potrebno stvar, — dokler ne doide kaj milodarov od drugih stranij. Iz Vo.liiikt* na slovenskem Štajerskem 30. avg. [Izv. dop.] Dolgo časa sem Be je kmet letos prav dobre letine nadejal. Pšenica je izvrstno lepa prirastla, kopa je dala po poldrugi škaf, vagan tehta po centu in sedaj je vagan po 5 gld. in črez. Sena pak se je obilo nakosilo. Poljščina, posebno koruza je prav lepo kazala. V vinogradih je tu in tam tudi še mnogo ostalo. Pa, odkar je pšenica cvetela, smo imeli samo enkrat, pred 14imi dnevi dež in še ta je bil nagel. Vročina ie huda, v senci je popoludne 26—27 stopinj. Suša je strašna. Po polju je vse ovelo, trava po travnikih šumi, otave ne bo nič, koruzo je pritisnilo, da je naenkrat zoreti začela, korenja in repe ne bo nič, in kjer je še kaj repe, bojo gosenice vse požrle. Od zelja visijo vehe. Stok se sliši iz hribov: „kako bomo živeli!" V vinogradih se jagode, pa po nekaterih krajih tudi trsje suši. Ljudje iz višjih hribov, kot z Kozjaka, pripovedujejo, da se je celo drevje, debelo hrastovje sušiti začelo. Sploh o pridelkih v hribih nij govoriti, vse je kakor požgano, rujavo. Ljudje vidijo pred soboj še hujšo revščino, kakor je bila letošnja v spomladi. Zaslužka neraajo delavci letos skoro nič, nikjer se ne vidi kaj zidati in staviti. Uže zdaj ljudje, kateri se z rokami živijo, pomanjkanje trpijo. Kaj še pa bo?! — Pretečeno spomlad so veliki kmetje tu okoli žito kupovali in nič boljšega se za-naprej ne kaže. Ako ima kmet zrnice pšenice, mora jo prodati, da plača i davke i narejene dolge, tako, da mu skoraj nič ne ostane, kot za seme in velike praznike. Kakor se sliši, je s poljskimi pridelki v Savinjskej dolini še veliko slabše, kjer so peščenata tla in je uže neki skoraj vse zgorelo. Iz f^orlec 31. avgusta. [Izv. dopis.] „Če bi bil molčal, ostal bi filozof," tako se glasi latinski pregovor in res je, marsikje bi bilo bolje v narodnem obziru, če bi jeden ali drugi zamolčal; narodu slovenskemu je dokaj škodljivo osobno prepiranje. Osobnosti so krive, da narodna društva propadajo, da hira njihov napredek in vničuje tako potrebno slovensko socijalno življenje. Bil sem pred ne davnem ud necega pevskega društva, katero je zelo slovelo, a kako nas je žalilo, ko smo imeli kak izlet ali besedo, sku-jal se je ta ali oni pevec, ter se neudeležil zabave — zaradi osobnosti, ter s tem postopanjem pokazal, da njemu nij za občno stvat, nego le za to, da bi s tem pridobil si osobne časti. Tošten rodoljub, kateremu je narodov napredek v resnici svet, vrgel bo od sebe postranske osobne stvari, ter s tem pokazal, da mu je narodov napredek črez vse, — osobnost nič! Slovenskim rodoljubom je dobro znano, kako težavno je koncentrirati razna prepričanja našega ljudstva, ter pridobiti je za skupno delovanje. Evo! in kar si po težavni poti polovično doseže, razdira, ter občnemu narodnemu blagru neizmerno škoduje osobnost dveh ali treh udov. Po mojem prepričanji enaki ljudje, ki vidijo vsako dlako v jajcu, jo po javnih listih na dan spravljajo, ter s tem v društvu razpor delajo, kažejo žalostno, da jim nij za stvar, in pametneje bi bilo, če uže nečejo občni stvari koristiti, naj uže vsaj molčijo, ter potegnejo se v svoj kot, — naj bodo duhovniki ali posvetnjaki. Mož, kateremu občni blagor in sreča milega, a ravno sedaj trdovratno zatiranega naroda v resnici na srcu leži, vse bo prestal, trpel in zatrl škodljivo osobnost, ker ravno če trpi, pokaže, da je v resnici rodoljuben, ter da mu je narod res Črez vse. Če se v javnih listih kdo poteguje za princip, slobodno mu, a reči osobnega značaja ne smele bi pri Slovencih, posebno sedaj pri goriških, v javnost, ker tu gre le za osobno maščevanje enega nad družim, — kar je sramotno, ter narodu zelo škodljivo in noben pošten rodoljub kaj tacega no odobruje. Če eden ali drugi član tega ali druzega narodnega društva kaj zakrivi, kar je društvu na kvar, naj ga odbor pokliče ter interpelira, če je res tako delal, kakor ga dolže; pred odborom naj se opraviči, kakor zločinec pred porotniki. Ako hočemo, da nam ne bodo sovražniki „propada" prorokovali, bodimo vsaj v narodnih zadevah složni, ter opustljivi v postranskih osobnih prepričanjih.' Drugače je vsako zjedinjenje gnjilo — vsa naša sloga le začasni piškavi »oreh", ki se prej ali slej zruši, ter iz njega mesto zdravega jedra dobimo le gojili rumeni prah, kateri se nam v roki — razprši in končno ga nič nij! Domače stvari. — (G. M urnik) je bil, kakor tajnik trgovinske zbornice, te dni v Zagrebu, da se je informiral o vprašanji krajiške železnice, v kolikor je ona v zvezi z nameravano našo dolenjsko železnico Ljubljana-Karlovec. Zagrebški listi, ki to poročajo, pravijo, da je dolenj-skej železnici Molinarija projekt ugodnejši. — (S meš n o s t.) Glasilo tukajšnjih naših nemškutarjev, se škarjami uredovani in neumni bore mej žurnali, govori v soboto o „malo dopisov v slovenskih listih." In vendar figura sama kaže, da imamo samo mi v 14 dneh več izvirnih dopisov in notic, kakor .L. T»gbLa celo leto vkup. — (Požar.) Iz Krškega se nam piše 2. septembra: Denes ob yt4 nas je zvon sile izbudil, gorelo je precej veliko poslopje vika-rijatsko. Naša požarna bramba je bila hitro na pogorišču in njej s pomočjo druzega občinstva, mej katerim so se hvalno vsi uradniki obnašali, se je posrečilo, okolo stoječe hiše z lesenimi strehami obvarovati zanetanja ter rešiti vikarijatske hiše toliko, da je samo zgolj lesena streha pogorela. — Pri tej priliki se je videlo, kolike vrednosti je toliko oglodana naša požarna straža ; če bi ljudje le toliko se spametovali ter uvideli, da sta s 1 o-vensko in nemško misleč človek na pogorišču prav enaka ter da sila ne poprašuje po političnem mišljenju. Gosp. požarnim stražnikom pa naj bo lepa hvala izrečena za njihov trud. — (O delitvi premij) v denarji in priznanskih diplom za kobile, žebičke in za privatne žrebco plemenjake, katera delitev se bo vršila na Kranjskem za 1. 1877, naznanja dež. vlada: Na Kranjskem se bo za 1. 1877 vršila delitev cesarskih premij v srebrnih goldinarjih in priznanskih diplomah: a) za kobile z žebetom, b) za žebice, c) za žebičke, d) za licencirane privatne (zasebne) žebce plemenjake v peterih konkursnih krajih, ki so spodej imenovani: Na Vrhniki za politične okraje Ljubljana, mesto Ljubljansko, Postojna in Logatec 5. septembra t. 1.; v Ribnici za politična okraja Kočevje in Črnomelj 7. sept. t. 1.; na Bledu za politični okraj Radovljica 10. sept. 1.1.; v Kranji za politična okraja Kranj in Kamnik 11. sept. t. 1.; in v Rudolfov e m (Novem mestu) 10. oktobra t. 1. s kmetijsko regionalno razstavo vred, katera bo tam v tistem času. V vsakem konkursnem okraju se začne delitev premij v imenovanih dnevih ob devetih predpoludne. Za to delitev premij veljajo uredbe, katere so se naredile po pravilih, ki za to veljajo s privolitvijo c. kr. ministerstva za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele. Bazne vesti. * (Govor izgubila.) V Kutni gori na Češkem so imeli te dni porotniki soditi čuden slučaj. — V bližnjej vasi Žleb živela sta dva mlada zakonska, ki sta se bila res iz ljubezni vzela, pa se premalo poznala. Moža nij bilo veliko doma, mej potom je pa precej zajedel, in se je navadil piti tudi takrat, kadar nij bil žejen. Ko je pa domov prišel, ga je vselej čakala pridiga, katero ste imeli Jena in tašča zanj. Meseca junija letos pa jejbil mož ved-nih pridig uže sit, začel se je z ženo puliti, vlekla sta se ven na cesto, kjer je mož ženo davil, sam pa od njene matere po glavi dobival. Končno pridejo ljudje, jih ločijo, on je krvavel na glavi, njo pa bo neBli v posteljo, kjer jo dolgo v nezavestni ležala. Ko je prišla zopet k Bebi, nij mogla več govoriti, in od' takrat je govor popolnem izgubila. Pri sod nij--skej obravnavi je bilo strašno gledati jo, kako ji je oko gorelo jeze, ko nij mogla povedati, kar je hotela. Znala pa je pisati, in je vso zapisala proti svojemu možu, katerega je uže kot otrok ljubila. Porotniki so ga obsodili na — eno leto teske ječe. , , * (Nesreča.) Pet psob iz Benetek in Roviga je najelo dva čolnarja, da sta jih peljala na izejsko jezero. Ko so bili v sredi jezera, nastane strašan vihar, ladija se prebrne in pet osob se za vselej zavije v mrzli vodeni plašč, mej temi eden čolnar. Eden gospodov, Enriko Vigevani iz Benetek, se je tri četrti ure bojeval z valovi, da bi rešil sebe in svojega tovariša Jesija; to se mu je tudi posre- Izdatelj m ureunik Josip Jurčič. čilo. A ko prideta na breg, se Jesi zgrudi in umrje. * (V Londonu) bo lansko leto odprli 226 novih cest in tri trge; novih hiš se je zidalo 12,938 Pri policiji je bilo za izgubljene oglašenih 11,805 osob, mej njimi 8531 otrok pod 10 leti; 5129 otrok in 779 odraslih je policija našla in njihovim ljudem nazaj i/ročila ; 103 teh, ki so izginili in se ne našli, se je usmrtilo; kam je prešlo 8 otrok in 140 odraščenib, se prav nič ne zna; druge, ki bo se bili izgubili, bo njih ljudje sami našli. Dunajska borza 3. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 64 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 66 „ 90 * 74 n 75 113 n n Akcije narodno banke . . . . 85« rt ~~~ n 19ii m 90 , 114 „ 25 » 9 ■ 5ij n 5 n 67 n Srebro ........ . 101 * 25 n 58 , 65 » Štev. 12059. (229- -3) Prošnja za mile darove za vas Kompolje. Po ukazu vis. c. k. deželnega predsed-ništva od 26. t. m. št. 2034 se bodo za 58 rodbin iz vasi Kompolje, katerim je požar vse vpepelil, tukaj mili darovi sprejemali, po čas-nikah potrdili in svojemu namenu oddali. Mestni magistrat v Ljubljani, 27. avgusta 1877. Župan: Lasclian m. p. VieM bolnim moč in zdravje brei lek* ii brei stroškov po izvrstni Revalesciere ti Barry 80 let aie Je aij bolezni, ki M Je ae bila osen-fila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraicenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolesni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; Zle** i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nea panje, slabosti, zlato Ido, vodenico, mrzlico, vrtoglav je, ailenje krvi v glavo, šumenje v uieaih, alabeati in blevanje pri nosečih otoinoat, diabet, trganje, ahujianje, bledičioo in pre dajenje; posebno ae priporoča za dojenee inje bolje, nego dojni&ino mleko. — Izkaz is mej 80.000 spričo-r al zdravilnih, bres vsake medicine, mej njimi apn-Aevala proleaorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-/oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angela teina, Dr. Shorelanda Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castie-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih jaob, ae razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj, kratil izkaz ii 80.000 apričevalor. ' Spričevalo it 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Bevaleaciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vaa zdravila. Posebno koristna je pri driati ii. griii, ualje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kauinju, pri prisadljivem a bolehnem draženji \ soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolju in in neprecenljivo sredBtvo ne samo pri vratnih in pra oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (Li 3.) Bud. VVurzer, zdravilni avetovaloo in oitn intio£0 učenih družtov. vVincheater, Angleško, 8. decembra 1842. Vas* izvrstna, Revaleaoier« Je ozdravila večlotn* i nevarnostne prikazni, trebušnih bolesni, zaprtja,, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se asm gleda) saJega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. -Jamea tf hore lan d, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. A n g o 1 s te i n a. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevaleaciere du Barry vseatranako, najbolje spričevalo. Dr. Angel«tein, tajni saniL avetovaloo. Spričevalo it. 76.921. Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki Je uze bolehal 8 tednov sa strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar po uli ti ni$t mogel, je vsled rabe Vaie Bevaleaciere du Barry po- ■ polnama zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo it. 72.61& Li Boche sur Yon, 30. julija 18681 Vaša Bevaleaciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boloznij, katere sune deset let močile. (Gospa) A rman d a Prevest, posestnica. Bevaleaciere je 4 krat točne j iz, nego meso, ter ae pri odrasoenih in otrocih prihrani 60 krat već nar ceni, ko pri zdravilih. V piehaatin poiioah po pol fonta 1 gold. 50 kr.» l runt 2 gold. 60 sr., 2 ronta i gold. 50 kr« 6 funtov 10 goid., 12 funtov 20 goliL, 24 fantov 86 goliL acvtiosoiere-rJisouiten v puiioah in Bevaleaciere-Cbooolatče v prahu *2 tae 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gi. ai ai., 4o taa k (fi. bU Kr., v prahu aa 120 taa iJ SL. frodaje: Da BsrrvaUomp. na l>a.a*J.i, #T*U-JseuilMsie it. ti, kakor v vaao mestih pri dobr.b iti*arjiii in spooenjzkin trgovcih i tudi raspoiitfa du-4*j**jk ni j* ua vse kraje po poštnin oaKaznioan ali poveljih. V M-iubljMui Bd. tfahr, J. Svob oda, lekar pri „zlatem onu", v Kelti pri lesarja J. P I O-daniu, v 1'eioveaa pri lekarju Birn jaoherju, ? ftitljetu pn lekarju Aljiuoviću, v Trstu pri lekarju Jakobu berravallo, pri drogeristu P. Boe o a in J. tiirachu, v Zadru pri Audrovtču. ll5*7) Bavnokar je v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani-izšlo in se dobiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Komun, spisal I. T ur g o nje v, poslovenil dr. M. Samec 8° 17 pol. Cena 60 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjigo: Komani ln povesti: 1. Erazem Tateubuli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič> velja......50 kr. 2. Meltt Iloldeni*. Roman, francoski »pisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. KantoreU-H. Boman s pogorskega zakotja, Ceiki spisala Karlina Svčtla; poslu veni l Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Ma črni seuilji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kaieu. Novela, francoski spisal 11. Rivičre, poslovenil Davorin Dostnik. — Cerkev iu driiavas v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Mostnih, velja ... 25 kr. 15. Xjistls:i v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Jiajč Boi. — Prečem, Preserin alt Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Muckiuvelli, sp. dr. ltibii. — Pisma iz Busije, sp. dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na ltuskem, sp. dr. J. Voh\jak. — (!:>gava bode ? Novolica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr, lV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus* — Plašč. Novela. Ruski spisal M. V. Gogol; poslovenit L. Gorenjec. — Nekoliko u paze k o izdaji slovenskih* narodnih pesuij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piio „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po postnem povzetju Vso skup se daju zu znižano ceno 2 gold. 1. septembra: Evropat Schibccky iz Dunaja. 1 ri Slonu: Ueiuar iz Celovca. — Beitole iz Češkega. — Tscliurmak iz Colovca. Pri HfsUleli Bilberger iz Trst«. — Neuuiau iz Uunaja. — Los iz Tista. — Stelbar iz Beke. — p), Lebougvvaith iz Dunaja. — Milio iz Zagreba. — Gliick iz Dunaja. — Carjaiuuaki iz Trstu. Pri Zamorci t Wtsely iz Gradcu. — VVoiner iz Dunaja. Naznanilo. Usojaiu so slavneum občinstvu naznanjati, da som 1. septembra t. 1. prevzel gostilno „Hotel Klembas" Brežicah. v najem, tur vabim najuljudneje k prav obilnemu obiskovanju, C obljubovajo najizvratnejso pontiežbo, tudi seiu dal sobo za tujeo čisto na novo opraviti. Se apoatovanjom (241-1) •J OS. *f Ki \ uiicic*. Litbiujua in tibk „Kiiituiic libLatne.4