Poštnina fllnfana 1 gotgrinL Leto IX., št. 22 („jutro" rrat, si. fin lil lil ' --1-'--• Mttmjatta, poitedetjeK Si* TO7 upraviustvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — felefoD št. 3122, 3123, 3124, i 3125. 3126. -.seratm oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet". Cena 2 Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon Št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. DN POD ANGLEŠKIM VODSTVOM Uspeh Edenove pomirjevalne politike na zasedanju Društva narodov ženeva, 30 .maja. d. Zasedanje Društva narodov ,ki je bilo včeraj zaključeno, je zapustilo vtis, da je Anglija, ki je danes 8 Francijo pa tudi s Tuirčijo te neje zve-jssina kakor kdaj prej, prevzela glavno vodstvo v Društvu narodov. V diplomatskih krogih trdijo, da se je pričela v Evropi in na svetu sploh po velikem oboroževanju Anglije nova doba in da je prenehal čas, ko so mogle grožnje i.n o.tre besede določati razvoj dogodkov. Vse je poteklo po programu, ki ga je prinesel s seboj angleški zunanji nrnister Eden. Predvsem ni bilo nobenega dvema, da bo Egipt soglasno sprejet v Društvo narodov. Uspeh tega je, da bo Anglija odslej razpolagala v Ženevi z enim glasom več. V ostalem je Anglija prav tako kakor Francija skroela, da se ne poostri mednarodni položaj, kair bi moglo otežkočiti njena prizadevanja za spravo v Španiji. Tako je bil tudi sklep i veta Društva narodov glede dogodkov v Španiji soglais.no sprejet v predlagani obl ki. Delegat va-lencijske vlade ni prisostvoval v petek zvečer seji sveta Društva narodov, ko eo sklepali o tej resoluciji, pa tudi včeraj se na seji skupščine ni zsivzel za ostrejšo obliko. Posrečilo se mu je le, da je b":l resoluciji dodan dctstavek, ki ne predstavlja ničesar drugega kskor ponovitev oklepa sveta DN iz meseca decembra lanskega leta, v katerem se opozarjajo članice Društva narodov na obveznosti pakta, na čuvanje teritorijalne nedotakljivosti in politične neodvisnosti držav, ki so včlanjene v Društvu narodov. Obžalovanje bombardiranja neutrjenih mest predstavlja obsodbo teh vojnih metod proti mednarodnem pravu. Več španski delegat Del Vayo ni mogel doseči in tako je mogel, ko je že pri- stal na resolucijo sveta DN, samo še ne-oficielno zadostiti naročilu svoje vlade in izreči pritožbo, ker odbor za nevmešava-nje ni mogel preprečiti, da se je italijanska in nemška intervencija v svojem obsegu izpremenila v pravi napad. Poudaril je, da njegova vlada prav tako ne more pripustiti, da bi se zakonita španska vlada in uporniki postavljali na isto stopnjo. Del španske Bele knjige, ki odkriva sodelovanje nemških prostovoljcev v bojih proti Baskom, je oital neobjavljen, kar je prav tako v skladu g stremljenji Anglije, da se ohrani v sedanjem stanju mednarodnih razgovorov rezervi-ra.nost napram Nemčiji. Končno je bil včeraj na podlagi dogovorov med Turčijo in Francijo kot mandatno oblastjo s precejšnjo pomočjo Anglije rešen na miren način spor zaradi alek-čandretskega sandžaka, Poročilo švedskega zunanjega ministra Sandlerja o tem je bilo soglasno sprejeto brez debate. Tako francoski kakcr turški zunanji minister sta potrdila pred svetom Društva narodov, da hočeta vestno izpolnjevati določbe sklenjenega dogovora, ki so bile že včeraj dopoldne podpisane v ženevi. Ne mene se govoriti o pretiravanju, če so tako na francoski kakor na turški in angleški strani v svetu DN proslavljali to kot velik uspeh Društva narodov. Tudi angiTeško-francoska izjava o Lo-carnu in v svetu Društva narodov podana izjarva belgijskega zunanjega ministra Spaaka, je v skladu z okvirom, ki so ga angleški državniki določili za pogajanja o zapalnem paktu. Mnogo pozornosti zbuja trditev .da je belgijski zunanji minister Spaak zagotovil Angliji in Franciji. da ne bo započel nobenih lokairnskih pogajanj z Nemčijo, dokler ne bodo končana angleško-nemška pogajanja o za- iurna seja Ion odbora za nevm Italijanska pritožba zaradi napada na italijanske vojne ladje v Palmi London, 30. maja. br. Londonski odibcr za nevmešavanje je imel včeraj zelo burno sejo. na kateri so razpravljali o protestu italijanske vlade proti bombardiranju tujih vojnih ladij po španskih vladnih letalih. Italijanski delegat je utemeljeval pritožbo jn navajal, da so vladna letala bombardirala neko italijansko vojno ladjo na Mallor-ci. Več bomb je zadelo oficirsko kabino. Šest oficirjev je bilo ubitih. i>oveli.nik in več drugih pa ranjen;h. Tudi v bližino air -ieških in nemških ladij so padale bomba, urandi je zahteval, naj odredi londonski odbor energične ukrepe proti bombardiranju vojnih ladij, k; izvajajo mednarodno pomorsko kontrolo po nalogu odbora samega. Njegovi zahtevi se je pridružil tudi nemški delegat, ki je zagrozil, da bodo nemške vojne ladje skupno z italijanskimi v nasprotnem primeru same napravile red. Naj bo to zadnji opomin valencijski vladi. Ruski delegat Majski ie zahteval pojasnila, kako pridejo nemške vojne ladje na Mallorco. ko jim je odrejen docela drug predel španske obale Na koncu je odbor sprejel resolucijo, v kateri obžaluje smrt italijanskih oficirjev ter izraža obžalovanje, da so bile deležne napadov celo vojne ladje, ki so v službi mednarodne kontrole. Odbor bo pozval oba španska tabora, naj se v bodoče strogo izogibata takim napadom. ki bi mogli dovestj do nezaželienih konfliktov v trenutku, ko streme vsa prizadevanja za tem, da se napravi tragičnim dogodkom v Španiji konec. Končno je odbor sprejel na znanje zagotovilo, da se bo v Palmi na Mallorci uredil nevtralen pas, dostopen vsem tujim vojnim ladjam, ki sodelujejo pri mednarodni pomorski kontroli. Odbor za nevmešavanje bo imel sejo zopet jutri popoldne, ko bo razpravljal o ukrepih za zaščito trgovskih ladij. Po sedanjem dogovoru ladje lahko plovejo v španska pristanišča, če se podvržejo običajnim formalnostim, kadar pa so v pristanišču, nosijo same odgovornost na vso nevarnost. Uporniške oblasti so označile varnostna področja v več lukah. Po poročilih ki jih je dobila britanska vlada, je tudi valencijska vlada pripravljena določiti takšna področja. Dokler se to ne zgodi, bosta obe vcjujoči se stranki na španskem, ka- kor trdijo, storili vse, kar je mogoče, da pri bombardiranju ne bodo trpele škodo tuje ladje. Grožnja poveljnika nemške eskadre Valeneija, 30. maja. AA. Davi je poveljnik nemške esfkad;re na Sredozemskem morju po;,lal vojnemu ministrstvu v Valenciji naslednji radiogram: V poslednjih dneh so letala po vaši odredbi večkrat preletela nad nemške vojne ladje, ki vršijo svojo nalogo v kontrolnem pasu, da bi jih napadla. Tako približevanje letal k vojnim ladj.am drugih držav je v nasprotju z mednarodnimi običaji. Zato vas prosimo, da prepove te polete nad nemškimi vojnimi ladjami. Zai piimer, če bi se to ponovilo, smo odredili primerne protiukrepe. Kontreadmiral Fessel, poveljnik nemških pomorskih sil v španskih vodah. Vojno ministrstvo je odgovorilo poveljniku nemških vojnih ladij: Ni točno, da je bil izvršen napad na tuje vojne ladje, ki izvajajo nadzorstvo v špan'ik:h vodah. Ako se kontrola vrši na mestih, ki so z določeno dolžino oddaljena od obale, kakor je odredil nev-tralnostni odbor, se tuje vojne ladje ne izpostavljajo niksikemu riziku in nobeni nevarnosti od -strani našega letalstva in naše vojne mornarice, ni pa mogoče dati nikake garancije, če se tuje vojne ladje zasidrajo brez vsakega po-voda v lukah, ki predstavljajo središča delovanja upornikov, proti kateremu se zakonita španska vlada mora boriti. Povečana napetost Berlin, 30. maja. AA. Položaj, ki je nastal po znanih incidentih po bojih na Mal-lcrci je zelo težak. Vse, kar je bilo sporočeno po teh incidentih marksistom v Valenciji, bodo morali v Španiji razumeti z vso resnostjo, ker bi bili Nemčija in Italija prisiljeni drugače poseči po drugih sredstvih. Listi ostro napadajo vlado v Valenciji kakor tudi moskovske boljševike, o katerih pravijo, da so sokrivci omenjenih incidentov. padnem paktu. To je znaten uspeh rednega spomladanskega zasedanja sveta DN, s katerega se angleški zunanji minister ni mogel vrniti brez zadovoljstva v London. Anglija in zapadni pakt London. 30. maja. d. Angleška vlada nadaljuje prizadevanja, da bi postaia razprava o zakliučitvi zapadnega pakta konkretnejša. Kakor javlja »Sunday Times«, so v zunanjem ministrstvu žc izdelali noto, ki jo bodo poslali v tej zadevi Nemčiji. Načrt te note bodo morali še redigirati, ker so se angleško-francoska pogajanja o tem vprašanju komaj pričela. Za končno določitev angleškega stališča hočejo počakati tudi na napovedano belgijsko noto kot odgovor na zadnjo nemško in italijansko spomenico. Kakor trdi nadalje »Sunday Times«, bo angleška nota skušala ustreči nemškim željam glede zapadnega pakta, čeprav angleška vlada ni pripravljena opustiti svojega temeljnega načela, da more predstavljati zapadni pakt samo del splošne rešitve evropskega vprašanja, v kateri bi se upoštevala tudi vzhodna Evropa. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi angleška vlada opustila zahtevo, naj se tudi nova pogodba sklene v okviru Društva narodov. Če bi se Nemčija izrazila pripravljeno za izpolnitev teh angleških pogojev, bi bila po mnenju lista tudi Anglija pripravljena za konccsijc v kolonijskih vprašanjih. Ruždi Ara s v Londonu Bourget, 30. maja. AA. Iz Ženeve so snoči prispeli z letalom v Pariz zunanji minister Eden, Ruždi Aras, in Delbos ter državni podtajnik Vienot. Zvečer ob 19. sta se Eden in Ruždi Aras z letalom odpeljala nazaj v London,. w Nemčija odpovedala konkordat? Pariz, 30. maja. o ^ Nocoj se je tudi razširila vest, da je nemška vlada odpovedala konkordat z Vatikanom, vendar pa ni bilo mogoče dobiti iz Berlina potrditve. Antonescu v Parizu Pariz, 30. maja. d. Rumunski zunanji minister Antones>eu, ki je pri:pel včeraj iz ženeve, da se sestane k važnim razgovorom s člani francoske vlade, bo ostal v Parizu do torka. Imel bo tudi razgovore s finančnim mnistrom Auriolom in trgovinskimi ministrom 'Bastidom. Včeraj dopoldne je najprej posetil ministra za letalstvo Cota, ki je imel v zadnjih dneh z rumunsk m ministrom za, letalstvo Iri-neseom že važne razgovore. Letalski napad na nemško križarko Ker je križarka »Admiral Scheer" obstreljevala dve republikanski letali, sta odgovorili z bombami in jo zadeli dah, ki po sklepih nevtralnostnega odbora niso postavljene pod kontrolo nemške, nego francoske vojne mornarice. Mussolini in razorožitev Milan, 30. maja. AA. »Popolo d' Italia« je danes objavil daljši članek, v katerem je zavrnil komentarje, ki jih je inozemski . tisk objavil o Mussolinijevih izjavah neke-\ mu ameriškemu novinarju. List pravi, da Mussolini nikakor ni pozval prezidenta Roosevelta, naj skliče svetovno konferenco za razorožitev, nego je novinarju odgovoril samo na vprašanje, kakšno bi bilo njegovo stališče v primeru, če bi Roosevelt sklica tako konferenco. Mussolini je dejal, da b bilo pričakovati, da bo taka konferenca • tem času uspela. Italija bi se je bržkor udeležila. Mussolini je nadalje izjavil, da 1 bila popolna razorožitev praktično in tcf retično nemogoča. List ugotavlja na konc da je Italija- spričo splošnih razmer n svetu prisiljena oboroževati se sistemats1: in temeljito. Lord Plymouth v Helsinki!? Helsinki, 30. maja. AA. V Helsinke j prispel z letalom lord. ki so ga sprejeli 7.u nanji m n. Holsti. angleški in fjnski poslani! v Londonu ter zastopnik t:ska. Lord Pb radf utrditve prijateljskih odnošajev med Finsko in Anglijo, o v S španskih bojišč Na baskovskem bojišču se razvijajo topniški in letalski spopadi Madrid, 30. maja. AA. Tukajšnja radijska postaja je snoči ob 22. objavila kratek uradni komunike o položaju na baskovski fronti. V njem pravi, da je bilo včeraj v vseh odsekih le topniško obstreljevanje iz obeh strani. Na centralni fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Po informacijah poročevalca agencije Havas so uporniki včeraj izvršili hud napad na hribu Ixeranfo. Napadajoče oddelke so močno podpirala letala, napad pa je le delno uspel. Nacionalisti so nekoliko zbolj-šali svoje postojanke in še to za ceno velikega števila žrtev. Včeraj popoldne se je 8 tujih trimotornih napadalnih letal pojavilo nad Santandrom in ga pričelo bombardirati. Letala so spustila na mesto 150 po večini zažigalnih in težkih bomb. Nekatere bombe so zadele £udi vas San Romeni, y kateri se je poru- šilo več hiš. štirje ljudje so bili hudo poškodovani. Davi med 8.30 in 9. uro je 28 trimotornih letal istega tipa napadlo Sero Lemonas in Larabeso. Neki vladni oficir, ki je bil pred kratkim ujet od nacionalistov, je včeraj zopet pribežal nazaj. Izjavil je, da je nacionalistična vojska na vsej baskiški fronti sestavljena izključno iz tujih prostovoljcev. Iz Francovega tabora Salamanea, 30. maja. AA. Tukajšnja radijska postaja je objavila naslednji komunike: Na sektorju pri Amorebieti so se operacije nacionalistične vojske nadaljevale. Nacionalisti so zavzeli vse vrhove, ki do-minirajo nad Bilbaom. Na drugih frontah ni bilo nikoli nikakih važnejših izpre-memb, Morilec iz čabrač aretiran v Zagrebu Jo van Stamenkovič izpoveduje, da j k umoru nagovorila Šinkovčeva zena Zagreb. 30. maja. o. v Zagrebu so aretirali Jovana Stamenkcviča, ki je služi! pri obmejni etraži pa je bil odpuščen. Stamenkovič je izvršil pred dnevi strašen zločin v čabračah v Poljanski dolini Ubil je posestnika Janeza Šinkovca in sicer, kakor izpoveduje v dogc-votru z njegovo ženo Katarino. Nato je pobegnil v Zagreb, kjer je W1 sedaj aretiran. Šinkovca je v mlinu zaklal z nožem. Na sled so prišli morilcu na ta način, da so orožniki prejeli pismo, ki ga je pisal Katarini iz Zagreba in v katerem je prosil za denar. Orožniki v škofji Loki so o prejemu tega pisma takoj obvestili zagrebško policijo. Ko je prispela njihova brzojavka v Zagreb, so organi odšli na Paromlinsko cesto št. 30, kjer so re3 našli Stamenko-viča. Takoj ob njihovem prihodu jim je Stamenkovič izjavil: »Vem, zakaj ste prišli. Odpeljite me!« Na policiji je pri zaslišanju priznal, da je umoril Janeza Šinkovca na nagovor njegove žene, ki mu je obljubila denar. Morilca Stamenkoviča so davi močno zastraženega odpeljali ▼ škotfjo Loko, kjer vodijo o umoru na-preiskava. Valeneija, 30. maja. AA. Po informacijah tukajšnje radijske postaje je tuja vojna ladja, bržkone nemška križarka »Admiral Scheer« obstreljevala dve španski vladni letali, ki sta krožili nad otokom Ibizo. Letali sta zaradi tega spustili na ladjo 12 bomb. Štiri bombe so ladjo zadele. Letalca sta opazila, da je na vojni ladji nastalo več eksplozij. Vojno ministrstvo je davi objavilo naslednji komunike: Snoči krog 17. sta bili dve vladni letali na izvidniškem poletu nad Baleari. V trenutku, ko sta preleteli otok Ibizo, je neka tuja vojna ladja, ki je bila zasidrana kakih 200 m daleč od obale, pričela letali obstreljevati, čeprav nista izvršili nikakega sovražnega dejanja niti napram obali, kaj šele napram vojni ladji. Letali sta se pričeli braniti in sta odvrgli več bomb na ladjo. Izmed 12 bomb, ki sta jih spustili, so štiri ladjo zadele. Sodeč po sprejetih radiogra-mih je bila ta ladja nemška križarka »Admiral Scheer«. Po sklepu nevtralnostnega odbora imajo tuje vojne ladje nalogo vršiti kontrolo v španskih vodah, toda šele 10 milj daleč od obale, vojna ladja »Admiral Scheer« pa se je nahajala v samem zalivu Ibize. Nahajala se je v vo- London, 30. maja. AA. Reuterjev urad je objavil uradno poročilo valen-cijske vlade o incidentu na otoku Ibizi. Agencija pravi, da nemški merodajni krogi še niso prejeli podrobnega poročila o spopadu nemške križarke »Admiral Scheer« in dveh španskih republikanskih letal. Agencija beleži tudi glasove, da so španska republikanska letala v zadnjih dneh poizkušala že več napadov na nemške vojne ladje. 20 mrtvih, 73 ranjenih Berlin, 30. maja. d. Nocoj je nei vlada objavila komunike, po kateri s t jn bilo vsled napada španskih vladnih titaJ na oklopnico »Admiral Scheer« ubitih; 20 nemških mornarjev, 73 pa ranjenih. Nemška vlada se je zaradi tega napada odločila za izredne ukrepe in je že danes obvestila o njih londonski odbor za nevmešavanje. Oklopnica »Admiral Scheer« je t>ila zadeta dvakrat od letalskih bomb i>i je odplula' v Gibraltar. Deklaraeijska proslava JRZ v kinu Unioni < i Ljubljana, 30. maja. Dopoldne je ljuhljanskaJRZ v unionski kinodvoranj priredila slavnostno akademijo v proslavo dvajsete obletnice majske deklaracije. Dvorana je bila pestro okrašena s slovenskimi zastavami in zelenjem. Okrog 11. se je v polno zasedeni dvoran; pojavil v spremstvu bana notranji minister dr. Anton Korošec, pozdravljen z vzkliki rn cvetjem od predsednikov JRZ in raznih organizacij. Ko je železničarska godba odigrala državno himno, je župan dr. Adlešič predloži] vdanostne brzojavke Nj. Vel. kraliu, Nj. Vis. knezu namestniku in nadškofu Jegliču. Nato se ie vršil kratek umetniški program, nakar je nastopila gdčna Cilka Krekova, ki je proslavljala delovanje slovenske žene na polju dekla raci jskega gibanja. Za njo je stopil na oder minister dr. Korošec, ki so ga navzoče narodne noše poy zdravile s cvetjem in klici: >2ivio rešitelj slovenske zastave!? Govor ministra dr. Korošca V svojem govoru je minieter dr. Korošec uvodoma na kratko očrtal politično situacijo pomladi leta 1917. Nato ie izrazil svojo globoko zahvalo onim borcem, ki so največ pripomogli, da je ideja majske deklaracije prešla v kri in meso slovenskega naroda. Predvsem je to nadškof dr. Jeglič, kj je avgusta 1927 prvi podpisal ljubljansko deklaracijo. Da se je deklaraeijska misel mogla razširiti tudi na jugu, gre predvsem zasluga zagrebškemu nadškofu Bauerju, škofu Mahniču in pa frančiškanom Minister Korošec ie nato evoeiral spomin ia dr. Kreka, ki je že 1. 1916 navzlic nemškim zmagam gledal jasno v bodočnost, iovornik se ie spomnil ozkega zavezništva češkimi poslanci v dunajskem parlamen-u. Nato je ocenil značaj majmske dekla-acije, s katero je dobil pokret za osvo-■oditev svo;o zunanio formo. Deklaracija e eden od najvažnejših dokumentov v zgo-lovini Slovencev. Ona je sprožila tudi po-lobne izjave ostalih slovanskih narodov v \vetriji. Centralne države so se zrušile pod ritiskom antantine sile. v kateri je brez-rimerno junaštvo Srbov igralo veliko vlo- go. Toda avstro-ogrska monarhija fe že pred porazom na bojiščih propadla /sled notranjega razkroja, ki je bil po«l<*lica nacionalnih stremljenj slovanskih narodov. Za nas Slovence znači deklaracijskj ideja samostojno opredelitev za Jugo-lavj*.. Ko so zapadni zavezniki še razmišljali, ia bi trebalo Avstro-ogrsko samo oslabiti, -© jih Čehi in pa Slovani na jugu monari le postavil; pred izvršen čin s tem, da pro-klamiralj nacionalne države. Minister dr. Korošec je nato podal sliko deklaraoi jskega pokreta, omenil je skupno izjavo čeških in jugoslovanskih poslancev od- 6. deembra 1917, spomenico Jugoslovanskega kli ia od 31. januarja 1918 in zagrebško r&«rlucijo od 3. marca 1918, ko so zastopniki vseh jugoslovenskih političnih strank zahtevali svojo narodno, neodvisno, na demokratski osnovj urejeno državo in ko je habsburško žezlo že ix>polnoma odpadlo. Dne 16. oktobra 1918 je poskušal avstrijski cesar <4 raniti si vsa i zvestobo Slovencev, toda >'.o je prepozno in zastopnik Jugoskm »skega kluba mu je to odkrilo povedal, kmala nato ie prišel prelom in Narodno vsčo v Zagrebu je proklamiralo idejo po.x?Ineg.i zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in 5.oven cev. Minister dr. Korošec je koncil svoj govor: Kaj je danes naša naloga? S ltvenci in Slovenke združimo svoja srca za /isoki cilj, da posvetimo vse svoje sile in ;»io=ob-nostj za srečo in napredek slovenskega naroda v skupni domovini. Govor dr Korošca je bil burno p v, Stavljen s klici: Zivio slovenski voditelj"* Živio rešitelj slovenske zastave! Živela deklaracija iz leta 19H3! Nastopi; 1 je govorilni zbor ob sp 'eni i jeva n ju klavirja in godba je zasvirala '^lovsko himno, nato pa triglavsko konotico. Ko so se ljudje razhajali, ie s trpina mladih ljudi z veliko slovensko tro'>ranico na čelu demonstrirala po ljubljanskih ulicah. Njeno vzklikan je je zbudilo o i časa do časa živahne reakcije s strani Ij iranskega občinstva, na nekaj rn-3-stih te prišlo tudi do medsebojnih prerekanj it suvanja. toda policija je skrbno spr- maljala povorko, ki se je nazadnje v miru r izšla. Kongres JNU Subotica, 30. maja. p. Dopoldne je bila ia Paliču poleg Subotice izredna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruže-ija, ki jo je otvoril dosedanji predsednik ». Stanko Virant, na čegar predlog sta bili poslani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Pozdravni brzojavki sta bili odo-'ireni z burnimi ovacijami. Zatem je Grgur Kostič poročal o dosedanjem delu centralne uprave, ki je bilo 'sredotočeno v akciji za pokojninsko zavarovanje novinarjev, dočim je Lazar Ata-packovič poročal o predlogu novega tiskovnega zakona. Po odobrenih poročilih je skupščina izrekla dosedanji upravi razreš-nico. Pri volitvah nove uprave je bil izvoljen '.a predsednika urednik »Politike« Andra Milošaviljevič, za podpredsednika glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in dr. Branko Sokolič, za tajnika Milivoje Popovič, dočim je bil v centralno upravo imenovan namestu Andrc Milosavljevica urednik »Pravde« Radenko Tomič. Ob 13. je su-botišika občina priredila delegatom banket na Paliču. Kongres rezervnih oficirjev Beograd, 30. maja. p. Ob prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja zrakoplovnega podpolkovnika Sondermajerja ter zastopnikov raznih ministrstev ter patriotskih organizacij je bil cfaacnei letel teflngn— zervnih oficirjev in bojevnikov, ki je izpremenil v enodušno manifestac za mladega kralja Petra n. in našo wjsko. Vsi sklepi kongresa so bili tokrat sprejeti soglasno. Kongres je vodil prednik osrednjega odbora Nikodije Bogdamftč, ki je po otvoritvi pozdravil prisotne d a igate ter v lepem govoru poudarjal pom?ri poklica rezervnih oficirjev in bojevn'foov v obrambi kralja in domovine. Počž^il je tudi spomin pokojnega kralja Aleksandra I- Uedinitelja, ki so ga počasni vsi prisotni z enominutnim molkom. P< "zdrciv-ne brzojavke so bile poslane Nj. Vil. kralju Petru n., Nj. Vis knezu nami 5striiku Pavlu, predsedniku vlade in vojner«* ministru. Poročila uprave so bila sf glasno sprejeta, nakar so bile odobrene m katere manjše izpremembe pravil. Po oficielnem delu kongresa je b ! Izvoljen kandidacijski odbor za volitve, katerega je bil imenovan dr. Peric iz Ljubljane. Ob 13. je bila izvoljena nova i »prava, v kateri je predsednik dr. Nikodije Bogda-novič. podpredsednik pa Ladislav J;e»c iz j Ljubljane. Prav tako je bil izvol. en soglasno nadzorni odbor, v katerem j»oleg drugih Anton Krvina. Mednarodni železničar ji kongres v Parizu Beograd, 30. maja. p. Prihodnji ton « bo v Parizu otvorjen mednarodni žele^rStar-ski kongres, na katerem se bodo zbivl zastopnik; 42 držav. Jugoslovensko oi j o bo vodil pomočnik generalnega '''rfelc-torja državnih železnic Milan Jojič. Pnleg drugih bo v delegaciji tudi načelnik 4f-rekcije državnih železnic v Ljubljani njo Finfc, »JUTRO« pcmedeljska izdaj« Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 30. maja. Maj se poslavlja z izredno toplimi dnevi. Zlasti današnja nedelja je razlivala obilje zlate solnčne luči. Meščani so hiteli na deželo in v kopališča; zlasti Ilirija je bila ves dan dobro zasedena. Z dežele pa so prihajali oni, ki jim je prireditev v Unionu dala povod, da so obiskali belo Ljubljano. Po ulicah je bilo živahno od ranega jutra. Telovski procesiji sta imeli šentjakobska in frančiškanska fara. Zlasti procesija frančiškanov je bila velika in pompozna. Igrala je godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika živanoviča, častna četa je oddajala salve. Za nebom so se razvrstili nekateri mestni svetniki z zastopnikom dravske divizije in drugimi predstavniki. Po procesijah in po končanem zboru v Unionu pa so šle po ljubljanskih ulicah i skupine manifestantov, ki so vzklikali na čast majski deklaraciji, slovenski zastavi, Sloveniji itd. Policija je skrbela, da se je vse razvijalo v redu. Kar se kriminala tiče, policija ni imela mnogo opravka; tudi reševalna postaja ni imela mnogo dela. Pripetila sta se samo dva manjša incidenta. Po kresovanju v noči od sobote na nedeljo se je vračala z Gradu skupina kresovalcev, med njimi mestni delavec Fajon. V študentovski ulici je skupina srečala tri mlade ljudi. Zaradi raznih vzklikov je prišlo do prerekanja. Trojica mladih ljudi je napadla Fajona, dočim so se drugi razbežali. Fajonu je morala nuditi pomoč reševalna postaja, ki ga je oddala v bolnišnico, katero pa je v nedeljo popoldne že lahko zapustil z obvezano glavo. Pri današnjih pohodih po Ljubljani, pa so ma-nifestanti napadli nekega pasanta in mu prebil: spodnjo ustnico. Bilo je še nekaj manjših incidentov, ki pa niso imeli posebno hudih posledic. Zveza zasebnih nameščencev manifestira za pravice nameščenskega stanu Zv eza društev privatnih nameščencev je Imela dopoldne v dvorani OUZD svojo letno skupščino, h kateri se je zbralo lepo število delegatov iz vseh krajev banovine. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nekaterih perečih socialnih in stanovskih ■vprašanjih, tako da se je zborovanje razvilo v odločno manifestacijo za pravice vsega. nameščenskega stanu. Zborovanje je vodil predsednik Joško Zcmljič. Iz poslovnega poročila, ki je bilo delegatom pismeno predloženo, povzemamo. da zveza združuje 17 samostojnih in 3 okrajna društva, 6 krajevnih skupin, 2 krajevna odbora in 1 krajevni pododbor. Njene organizacije delujejo na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Vevčah, Kamniku, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Kočevju, Krmelju, Rajhenburgu. Laškem, Celju, Mariboru, Rušah, Gornji Radgoni, Slovenski Bistrici in I OARDEN-PARTY sreda Z. junija Mežici. Organizacija praktičnih tehnikov v Ljubljani pravkar snuje pododbore v Celiu, Mariboru in na Jesenicah, pripravlja pa'se tudi ustanovitev splošne nameščenske organizacije za. kamniški okraj. Ponovno je letos postalo član zveze Društvo slovenskih odvetniških irt notarskih uradnikov v Celju, vstopila pa je tudi nanovo ustanovljena Organizacija trgovskih in privatnih nameščencev v Trbovljah. Mimo ostalega podrobnega dela je zveza sodelovala tudi pri izdelavi službenega reda za rudarska podjetja in pri osnutku novega rudarskega zakona,, ki naj bi nadomestil stari zakon iz leta 1854. Značilno pa je. da ministrstvo ni smatralo za potrebno, o tej stvari uradno zaslišati Delavsko zbornico in prizadete organizacije. Med uspehe je treba prišteti tudi sklep Pokojninskega zavoda, da zgradi na Jesenicah stanovanjsko hišo za ta-mošnje nameščence. KID je stavila v ta namen brezplačno zemljišče na razpolago in prevzela garancijo za obrestovanje, tako da bo hiša še letos dograjena. O priliki stavkovnega gibanja tekstilnega delavstva je DZ sestavila osnutek kolektivne pogodbe za nameščence, ki ga je tajništvo zveze razposlalo vsem onim včlanjenim društvom, ki imajo organizirane nameščence iz tekstilnih tovarn. Značilno pa jc, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi si upal zahtevo po kolektivni pogodbi zastopati pred delodajalcem. Borba za razširitev pokojninskega zavarovanja za vso državo doslej še ni prinesla ugodnega zaključka. Po nedavno izdani uredbi se prične 1. septembra za vso državo izvajati delavsko starostno in onemoglostno zavarovanje, medtem ko za nameščensko pokojninsko zavarovanje ministrstvo ni ničesar pod- vzelo. V vsej državi so si nameščenci edini v tem, naj se zavarovanje takoj razširi na vse panoge na osnovi decentralizacije. Odločnemu nastopu zveze in simpatijam, ki jih je akcija deležna v naši gospodarski javnosti, gre zasluga, da se je tudi v finančni zakon za leto 1937/38 vnesel stari amandman v smislu njenih zahtev. Minister socialne politike lahko uredbo o razširjenju zavarovanja takoj izda. Nedavno sc je pri njem zglasila delegacija PZ in dobila zagotovilo, da bo uredba izšla še v mesecu maju. V pogledu bolniškega zavarovanja je zveza odločno nastopila proti zavlačevanju načrta, da se poveča »Šlajmerjev dom«. V Delavski zbornici so se pričela po zadnjih volitvah 1. 1933. tretirati nameščenska vprašanja z isto pozornostjo kakor delavska, kar je brez dvoma zasluga zveze, ki je iz-vojevala ustanovitev posebnega nameščenskega odseka. Nameščenci pa stoje na stališču, da se morajo brez odlašanja razpisati nove volitve v zbornice. Za bližnjo bodočnost si je zveza začrtala naslednje naloge: razširitev pokojninskega zavarovanja, revizija zakona o pokojninskem zavarova- predvsem za začetnike in posebno Se za one suplente. ki so samo dodeljeni za delo v Ljubljano. Plača, ki ni več skromna, temveč poniževalna za inteligenta, zadostuje kvečjemu za njegov življenjski obstoj, ne pa še za družino. Prava katastrofa grozi tistim, ki jih preganja bolezen. Prosvetni krogi sami priznavajo težavni položaj, obljubljajo povišanje plač, a prepotrebnih ukrepov ni. Ponovno so profesorji že opozarjali poklicane činitelje in tudi danes ob 12. uri naslavljajo nanje enak apel, ker se temelji domov in šole že rušijo. Razen tajnika prof. Urankarja in blagajnika dr. Novaka je v imenu odseka za šolske knjige poročal prof. šolar. Odsek se je ustanovil po pobudi kongresa v Varaždinu in je imel namen, kritično pregledati učne načrte in knjige, izdelati metodična navodila ter osnovne zahteve za učne knjige. Poročilo odseka za manjsinska vprašanja, ki ga vodi prof. Gorup. navaja, da je odsek organiziral ekskurzijo ob naši severni meji od Dravograda mimo št. Ilja do Radgone. Ta ekskurzija je omogočila članom, da so spoznali in proučili narodnostne raz- mer« ob naJt severni maji. Odaek iadaja tudi propagandne knjige in ima v zalogi zlasti Se knjigo »Naši onstran meje«. V splošnem pa je razprava a« skupščini posvetila največ pozornosti osrednjemu življenjskemu vprašanju vsega profesorskega stanu, gmotnemu vprašanja, ki sprite sve-je obupnosti kriči po neodložljivi remeduri. O položaju profesorjev so poročali prof« sorji Stopar, dr. Kolarič, štrukelj, Kuret, Pavlin in Juš Kozak, ki so od vseh strani žarko osvetlili problem. Med ra upravo je prihitel na zborovanje tudi predsednik glav ne uprave prof. Radoje Kneževič iz Beograda, ki so ga zborovalci živahno pozdravili in ki je tudi sam podal obširno poročilo. Na koncu je prof. Mirko Adlešič pre-čital resolucijo, ki v kratkem povzema vse najbolj nujne zahteve profesorskega stanu: ureditev avtomatskega napredovanja, nižanje službene dobe na SO let, priznanje nagrad za ekskurzije in honorarjev za privatne in praktične izpite, uvedba novele o prejemkih, kakor jo imajo sodniki, priznanje stanarine, kakor jo uživajo učitelji, namestitev zadostnega števila učnih moči. Pri volitvah je bil soglasno in z živahnim odobravanjem izbran pretežno stari odbor s predsednikom prof. Grafenauerjem in podpredsednikom dr. Pečovnikom na čelu. Važen zbor učiteljskih predstavnikov iz vseh srezov dravske banovine Kazinshi vrt B J nju, reorganizacija bolniškega zavarovanja, teritorialna razmejitev zasebno-dru-štvenih bolniških blagajn, povečanje sana-torija TBPD v Ljubljani in graditev sana-torija v Mariboru, zavarovanje za primer brezposelnosti, jasnost obrtnega zakona, okvirne ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju lokalov, uvodni zakon k trgovinskemu zakonu, rudarski zakon, sklepanje kolektivnih pogodb za nameščence, združitev socialnega zavarovanja, samostojna nameščenska zbornica, izboljšanje prejemkov nameščencev ter gradnja stanovanjskih hiš PZ v Kranju in Mariboru. V debati o poslovnem poročilu so kot gostje podali izčrpna poročila direktor PZ dr. Vrančič, predsednik TPD Klinar in podpredsednik PZ Tavčar. Direktor dr. Vrančič je sporočil, da bo že prihodnje dni podpisana uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo. Predsednik Klinar, ki je govoril o bolniškem zavarovanju nameščencev, je izjavil, da so načrti za povečanje »šlajmerjevega doma« že izdelani. Podpredsednik PZ Tavčar je govoril o pokojninskem zavarovanju s posebnim ozirom na nameščence, nato pa sta poročala še predsednik Zemljič o poslovanju bolniške blagajne in pomočnik direktorja PZ dr. Kosti o socialnem položaju zasebnih nameščencev in o nalogah socialne zaščite. Na koncu je bil izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom Jožka Zemljiča. Dopoldne so se zbrali v Ljubljani zastopniki učiteljskih društev iz vseh 34 šolskih srezov dravske banovine. Z njimi so prišli na posvet tudi člani upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU. Polnoštevilno zbrani učiteljski predstavniki so zasedali v gornji dvorani »Grafike«. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik JUU g. Ivan Dimnik iz Beograda, ki je predstavil tudi navzočega policijskega komisarja g. Polaka. Tajnik sekcije g. Metod Kumtlj je prikazal stanje v organizaciji. Dotaknil se je finančnega zakona, ki je prinesel ugodnost bivšim učiteljem na šolah CMD in je priznal stanarino učiteljem, dodeljenim banskim upravam. Prinaša pa celibat, ki je proti osnovnim državljanskim pravicam. Naše šole potrebujejo novih učnih moči. V vsej državi bo nameščenih okrog 800 novih učiteljev, na dravsko banovino odpade 80 mest. Čaka pa na zaposlitev več sto mladih moči, ki so maturirale že pred leti. Nezasedenih je na Slovenskem okrog 250 razredov. Pred meseci ustanovljeni socialni fond. v katerega plačuje vse učitelj-stvo naše banovine, se je izkazal te dni, ko je bil odpuščen neki kontraktualni uči-tclj-družinski oče. Bil je čez noč brez za- list v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. V zadevi celibata učiteljic z neučitelji, ki izgube službo, če se po 1. avgustu poroče z neučitelji, je bilo dognano, da je zdaj okrog 400 takih žena iz poslednjih 35 let. Letno se je doslej poročilo okrog 13 takih učiteljic. Po zakonu morajo dobiti pred odpustom odpravnino. Poročene žene učiteljice dobivajo zmanjšane prejemke. Zato bi celibat udaril tudi državno blagajno. Utemeljeni razlogi za odpravo celibata bodo izročeni g. ministru pismeno. Nato so prišle v pretres če nekatere druge pereče stanovske zadeve. Banovinska glavna skupščina se bo vršila 12. in 13. julija v Ljubljani, državna pa koncem avgusta v Skoplju, ki praznuje letos četrt-stoletnico osvobojenja. Ob zaključku je bila I Brez vstopnine Klic slovenskih profesorjev po izboljšanju njihovega stanja V dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali srednješolski učitelji k občnemu zboru ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva. V smislu društvenih določil je skupščina izbrala svoje poslovno predsedstvo s prof. dr. Pečovnikom iz Maribora na čelu, ki je pj®ed prehodom na dnevni red prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki prosvetnemu in trgovinskemu ministru. Brzojavke so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem. Zatem se je predsedujoči v toplih besedah spominjal 70-lctnice zaslužnega vzgojitelja Ln literarnega dclavca msgr. dr. Josipa Debevca, hkratu pa je počastil spomin med letom umrlih članov direktorja Josipa Mazija, dr. Ivana Amejca, dr. Ljudevita Pivka in pravkar tako tragično preminule prof. Vere Novak-Dostalove. Iz poročila, ki ga je skupščini predložil predsednik, sekcije prof. Grafenauer, po-vzmemamo, da število brezposelnih filozofskih absolventov čedalje bolj narašča, čeprav se že močno občuti pomanjkanje učnih moči na srednjih šolah. Bolje je rešeno vprašanje razdelitve učencev po posameznih zavodih. Zakonske določbe pravijo, naj ima vsak zavod maksimalno le 20 oddelkov in samo 800 do 900 dijakov. To število je bilo do nedavna v večini ljubljanskih srednjih šol prekoračeno, vendar se je položaj znatno izboljšal z zidavo nove gimnazije za Bežigradom, z otvoritvijo dveh razredov nove ženske gimnazije na učiteljišču in 4 razredi uršulinske gimnazije. Upanje je, da bodo tudi mestnemu liceju drugo leto vrnjeni višji razredi. Nerešeno pa ostane še vprašanje gimnazije v Kočevju in ženske gimnazije v. Mariboru. Potrebno je tudi zidanje novih šolskih poslopij. Delo sekcije je potekalo v tesnem sodelovanju s sorodnimi stanovskimi, prosvetnimi in humanitarnimi organizacijami. Sek cija je s svojimi odseki agilno delovala, zlasti se je izkazal odsek za šolske knjige in odsek za zbližanje s slovanskimi narodi. Vprašanje profesorskega zavarovanja se je rešilo na ta način, da so se profesorji priključili zavarovalnemu društvu banovin-skih uradnikov. V to društvo je pristopilo že 46 članov. Sekcija je nadaljevala zbiralno akcijo za zgradbo profesorskega doma, ki se bo gradil bodisi v Ljubljani, bodisi ob morju ali v kakem gorskem kraju. V domu bodo našli člani priliko počitka, služil pa bo tudi za okrevališče, zlasti še, ker slab gmotni položaj profesorju ne dopušča letovanje kjerkoli, čeprav je društvo s ciklom rednih mesečnih predavanj opozorilo našo javnost na težke razmere, ki vladajo na naših srednjih šolah, so ostala najbolj aktualna stanovska vprašanja skoraj popolnoma nerešena, že dolgo poudarjamo potrebo novele k srednješolskemu zakonu, novele k zakonu o monopolu šoLikih knjig, potrebo reforme učnih načrtov, reformo šolske administracije, potrebo novele k uradniškemu zakonu in prvenstveno reformo, povišanje plač. Kljub temu, da smo vedno opozarjali na kričeče krivice in pomanjkljivosti v prosvetni politiki, ni bilo mogoče doseči izboljšanja v teh vprašanjih, že lansko leto je čakalo na napredovanje okoli 800 članov. V teku letošnjega leta se je pa to število povečalo za 200%. Glavna uprava ni mogla izposlovati niti postavitve suplentov v 8. skupino. 200 suplentov s položenim profesorskim izpitom čaka že po dve in več, celo po sedem let. Profesorjem se godi izmed vseh uradnikov največja krivica, čeprav nosijo največja bremena in največjo odgovornost v našem javnem življenju. Glavna uprava in posamezne sekcije so vlagale prošnje, pritožbe, proteste, opozarjale merodajne činitelje na obupno stanje profesorjev. Od septembra lanskega leta si je društvo stavilo za glavno nalogo, doseči uzakonitev novele k srednješolskemu zakonu in redna napredovanja. Načrt novega državnega proračuna za leto 1937/38 je predvidel zadostno število mest za napredovanje, tako da bi mogli napredovati prav vsi od VIII. do III/2 skupine. Novih postavitev je proračun predvideval toliko, da bi s prihodnjim šolskim letom dobil vsak profesor le normalno učno obveznost tedenskih 18 ur. Dobili smo od samega prosvetnega ministra zagotovilo, da bodo napredovali vsi profesorji, ki so zadostili zakonskim pogojem. Kljub vsem prizadevanjem in storjenim obljubam pa se napredovanja niso izvršila. Napredovanja so možna le tedaj, kadar je polee' praznih mest otvorjen zanje tudi kredit. Slednji pa je bil tako majhen, da je bilo predvidenih le 38 suplentov s položenim profesorskim izpitom v Vm. skupino. Gmotno stanje profesorja je obupno. služka, mestna kontrola zahteva od njega celo povrnitev prejemkov za več let nazaj. Za premestitve je določenih za vso državo okrog 80.000 din, za našo banovino desetina imenovanega zneska. Zbor je pretresal dvoje vprašanj, ki sta življenjskega pomena. Cene stalno naraščajo, državno uradništvo pa prejema močno reducirane plače. Odločujoči gospodje so že pred meseci obljubili povrnitev re-duciranih zneskov. Soglasno je bila sprejeta spomenica, ki živo ilustrira težko gospodarsko stanje naših uradnikov. Izrekla se je zahteva za avtomatično napredovanje, kakor so ga bili deležni pred leti. Sedanje napredovanje poedincev vzbuja splošno nejevoljo. Te dni je dostavila kr. ba.nska uprava odlok, da mora sedanji urednik »Učiteljskega tovariša«, ljubljanski učitelj g. Ve-koslav Mlekuž opustiti urejevanje lista. Za to mesto m zaprosil dovoljenja svojih predpostavljenih oblasti, kakor to velevajo predpisi. Proti odloku, ki- nima odložilne moči, se bo urednik pritožil. Vendar je bil izbran nov urednik g. Ivan Kocjančič, vpo-I kojeni učitelj, šol. upravitelj Lebar iz Hrastnika je prikazal težko stanje učiteljic ženskih ročnih del, ki jih je v naši banovini okrog 60. Za izboljšanje njihovega položaja je JUU že marsikaj pokreniio. Pravega uspeha pa m. O nedavni seji glavnega odbora JUU. ki se je vršila v Beogradu in so ji prisostvovali zastopniki iz vseh banovin, je referiral učitelj g. Franjo Roš iz Celja. Podrobno je opisal sprejem pri ministru prosvete in o vprašanjih, ki so prišla takrat na dnevni red. Posebno pohvalno je bilo sprejeto njegovo poročilo, ki je poudarjalo, da je velika večina učiteljstva v naši državi tesno ramo ob ramenu s svojimi voditelji, za napredek šolstva in stanu. Posebno izčrpno so razmotrivali zakon o narodnih šolah, ki se bo menda v kratkem spremenil. Ministrstvo je izdalo dopis, da se vrše priprave za spremembo zakona. Izražena je bila temeljna zahteva učiteljskega stanu: ločitev prosvete od politične uprave. Nekatere banovine priporočajo večjo decentralizacijo učiteljske organizacije. Tudi predsedniški zbor dravske banovine si je osvojil predlog, naj se izvrši upravna reorganizacija JUU. Predsedništvo bi ne bilo potemtakem več vezano na Beograd. Tam bi bilo le poslevodeče tajništvo z ekse-kutivo. Vrhovno instanco pa bi tvorili predsedniki posameznih banovinskih sekcij. V ideinem pogledu bi ne bilo seveda nikakih sprememb. Zatem je prišel v razpravo »Roditeljski list«, ki ga namerja izdajati s prihodnjim šolskim letom mariborska Pedagoška centrala. Izrekla se je želja, naj bi se tiskal ki bo predložena vsem odločujočim čini-teljem: Državni uslužbenci smo bili od zedinje-nja pa vse do danes samo dvakrat kolikor toliko primemo nagrajeni: prvič t 1920. z uredbo o draginjskih dokladah in drugič 1. 1931. z uradniškim zakonom, žal sta bili tudi ti edini svetli periodi prav kratki: prvo je kmalu zasenčila hitro naraščajoča draginja povojnih let, druga je pa trajala samo 6 mesecev od 1. IV. do 30. IX. 1031, ko so sc doklade zopet znižale. Na ta način smo fcili državni uslužbenci od skoro 10 let sa.nc ieto dni materialno saturirani, med- ItllUMIMI Pri Pragerskem je iztirilo sedem tovornih vagonov „ . IMuj, a), maja. „ l-" prvem brzovoznem tovornem vlaku stev. 1153, ki vozi skozj Pluj ob 21.40, se je snoči v bližini železniške poeta je med Cirkovci in Pragerskem na madžarskem hladilnem vagonu, ki je bil polno naložen, zlomila os. zaradi česar se ie sedem vagonov odtrgalo in skočilo s tira Škoda je precejšnja, k sreči pa ni bilo človeških J.r tev. Na kraj nesreče eo takoj ooslali iz Maribora pomožni vlak ter so pod vodstvom ptujske progovne sekcije pričeli čistiti progo. da preprečijo večje zamude vlakov. Mednarodne brze vlake so dirigirali preko Varaždina in Zaprešiča, ostali potnUki. promet pa ee je vršil s prestopanjem. Nocoj je bila proga za promet zopet prosta. V Ptuj je davi pripeljal pošto iz Prager-skega postni avtobue. tem ko so bila ostalih 18 let za nas kta. pomanjka-^a i:« o-'"povedi. Posebno usodna je bila aa nas zadnja uredba o znižanju draginjskih doklad z dne 19. sejtembra 1935, ki je posebno pritisnila materialno najšibkejše nižje uslužbence in družine. Medtem ko druge države tekmujejo v nagradah za otroke, ki predstavljajo uaiaščajočo moč države, se je sačalo pri nas varčevati pri materaih in otrocih. Danes, ko smo se morali državni uslužbenci pod pritiskom razmer odpovedati vsakemu kulturnemu in družabnemu življenju, ki nam ga kot inteiigentom narekujeta naša duševna potreba in naša narodna zavest, ne iščemo v draginjskih dokladah posameznih skupin nikakih reprezentadjskih dodatkov, ki naj bi služili za stanu primerno življenje na zunaj, ampak samo Se sredstva za golo preživljanje nas, naših žena in naših otrok. Da še ne kažemo svetu vsega našega siromaštva in da Se skušamo varovat; neki navidezni dekorum. je pripisovati samo enemu sredstvu, ki se ga oklepamo: dolgovom! Državni uslužbenci smo zadolženi za neverjetne vsote! Zadolževati se moramo za obleko, aa Šolanje otrok, za bolezni in smrt! Ker pa mo ra.no te dolgove odplačevati, nam ostane po odbitkih za davke, pokojninski fond, za prepovedi na plačo in po odplačilih eorokov' na dolg tako malo čistih prejemkov, da se moramo zadolževati za hra.io in stanovanje. Tako se plaz, ki se ruSi na nas zaradi naglega skoka cen življenjskim potrebščinam od dneva do dneva veča, a mi smo brez moči in se samo s stsshom sprašujemo, kakšno bodo posledice. Po teh ugotovitvah vidimo samo eno rešitev: da nam država poveča prejemke da bomo mogli živeti mi in naSi otroci. Zato prosimo, ca se državni uslužbenci rešijo iz neizdržljivega položaja, v katerega so zašli brez lastne krivde, tako da se brez odlašanja uveljavi stara uredba o draginjskih dokladah od 12. marca 1932. štev. 10990'I. z dodatkom določb iz čl. 5 uredbe od 19. septembra 1935, ki se tiče zvišanja osebne doklade st&roupokojen-cem. Paoeciclj»fc. 31. V. 1937. Preprečite r evmatizem a temeljitim zdravljenjem v začetnem stadiju! Piščan-biro, Beograd II, Maršala Pil-audskog 22, ali pa Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg l/H kat Vara pošlje na željo brezplačno brošuro, ki Vam bo dala pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67« vroči vrelci žveplenega blata kopaliSča Pieštany niso še nikdar razočarali. KopaUSče Piestan.v prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Praznovanje visokega jubileja Društva ostrostrelcev V proslavo svojega visokega jubileja je ljubljansko Društvo ostrostrelcev, ki praznuje letos že 3751etnico obstoja, priredilo danes na svojem strelišču tekmovalno streljanje. Od osmih zjutraj do večera — le z opoldanskim premorom dveh ur — so odmevali pod zelenim Rožnikom daleč po Rožni dolini streli iz pušk samih preizkušenih strelcev. Prav posebne oficijelne svečanosti ni bilo, vendar pa je bilo Društvo ostrostrelcev deležno za svoj jubilej vse zaslužene pozornosti. Strelišče, ki je bilo primerno okrašeno in se je nad vhodom svetlikala med zelenjem letnica >375«. je med prvimi gratulanti obiskal g. brigadni general Do-dič s soprogo. V imenu divizionarja in kot predsednik ljubljanskega strelskega okrožja je izrekel strelskemu glavarju g. Jeanu Schreyu in strelcem tople čestitke ter po-želel društvu mnogo razmaha v korist lepemu strelskemu športu. — V imenu Zveze slovenskih lovskih društev je čestital predsednik dr. Viljem Krejči, v imenu mestne občine podžupan dr. Ravnihar, za SLD v Ljubljani pa predsednik g. inšpektor dr. Stanko Bevk. Mariborski strelci, zadržani zaradi lastne prireditve, so poslali brzojavne čestitke. Tekmovalci (15) so dopoldne streljali na letečega goloba in zajca, uspeh jc bil časten. Popoldne so streljali na štiri tarče in so bili uspehi takisto prav zadovoljivi. Saj pa je tudi bila bitka za krasna darila, ki so bila vsa razstavljena v posebni vitrini. Velik srebrn pokal je daroval strelski glavar Schrey, okovan čekan Zveza SLD. srebrno kaseto SLD, posamezniki pa še fin« srebrne garniture. Za vsako tarčo sta bili po dve predmetni darili in še po štiri darila v denarju. Po tekmovalnem streljanju so člani, ki jih je zdaj skupno 56. streljali še na spominsko tarčo, ki jo da društvo pozneje umetniško poslikati. Dvorano na strelišču krasijo poleg neštetih portretov bivših strelskih glavarjev že tudi nekatere izvrstno poslikane spominske tarče, večji del s portretom popularnega. ? najmlajšega« glavarja g. Jeana Schreya. ki navkljub svojim 82 letom ostane neomajno zvest ljubezni do vsega, kar je v zvezi s streljanjem. In je najbolj vesel tega. da se društvo pomalem pornlaja z novimi, svežimi močmi. Rezultati tekmovalnega streljanja so bili objavljeni zvečer na slavnostnem banketu, prirejenem na strelišču. Razdeljena so bila darila in izrečene tople čestitke. Vso jubilejno prireditev je vodil izkušeni strelski mojster g. Heinrihar. Ocvrti piščanci — najboljša vina v Jakopičevem paviljonu Vzljc prekrasnemu vremenu, ki je zvabilo velike množice Ljubljančanov, v kolikor se niso udeležili svečanih prireditev, na pohode v zeleno naravo, je bila deležna pozornosti tudi razstava umetniSkih, tuj-skoprometnih in domoznanskih fotografij, ki jo je otvoril ob 9. dopoldne v prostorih Jakopičevega paviljona neumorni ljubljanski fofoklub. Splošna sodba je bila ta. da s tako kvalitetnim in mnogovrstnim delom člani foiokiuba doslej Se niso nastopil; v Ljubljani, čeprav je to že osma razstava njihove organizacij v petih letih in. je vsaka izmed dosedanjih razstav pomenila v tem ali onem pogledu senzacijo. Med vidnejšimi osebnostmi, ki so pošetile razstavo že ob njeni otvoritvi, smo opaziti dr. Moleta, zastopnika mestne občine, g. Goj-ka Pipenbaeherja, zastopnika Zveze m tuj-aki promet, upravnika Narodne galerije g. Zormana, in med obiskovalci z dežele J. Zupančiča, predsednika litijskega fotokiu-ba. Vodstvo razstave j« sklenilo, da pokloni vsakemu stotemu obiskovale« en izvod zbornika »Slovenska fotografija«, i« kakor smo »e informira* je bila ie prvi dan pri-lika, da se eden teh »bornih— odda. Nedelja v Mariboru Maribor, 30. maja. Zanimiva povorka j« krenila sinoči s Koroške ceste po Gosposki in Aleksandrovi cesti k spominski žari v mestnem parku. Fovorka je bila organizirana, v proslavitev 201etnice majniške deklaracije. Tvorilo jo je kvečjemu 50 štiristo pov gasilcev, otrok in žena. Navzlic maloštevilnosti povorke pa sc zdi, da ni bilo v njej prave kompaktnosti. To je sklepati iz raznih vzklikov. Na vzklike oživela slovenska zastava« — na čelu povorke ao nosili slovensko zastavo — so de iz sprevoda slišali protivzkliki vživela jugoslovanska zastava«. Na klice »Nazaj Orla« so se čuli iz povorke in tudi ob straneh kjer je bila masa ljudi, vzkliki »živel jugoslovenski Sokol«, kateri vzklik je zbudil navdušeno odobravanj« množice, ki je ob straneh obdajala pičlo povorko. Tako je povorka v tem svojevrstnem razpoloženju prišla do spominske žare ▼ mestnem parku, kjer je govoril o majniški deklaraciji prof. dr. Sušnik. Tudi tamkaj se j-s nudila opazovalcem zanimiva slika. Z ene strani so se slišali vzkliki izivela slovenska zastava« in »živela svobodna Slovenija«, z druge strani pa »živela Jugoslavija«:, ^Živela jugoslovenska zastava« ter »živel jugoslovenski Sokol«. Policija nt intervenirala. Dax.cs je bilo ob pol 12. v Unionu zborovanje v proslavo majniške deklaracije, na kacerem je najpreje gledališka igralka E. Kraljeva recitirala Gregorčičev »Naš narodni dom«, nakar je dr. Leskovar govoril o predzgodovini majniške deklaracije. V dvorani je bilo okoli 1200 do 1500 ljudi. Iz ozadja so se iz posebne skupine slišali vzkliki »Živela Jugoslavija«. Živahno gibanj« naših strelcev Sinoči je bil na Pobrežju občni zbor tamkajšnje marljive Strelske družine. Predsednik g. Caf je pozdravil številne navnoče, posebej oba zastopnika mariborskega strelskega okrožnega odbora gg. upravnika S. Rejo in učitelja F. Luknarja. Poročila so pričala o vnetem, zavednem delu pobrežkih strelcev. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z g. Cafom na čelu. Danes dopoldne pa je bila sloveena otvoritev letošnje strelske sezone na radvanjskem streliSču, združena s strelskimi tekmami. Navzoč je bil med drugimi mest. poveljnik general M. Milenkovič, predsednik mariborskega strelskega okrožja. Nearečn« amrt Na Aleksandrovi cesti 6 so našli mrtvo Sftletno BMzabeto Kurnikovo, ženo bančnega uradnika. Takoj so bili o tem obveščeni mariborski reševalci, ki so si na vso moč prizadevali, da bi jo obudili k &v-ljenju * umetnim dihanjem. Toda vsa prizadevanja ao bila zaman in je E. Kurni-kova umrla na posledioah zastrupljen ja a pHnom, ki je nastopilo zaradi nesrečnega a pUneni v kopalnici. •JUTRO« ponedelMu kitlt PoneStlick". 31. V. 1937. <£}u(fCjana ostane v £igt Ljubljančani so visoko porazili Sarajevčane — Dve nepričakovani zmagi Baska in Haška Osiješka Slavij a izpade iz lige Tekmovanje za nogometno državno pr-ivnstvo je končano. Državnega prvaka smo imeti že pred nekaj tedni, v zadnjih tekmah je šlo samo še za vprašanje, kdo bo izpadel iz lige. Mnogo skrbi so pristašem Ljubljane povzročile zadnje ligaske tekme, saj je bilo moštvo Ljubljane še i^če-raj skupno s Concordijo in osiješko Slavijo v veliki nevarnosti. Toda igralci Ljubljane so se zavedali, kaj dolgujejo našemu športu in so temu primerno tudi zaigrali. Naravnost čudovit je bil finish ljubljanskega moštva, ki je zaporedoma doseglo tri lepe zmage, in sicer proti Basku, Concor-diji in končno včeraj odločilno zmago proti sarajevski Slavijij Saš športni svet mora v resnici biti hvaležen našim fantom, da so s trdo \'otjo, energijo in tudi s svojim znanjem dosegli, da bodo ostali v državni ligi ter se tudi prihodnje leto borili za častno mesto v tabeli državnega prvenstva. Mi jim iz srca čestitamo ter upamo. da jim bo letošnji njihov placement v pobudo, da bodo drugo leto dosegli še lepše mesio. Usoda izpada iz lige je /rdela simpatično moštvo osiješke Slavije, s katero so bili naši nogometaši vedno v najprisrčnejših odnošaiih. Sicer je le manjšina pričakova- la, da bo llašk zmagal, saj je bila llaško-va pot v Osijek vedno zelo trnjeva. Toda Hašk je vedel, da se bori za tretjega zagrebškega zastopnika Concordio. ki jo je v resnici s svojo zmago rešil izpada iz lige. Zmaga Baskk nad BSK je pokazala, da očividno tudi zadnja njegova zmaga nad Jugoslavijo ni bila slučajna. Zmagi Baska in Haška sta žalibog odvzeli Ljubljani šesto mesio. Gradjanski in Hajduk sta igrala neodločeno ter je s tem Hajduk zasedel drugo mesto. Hajduk ima kakor BSK in Jugoslavija 21 točk. vendar pa najboljšo razliko golov. Končno stanje državnega prvenstva je tole: Grad janski Hajduk BSK Jugoslavija Sla\'ija S. BASK Hašk Ljubljana Concordia Slavija O. LJubljana: Slavija S 4:1 (1:0) IS 12 4 T 50:16 28 18 9 3 6 39:19 21 18 8 5 5 48:24 21 18 9 3 6 39:28 21 18 7 3 8 36:40 17 18 7 2 9 37:40 16 18 5 6 7 22:39 16 18 6 3 9 21:40 15 18 4 5 9 26:48 13 18 .5 2 11 23:47 12 (1 • 0) Ljubljana: Logar — Šiška. Bertoncelj i — Slapar, Pupo. Boncelj — Janežič. Lah, Bertoncelj II. Grinial, Hassl. Slavija; Krstulovič — Zagorae, Pavlih — Marjaaiovič, Gjurovič, Kranjc, — Bulaič, Dugonjič, Kalember, Malekalo. Zaključek e bil res diven. Povsem zaslužena zmaga — po poteku igre še močno premalo izražena — igra vseh de-lov moštva docela zadovoljiva. Preko 1500 ljudi je prirlo gledat odločilno bilko, v kateri naj bi si slovenski nogomet napisal svoje spričevalo. In ti ljudje niso prišli samo gledat. Od prvega udarca pa tja do konca so ostali v stalnem kontaktu e svojim moštvom, bodreč port naravnost propagandna. Prav na kancu tekmovanja, še v poslednjem hipu se je moštvo Ljubljane kakor prebudilo iz nekeca začaranega sna. Že protj Concordiji je moštvo zaigralo v izrednem slogu in z zavidnim poletom. Tokrat, v odločilnem trenutku se je moštvo zbralo do svoje najboljše forme. In to v vseh delih. Napad 'no'o. Vseh pet mest je bilo dobro zasedenih, nikjer ni bilo na manjše šibkosti. S krepko podporo izredno razigrane srednje vrste je napad enostavno prestavil potpk dogodkov pred Zagorčevo obrambo. neutrudljivo gradil napad za napadom, ustvarjal po vrstj pač edinstvene šanse; in streljalo se je na gol z zagrizeno srditostjo- toda vse zaman. Žoge ni bilo mogoče razen enkrat spraviti preko goiove črte. Proti koncu igre je (opustii tudi napad. Prehud je bil tempo, da bi h.li vsi izdržaii prav do konca tako razgibanost, tako silovitost. Nekoliko je odnehal Grintal in je s tem ohromela leva plat napada, do tedaj toliko uspešna. Prej je Hassl živel od Grin-lalovih čistih predložkov, živel in dal s pametnimi in močnimi centri drugim živeti. Točna na centimetre je biia igra notranje trojke, preko Hassla ali nreko Janežiča. ki je bil enako nevaren, čjm je prišel do žoge. se jc igra vedno in vedno znova pre našala tja pred Krstulovifa. In naix>sled f bila lepa in precej razburljiva. V 36 minuti drugega polčasa prodor Gradjanskega z desne strani. Medaričev strel se odbije od prečke v n režo. 1 : O za Gradjanskega. V 38. minuti diktira sodnik zaradi foula enajstmetrovko pro'i Grad-janskemu. Lemešič io slreljt jn izenači. Sodnik g. Neverkla iz Subol ce. Hašk: Slavija O 1:0 (0:0) Osijek, .V), maja. Za današnjo tekmo med Haškom in Slavijo je vladalo veliko zanimanje, saj je šlo za biti ali ne biti domačega moštva. Tekmi je prisostvovalo 3500 gledalcev. V prvem polčasu sta obe moštvi propu-stili več sigurnih šans. V 15. min. drugega polčasa je Hitrec z. neubranljivim strelom zabil edini gol. Do konca tekme je igra valovala s polja v polje, vendar p« moštvi nista pokazali kaj posebnega. Sodnik Nenadovič je. sodil precej r korist Slavije. Bask:BSK 3:1 (1:0) Beograd, 30. maja. Bask jc tudi tekmo proti RSK odločil v svojo korist. Vodstvo je Bask dosegel v 6. min. po Matijašu. Drugi gol za Baska je z daljave 16 m zabil fcabrič. V 22. min. odda Marjanovič po lepem napadu žogo Šurdonji, ki jo zabije poleg v.rj\arja v mrežo. Končno stanje 3 : 1 je postavi! čabrič. Sodil jc s precej pogreškami Lalic. Publike 3000. V predtekmi je mladina Olimpa premagala I. moštvo 2alca s 3:1 (1:0). Prvenstveno tekmo med mladinama Celja in Atletikov, ki bi se morala vršiti danes dopoldne, je dobila mladina Atletikov 3 : 0, ker mladina Celja ni nastopila. železničar prvak LNP Visoka zmaga železničarja — Celje je zasedlo drugo mesto Istočasno, ko je bilo zaključeno tekmovanje za državno prvenstvo, se je odločilo tudi vprašanje prvaka našega podsaveza. Včeraj sta se odigrali dve tekmi, in sicer v Mariboru in v Celju, železničar je visoko porazil Trboveljčane in s tem postal prvak LNP, Celje pa je nadvladalo svojega lokalnega rivala Olimpa ter zasedlo drugo mesto. V naslednjem poročili: železničar : Amater 11 ! O (7 : 0) .Maribor, 30. maja Končno jc bilo tudi finalno tekmovanje za prvenstvo LNP zaključeno. Kot edini predstavnik Maribora v tem tekmovanju je sodeloval železničar, ki si je tudi priboril prvenstvo LNP. Tekmovanje je obenem pokazalo vso revščino slovenskega nogometa, kajti vsi udeleženci v finalnem tekmovanju, razen železničarja pač niso pokazali onega zjnanja, ki bi upravičilo sodelovanje v ožiem tekmovanju za prvenstvo LNP. Skoro vse tekme so se končale z velikim deficitom, zlasti v Mariboru, tako da je tekmovanje zapustilo precejšen minus v klubovih blagajnah. še pred tednom se je zdelo, da bo Železničarju prihranjena revanžna tekma s trboveljskim Amaterjem, ki ga je LNP kaznoval s prepovedjo igranja do 13. junija. Pred dnevi pa je LNP Amaterju znižal kazen, tako da je lahko nastopil proti železničarju. ki je moral na svojem igrišču ponovno dokazati, da je mariborski nogomet za razrede boljši od onega v Celju in Trbovljah. Sicer rezultat 11 :0 še ne kaže prave razlike, kajti enajstorica železničarja je igrala danes precej slabo, kljub temu pa bi lahko dosegla še enkrat večji rezultat. Takšna je bila namreč razlika med obema moštvoma. Skoro vsa tekma se je odigrala v kazenskem prostoru gostov, ki so redkokdaj prišli v bližino domačega gola. Trboveljčani so sicer igrali z elanom in požrtvovalnostjo, toda tehnično so tako slabo podkovani, kakor da bi včeraj pričeli igrati nogomet. Edina formacija, ki je vredna, da se omeni, bi bila ožja obramba. Posledica tega je tudi bila, da so se fantje pogosto posluževali nedovoljenih sredstev in da je moral zato nekako v sredi drugega polčasa desni krilec gostov predčasno zapustiti igrišče. Enajstorica železničarja se danes ni posebno trudila. Igrala je precej ležerno in brez prave volje, kar je na eni strani tudi razumljivo spričo izredno slabega nasprotnika. Napadalci so vse preveč dribljali. Edino krilci so smatrali svojo nalogo za resno. Ožja obramba je vsak napad z uspehom odvrnila. O poteku igre se ne da mnogo povedati. Bila je preveč monotona in tudi ni nudila nobenega užitka. Pol tucata golov je padlo do 20. min. prvega polčasa, potem pa se je pričelo igračkanje, ki je trajalo do konca tekme. Sodil je g. Rosenfeld iz Zagreba, objektivno in dobro. V predtekmi je rezerva železničarja v prijateliski tekmi porazila rezervo Rapida s 3 : 2 \0 : 1). Celje : Olimp 4:2(2:1) Celje, 30. maja Na Olimpovem igrišču se je danes pred 300 gledalci odigrala prvenstvena tekma, v kateri je Celje zasluženo zmagalo. Celje je v prvem polčasu igralo nervozno in ni znalo prav povezati igre. Po odmoru pa se je znašlo in krepko uveljavilo. Olimp je v prvem polčasu predvajal lepo tehnično in kombinatorno igro, v drugem polčasu pa je znatno popustil. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu živahna in napeta. Olimpu uspe zaradi krivde celjske obrambe že v 1. minuti zabiti gol. Panto prodre in pošlje lahko ubranlji-vo žogo v prazen gol. Po tem uspehu začne Olimp krepko pritiskati. Razne nevarne situacije pred golom pa ostanejo neizrabljene. V 21. min. potegne Pfeifer žogo do Olimpovega gola in izenači. V 40. min. odda Gobec I žogo pred Olimpov gol. Gobec n. je na mestu in pošlje žogo volley v mrežo. Po "odmoru Olimp popusti. Celje pride v premoč. V 3. mtn. poviša Pfeifer z ostrim strelom na 3 :1, v 26. min. pa na 4:1. V 41. min. prodre Panto pred gol Celja in zniža na 4:2. Sodil je g. Višnjič iz Zagreb« objektivno in dobro. Ostale nogometne tekme Ljubijana: Ljubljana jun. : Slovan jun. 4:1 (1 : ). S tem je Ljubljana postala ju-niorski prvak. Prijateljska tekma Ljubljana rez. : Retje (Trbovlje) 2:0 (1:0). Varaždin: reprezentanca Zagreba : reprezentanca Varaždina 2:1 <1:0). Dunaj: Zadnji dan prvenstva. Admira : Rapid 3 : 3. Admira je letošnji prvak. Fa-voritner AC : Libertas 2 :2, Postsport : Wacker 3 : 2. Sportklub : FAC 5 : 0. Budimpešta: Prvenstvo. Hungaria : Sze-ged 3 :1, Ferencvaros : Nemzeti 3 : 0. Uj-pest : Budai 3 : 1, Kispest : Heladas 5 : 1. Le Havre: Austria : VSB Leipzig 2 : 0 (1 : 0). KAJ JE LEICAGR AFIJ A ? Vse lastnike Leice našega mesta in one, ki nameravajo še postati, opozarjamo, da bo samo še danes od 10. do 18. ure v prostorih Frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica — pasaža, odprta razstava ki je pobudila v Mariboru in Celju senzacije radi ogromnih dimenzij razstavljenih slik. Ob 20. uri 30 minut začne predavanje in projekcija diapozitivov, deloma v naravnih barvah, kar bo zaradi novosti gotovo zanimalo vse pripadnike Leicagrafije. Antibes: 01impique Marseille : Chelsea 1 : 1 po podaljšku, polčas 1 : 0. Pariz: Bologna : Sochaux 4:1 (3:1). Straftbourg: Slavija (Praga) : Phobus (Budimpešta) 2:1 (1:1). Vratar Slavij" Planioka je bil težko ranjen ter leži zaradi pretresa možgan v bolnici. Zmaga češkoslovaških lahkoatietov Reprezentanca ČSR je dobila 26 točk več kot naša Zagreb, 30. maja . Danes se je ob krasnem vremenu pred • 2500 gledalci nadaljeval lahkoatletski dvoboj med našo in češkoslovaško reprezentanco. Zmagali so Cehi z razliko 26 točk. Današnji rezultati so bili: Tek 800 m: 2) šalle (C) 1:58. 2) Goršek (J) 1:59.5, 3) Kratki (C) 2:06, 4) Gabršek (J) 2:07. Stanje točk 59 in pol : 39 in pol za ČSR. Tek 200 m: 1) Hanč (C) 22.6, 2) Katali-nič (J) 23, 3) Skušek (J) 23.2. 4) Jahoda (C) 23.6. Točke 57 in pol : 44 in pol. Met diska: 1) Kleut (J) 42.22. 2) Douda (C) 40.55. 3) Dr. Narančič (J) 40.34, 4) Knotek (C) 40.08. Točke 61 in pol : 50 in pol. Skok v daljino: 1) Komanek (C) 6.96, 2) Vosolsobe (C) 6.92, 3) Drenil (J) 6.68, 4) Požar (J) 6.58. Točke 68 in pol : 53 in pol. Met kopja: 1) Dr. Ries (C) 61.16. 2) Dr. Mala (C) 57.78. 3) Markušič (J) 55.09, 4) Smejda (J) 51.92. Točke 75 in pol : 56 in pol. Tek 5000 m: 1) Pivonka (C) 15:47.2. 2) Bručan (J) 15:59.8. 3) Hušek (C) 16:35.4, 4) Starman Adolf (J) 17:01.8. Starman je startal namesto Krevsa, toda je bil brez treninga. Točke 81 in pol : 60 in pol. Skok ob palici: 1) Svoboda (C) 360 . 2) Bakov (J) 360. 3) Hlavon (C) 350, 4) Cvijetič (J) 320. Svoboda je zmagal, ker je imel najmanj pogrešk. Točke 87 in pol : 64 in pol. Štafeta 4 X 400 m: 1) CSR (Dr. Fischer, Kratki, šalle, Rošicki) 3:27.6. 2) Jugoslavija (Skušek, Braun, GabrSek, Pleteršek) 3:29.8. * češkoslovaška je torej zmagala « 95 in pol : 68 in pol točke. Lahkoatletska tekma srednješolcev Na letnem telovadiiču Ljubljanskega Sokola so bile v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne lahkoatletske tekme srednješolcev, pri katerih so nastopili I. in Ti>-realna gimnazija v Ljubljani in realna gimnazija v Novem mestu. Vsaka od teh šol je postavila po 10 tekmovalcev, ki so tek moval; za točke, ra/en tega je bil r>a na sporedu še slafetni tek 4x100 m in odbojka. Prireditev je bila prav dobro obiskana. zlasti od srednješolske mladine, kj je glasno bodrila svoje tovariše. Zmagala ie po trdi borbi III. realna gimnazija pred Novim mestom in L realno gimnazijo. Tekmovalni spored je obsegal te le točke: proMe vaje. lek 100 m, met krogle, skok v daljavo, skok v višino in met kopja V naslednjem nava anm rezultate po šolah v ietem vrstnem redu (dosežene točke). 3. r. g. 1. r. g. N. m. 975 »60 »70 4311.80 445460 4407 6152 5566.50 5436.50 3809 30 4085.70 3715.75 3490 3770 3022 3288.625 1662.62 3234.50 Skupno ie III. reafcna gimnazija dosegla 22026.725 točk. I. r. gjntn. 20409425. Novo mes-to pa 20786.75. V posameznih disciplinah je 111. realna gimnaz-ija zmagala v prostih vajah, metu krogle in kopja. I. realna gimn. pa na 100 m in v obeh skokih. Najbol^i trije v posameznih točkah so bili: 100 m: 1. Pol šak (1. r. g.) 12. 2. in 3. Vuk-šinič in Čeme (oba N. m.) 12.1 — met krogle: 1. Kajfež (III. r. e.) 13.63 m, 2. Kiissel (S. m) 13 26 m. 3. Poljšak (1. r. g.) 12.92 m — skok v daljavo: 1. Hočevar (N. m.) 5.80. 2. Ko;cc (III r. g.) 5 78 m. 3. Zornada (I. r. g.) 5 63 m — skok v v š -no: 1. Bratovž, 2. Pollak. 3. F.rber (v«i IIL r. g.) vsi 165 cm — kopje: 1. VukSioi* (N m.) 46.70, 2. Černe (N. m.) 46 20. 3. Kajfež (III. r. g.) 43.38. Najboljši posame/ r.iki v vseh retih točkah (petoboi) so bili: 1. Ko*ec (III. r. ».) '2981.275 točk. 2. Cerne (N m.) 2896.350, 3. Poljšak (I. r. g.) ki ima 2794.125 točk. V stafetnem leku ie zmagalo Novo mesto v 47.7 pred III. r. g. v 48.:> ni 1. r. g. v 49.2 Prireditev je zaključila o+bojka. kjer sta nastopili le obe ljubljanski srednji šoli. Zmagala je III. r. e.. ki [e dvakrat premagala I. r. g. s 16:14 in 15 : 6. Lahka atletika v Mariboru Maribor. 30. maja. Na stadionu Železničarja je bil dopoldne lahkostletski miting, ki ga je pr.redil železničar. Nastopili fo vsi najboljši atleti mariborskih klub:v, ki so v posameznih disciplinah dosegli naslednje rezultate: Tek 100 m: 1) Mo.nderer (Rapid i 12. Di«k: l) Hlade (železo čar) 34.4». Met krogle: 1) Hlede (železničar) 11.65. Skok v daljino: 1) L'povšek (Marathon) 5 58. Tek 400 m: 1) Mooderer i Rapid) 57.3. Tek 800 m: 1) žerak (Marathon) 2.12.9. Tek 3000 m: 1) Podipečan (železničar) 9.42.1, 2) G*movšek (Marathon» 9.49. Štafeta 4x100 m: 1) železničar 48.5, 2) Rapid 51.2. V tekmovanju juniorjev razreda A (60 ra, skok v vidino in kopje) ao dosegli: 1) Ante (Marathon) 586 tcčfc. v razredu juniorjev B (80 m, skok t daljino, disk in tek 1000 m) 1) Haba (železničar) 1044 točk, v razredu juniorjev C 1200 m. di«k kopje, skok v daljino in tek 1000 ml 1) Gtego-rič (Žel.) 1823 točk. Lahkoatletski miting SK Celja Celje. 30. maja Pred kratkim verificirana lahkoatletska sekcija SK Celja je priredila danes dopoldne na Glaziji prvi lahkoatletski miting Startalo je 15 članov Celja, 7 članov Jugoslavije in 2 člana Primorja. če se upošteva zgodnja sezona, so bili doseženi prav zadovoljivi rezultati, in sicer: Tek 100 m: Seniorji: 1) Urbančič (P! 12, 2) Potokar (C) 12.1, 3) Stavbe (C) 12.3. Juniorji: 1) Marko (J) 11.8, 2) Vladko (J) 12. 3) Doli (C) 13.2. Tek 1500 m: Seniorji: 1) Kragl (C) 4:47.8, 2) Koželj (C) 5:00.2. Juniorji: 1) Rafko (J) 5:07.4. Božič Danilo (J) 5:08.2. Skok v daljino: Seniorji: 1) Tkalčič (C) 5.73. Juniorji: 1) Marko (J) 5.70. 2) Doli (C) 4.98, 3) Jenko (C) 4.88. Skok v višino: Seniorji: 1) Stavbe (C) 1.61, 2) Tkalčič (C) 1.61, 3) Koželj I.51. Juniorji: 1» Marko (J) 1.66. 2) Držek (C) 1.61. 3) Hvalimir (C) 1.56. Met krogle: Seniorji: 1) Tkalčič (C) 10.62, 2) Urbančič (P) 10.20, 3) Marinček (P) 10.07. Juniorji: 1) Vladko (J) 14.19. 2) Jancvekovič (J) 12.52. 3) Držek (C) 12.46 Met kopja: Juniorji: 1) Vladko (J) 37.37. 2) Jane (J) 35.45, 3) Božič Janko (C) 32.56. Met diska: Seniorji: 1) Stavbe (Ci 32.15. 2) Urbančič (P) 31.34. 3) Tkalčič (C> 30.33. Juniorji: 1) Držek (C) 30.55, 2) Vladko (J) 29.62, 3) Rafko (J) 29. Prosenik zmagovalec etapne dirke S tretjo etapo Maribor—Varaždin—Zagreb je bila danes kočana tridnevna kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji, v kateri je zanagal amater Prosenik tesno pred profesijonalcem Grgcem, ki je imel le za petinko sekunde slabši čas. Včeraj zjutraj so dirkači startali v Mariboru izpred stadiona Železničarja na 68 km dolgo pot proti Varaždinu. Zmagal je Mariborčan Rozman v 2 : 16 : 35. kar pomeni 30 km na uro. 2. Gartner. 3. Grgac. 4. Prosenik. 5. Davidovič. 6. Pokupec, 7. Pavličič, 8. Fiket, 9. Migalič, 10. Ormuž. II. Kačič. Popoldne so dirkači nastopili k startu na zadnji del 122 km dolge proge iz Varaždina v Zagreb. Kakor na vseh dosedanjih etapah se ie tudi na tej odtrgala skupina Prosenik. Grgac in Gartner. ki je ves čas vosila s hitrostjo 36 do 40 km na uro _ zaradi slabih cest odličen uspeh — m privozila v Zagreb 20 minut pred ostalimi. Končnemu spurtu Grgca in Prosenika tudi Gartner ni bil dorasel in je zaostal za 2 minuti. Vrstni red v Zagrebu je bil naslednji: 1. Grgac 3 : 54 : 22, 2. Prosenik isti čas 3. Gartner 3 : 56 : 47. 4. Kačič zoper katerega je oa vložen protest. 5. Pokupec. 6 Davidovič. 7. Pavličič. 8. Ormuž. 9. Rozman. 10. Fiket. 11. Migalič. V celokupnem plasmaju je zmaeal amater Prosenik v 17 • 22 : 06 pred Grgcem. ki ima petinko sekunde slabši čas. 3. Gartner. 4. Ormuž Davidovič, 6. Pokupec. 7. Pavhčic. 8. Rozman. Vrstni red ostalih dirkačev še ni določen, ker je prej treba rešiti nekaj protestov. Teniško državno prvenstvo. Ilirijanski teniški igralci so včeraj igrali v III. kolu državnega prvenstva z varaždinsko Slavijo in zmagali s 5:0. Ilirijanske dame pa premagale Tenis klub Zlatar s 4:1. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobnosti še objavili. Objave ynr erob. V ljublanski bolnisi i p T-** dali-em boiehaniu umrl 2. Vaclav Požar. šol=k; upravitelj v Zameški. K vernemu I »očitku 2 a bodo soremili jutri, v to«ek oh 16. izpred holn ške mrtvašnice. Rlas mu spomin, žalujočim naše iskreno soialje! Drue" radijsko Dredavanj^ «» vajencih. Dane* zvečer ob 20.10 bo sn»?l predaval v radiu g. dr Albert Trtnik o ^Socialno medicinskem razmotrivanju o vaieniškem vprašanju Opozarjamo našo ;avnosf nato važno radijsko predavanje. Okrajna oreanlzarija JNS za šentpe'rsk? okraj bo imela občni zbor v sredo. 2. junija t. 1. ob 20 v gostilni pri Zupančiču na Jegličevi cesti 15. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev. Voka|ni koncert bo v petek 4. junija ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Nastopi** mladi pevci, k: so združeni v Prelovčevem pevskem kvintetu. Vežba *ih skladateljPre-lovec. Spored bo zelo pester. Prodaja vstop nic v knjigarni Glasbene Matice. I. sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo julri ob 6.15 v v^iki Flharir.on.žn dvorani. Spore i !>-> obširen i' bo obsegal 26 nastopov klavirskih in violinskih učencev Opozarjamo starše na lo produkcijo, za katero se dobj spored v knfigami Glasbene Matice. Stane 3 Din in bo hkravn »wtopwc« k produkciji. *J U X &0« ganedolj&La izdaja Ponedeljek, 31. V. 1937. Teden dni filma Francija prepoveduje gangsterske filme Po kampanji, ki so jo začele v Ameriki razne organizacije proti »nemoralnosti« nekaterih ameriških filmov, je jela tudi francoska filmska cenzura prepovedovati vrsto filmov, ki so v celotni produkciji zavzemali precej velik delež in polnili blagajne kinov. To so gangsterski filmi. Pobudo za njihovo odstranitev z repertoarjev je dal notranji minister. Podružnice ameriških filmskih družb so že dobile migljaj, naj takih filmov v bcdoče ne uvažajo, ker j";h ne bodo mogli nikjer igrati. Kaj je temu vzrok? V zadnjem času se je v Franciji število zločinov neverjetno povečalo. Oblastva so mnenja, da lelujejo na domišljijo zločincev zlasti ameriški gangsterski filmi s svojim divjim streljanjem in rafiniranimi metodami boja proti policiji. Re3 se opaža, da je veliko število zločinov »prirejenih« prav po načinu iz ameriških gangsterskih filmov. Večkrat se je tudi zgcdilo, da so zlasti mladoletni zločinci pri preiskavi izpovedali, • da so zasnovah zamisel kakšnega zločina pri tem ali onem filmu. Zanimiv je bil primer pariškega zločinca Andrea Theuirierja, ki je na nenavadno okruten način umoril neko žensko. Izpovedal je, da je bil ped strašnim vplivom filma »Amoka«, ki ga je naravnost prisilil k zločinu. V Franciji si ne domišljajo, da bodo s tem poboljšali zločince. Ne, doseči hočejo samo to, da takih filmov ne bo gledala mladina in se kvarila. Koliko bodo imeli pri tem uspeha, je seveda še veliko vprašanje, kajti nedvomno je dosti reči, ki utegnejo delovati na zločince še dosti bolj kakor gangsterski fiimi. Film „Lord Nelson" Ob kronanju angleškega kralja so v Londonu prvič pokazali film »Lord Nelson«. Ta film prinaša v okviru napetega in zanimivega dejanja nastanek in razvoj angleške družbe »Lloyd«, katere zgodovina je tesno združena z razvojem angleškega imperija. Odigrava se v Napoleonovih časih. V filmu doživim o veliki preval moči, ki ga je povzročila Nelsonova zmaga pri Trafalgarju. Ta film so sprejeli v Angliji kakor kakšen naroden epos veličine in moči angleškega imperija. Sam kralj je želel, da so mu ga pokazaili pri privatni predstavi na dvoru. Glavne vloge v tem filmu imajo Tyronne Power, Madeleine Carroll in mali Fredie Bartholomew. Filmski drobiž * Znana filmska igralka Grete Mo^heim, ki je v zadnjem času nekoliko utihnila, je spet stopila v ospredje. Ne zaradi svoje igre, ampak zaradi tega, ker so prinesli svetovni listi vest da se je v Celovcu poročila z ameriškim milijonarjem Oowar-dom Gouldom. Prvi mož Mosheimove je bil nemški igralec Oskar Homolka. Vlada ameriške države Yowa je pravkair sprejela zakon, da otroci pod šestnajstim letom ne smejo gledati filmov, pri katerih nastopajo igralci ali igralke, ki so ločeni. Ta odredba naj bi bila nekakšen pritisk, da bi se izboljšale razmere v Holly-woodu, in najbrž bodo tej državi sledile še druge z istim zakonom. Wilhelm Dieterle, ki je ket režiser vodil v zadnjem času izdelovanje filmov »Pa-steur«, »Beli angel« in dovršuje zdaj »Zolaja«. se pripravlja, da bo začel delati film »Upor na vzhodu«. Walt Disney je pripravil za novo sezono kopico kratkih risanih filmov. Kakor sporočajo i.z Amerike, je vso letošnjo prodnik i c i jo prodal družbi RKO za pol milijona dolarjev. Nemci so pripravili za svetovno razstavo v Parizu 60 filmov. Med temi filmi sta zlasti dva, ki zbujata obilo pozornosti: film »Gospa iBovaryjeva« po Flauberto-vem romanu in »Pan« po noveli Knuta Hamsuna. Za nag sta ta dva filma še zlasti zanimiva, saj ju je režiral Mariborčan, nekdanji filmski zvezdnik 01af Fjord. Vlogo gospe Bovaryjeve igra Pola Negri. O ameriški stavki filmskih igralcev smo zvedeli naslednje podrobnosti: Voditelji stavke so bili Robert Montgomery, Fran-chot Tone, Joaina Crawfordova, ' Frank Morgan in James Hersholt. Njim nasproti pa so bili nasprotniki stavke, ki so hoteli za vsako ceno delati. To so bili: Marlena Dietrichova. Lionel Bairrymoore, Wallsce Beery, in Norma Shearerjeva. ' Ameriški fikrnski tisk se je kakor igralci razdelil v dva tabora, ki še zdaj precej astro polemizirata med seboj. Kdaj je kulturni film kulturen in kdaj ni Pretekli teden smo čitalj v ljubljanskih dnevnikih famozno pojasnilo, menda z mestnega magistrata, ki p.ravi, da je sma- trati kulturni film za kulturnega le, ako film predvaja kako znanstveno alj kulturno društvo, da pa slednji izgubi svojo kulturnost, ako ga predvaja kinematograf med rednim sporedom! Te brihtne razlage Je skrojil, kakor smo čitali, kar mestni trošarjnski urad na lastno pest. Tarifna postavka 53 a.) v Službenem listu z dne 1. aprila t. 1. ne dela pri kulturnih filmih prav nobene izjeme, temveč pravi doslov-no: »Filmi za javno pred;.vanje, lzvzeinši izključno znanstvene, kulturne jn reportažne... 300 Din.« Iz tega sledi jasno ko beli dan, da so kulturni filmi prostj mestne uvoznine, ne glede na to, kje se predvajalo! Hvaležni bi bili mestnemu trosarinske-niu uradu, ako bi nrfm blagovolil še pojasniti, kdaj je kulturni film zabavne vsebina in na kakšen način izgubi svojo kulturnost ali znanstvenost, ako ga prenesemo iz predavalnice ali društvene dvorane v javni kinematograf? Misija kulturnega filma je, da nudi širokemu krogu naroda pred golo zabavo tudi košček pouka, prosvete! Vsiljuje se tu vprašanje, koliko izmed obiskovalcev kina, kj vidijo tak kulturni film kot nameček, bi si slednjega ogledali v dvorani kakšnega društva^ ali celo v predavalnici kake šole? In končno bodi še povedano, da si doslej še nj noben kinematograf napolnil blagajne zaradi tekočega kulturnega filma; saj občinstvo nio Sodelovanje s sovjetsko Rusijo je imenoval »največji slovanski zločin, ki je bil kdaj storjen«... Poročen je bil z Rusijo, ki je imela obširna posestva na Krimskem polotoku. .(»Slovenec«, 27. V.J Neznana dežela Gepeu Sergij je bil tako obsojen na deset let prisilnega dela v nekem okrožnem oddelku v Gepeu. (»Slovenec«, 29. V.) Logika iz ptičjega sveta Marca 1937 je nemški lovec trdil, da je slišal kljunačevo petje, ko je nadziral polet žerjavov, ki so leteli od juga in se pripravljali pristati. Aa vidiku pa ni bilo nobenega škrjančka, zato je s svojim tovarišem sklepal, da so morali ptički udobno sedeti na hrbtu dolgokrakov in napra\'iti z njimi isto pot. (»Življenje in svet«, 29. V) - kra - Žena v sodobnem sveti Z zbora Zveze gospodinjskih pomočnic čez dm In stm... Predtekma »Zdaj smo jim pa dali ve tre a!« — tako bi moral biti naslov naše današnje reportaže. Z enim krepkim udarcem je raztrgala paj-kovo mrežo, ki so jo začele okrog nje presti razne športno-politične tarantole. Zdaj se je treba le do prihodnje nedelje še nekoliko oddahniti, da si odpočije jo dihalni mehovi — potem pa še krepek sunek in »ovi prokleti Kranjci« bodo lahko sedli do jeseni v sladko deteljico in počivali z namenom, da prihodnje leto »diplomatom« in vitezom okroglega usnja preskrbe še hujšo zgago. Današnji dan je razvedril čelo celo najbolj čemernim in godrnjavim brlogarjem... Kibici so rojili kakor čebele v panju: namedlo se jih je kakor listja in trave. Nekateri ekscentrični statističar-ji so jih našteli domala 2534 in pol. Ta zadnja polovica pa se je z zardevajočim licem odločno proglasila za 2535. kibica. Noetova barka je prav živahno šumela, ko so se vsuli najmlajši naši poniglavčki na teren. Atletiki so pripeljali v Ljubljano svoj najljubši up in nado, ki je z zapoznele birme odnesla domov osem vezil... Le ko bi iz teh »frnikul« (sit venia verbo!) hotele v kratkem času postati balinske krogle! Zdaj bi že bil čas, da se zajčki malo po-rede in zrase jo. če ne, bo treba poklicati na pomoč dr. Wandererja, da nam prinese Štefan Ovomaltine.. .,Dva stranska sodnika sta pripeljala »inozemca« gosp. Matteo iz Torina. Visoki mož z bledimi koleni si je takoj osvojil simpatije publike. (»Slovenski dom«, 24. V.) Tekma Ljubljana prva sune s usnjato lubenico... Pred koncem polčasa ima Vidmar v 41' skoraj stoprocentno šanso, ali na srečo udari mimo — v golenice upokojenega stražmojstra ... Isti igralec v gneči ponovno povzame pnevmatični globus in ga pošlje v Konkordijin paradiž... In gosp. Matteo iz daljnega Torina si je na barbarskem severu vroče zaželel povratka v oljčne gaje in nasade, kjer cveto pomaranče... Puhar je kriv za prvi gol, drugače pa je v treh momentih pokazal edinstven refleks... Logar je v sigurnem stilu branil, kar je dobil; dobil pa je v vsej igri le dve izredno težki žogi, ki ju je mojstrsko zagovoril ... Še v nedeljo pljunek v roke in pamet v noge, pa ne toliko, da bi glava kakor balonček odletela v zrak. Temu kranjskemu veselemu dogodku je na lahko-krilih nogah žvižgal gosp. Matteo iz Torina. (»Slovenski dom«, 24. V.) Za rizširitev slovenskega Weimarja Pokojni dr. Ivan Prijatelj se je rodil na sveti večer leta 1878. v sodraški fari, v kraju, kjer so doma Trubar, Levstik, Stritar in drugi velikani naše literarne in kulturne Slovenije. (»Ponedeljski Slovenec«, 24. V.) _ Kakor je znano, je Trubar doma iz Rašice, prijazne vasice med Velikimi Laščami in Turjakom, Le\*stik in Stritar pa sta zagledala luč sveta prvi v Spodnjih Ret-njah, drugi v Podsmreki pri Velikih Laščah. Po eksploziji Albina je dobila hude opekline po nogah, rokah in glavi, vendar je kljub hudim bolečinam pogumno vztrajala v svojem stanovanju, dokler je niso rešili gasilci. Poleg vsega je imela še to nesrečo...» da ni mogla ven. (»Jutro«, 25. V.) Kaj bo en zamorec! Neguševo odposlanstvo so pričakovali včeraj v Ženevi. Med časnikarji pri Zvezi narodov so se razširile vesti, da je ne-gušova delegacija odpotovala iz Londona; toda pričakali niso drugega kakor enega samega zamorca, ki se je pripeljal včeraj iz Londona. (»Slovenski dom«, 25. V.) Kadar se utrga oblak Ponoči okoli treh je po Belgradu divjalo strašno neurje, ki je povzročilo po mestu in tovarniških objektih več milijonov škode... Neurje je spremljala kakor oreh debela toča, ki je padla tako gosto, da so bili posamezni deli mesta v nekoliko trenutkih posuti z ledeno plastjo. Toča, ki je pone- Ljubljana, 29. maja. V Delavski zbornici se je pretekli torek zbralo veliko število gospodinjskih pomočnic k občnemu zboru svoje stanovske organizacije, ki ga je vodila dolgoletna in požrtvovalna predsednica ga. Franja Pe-tričeva, katere življenjska naloga je po-vzdig stanu, s katerim jo je zbližalo njeno eksistenčno delo. Ga. Petričeva je pozdravila zbrano članstvo, predsednico Bano-vinske ženske zveze go. Minko Govekar-jevo, nadzorstveno upravno članico-gospo-dinjo go. Minko Kraftovo in druge. Z zadovoljstvom je mogla predsednica ugotoviti, da organizacija kljub vsem težavam in razmeroma šibki stanovski zavednosti zaznamuje stalen napredek. Stiki med organiziranimi gospodinjami in pomočnicami se stalno poglabljajo, v slogi sestavljajo resolucije za izboljšanje svojih stanovskih razmer, skupno predelujejo iz-premembe in dodatke k veljavnemu poisel-skemu redu, da bi na ta način že v naprej preprečile vsakršna nesoglasja ki bi utegnila nastati z uredbami v škodo enega ali drugega stanu. O svojem delu, prizadevanju in uspehih tega prizadevanja informira ZGP kot članica centralne ženske organizacije JŽS tudi ostale ženske organizacije. članice organizacije se kot odber-nice vedno bolj uveljavljajo. Opažati je razveseljiv pojav razširjanja in poglabljanja zavesti, kakšne naloge prevzemajo s sprejetimi funkcijami, katerim se trudijo po svojih najboljših močeh zadostiti. Njihovo delo za stanovske interese pa tudi ni majhno: v svojem načrtnem delu zahteva organizacija predvsem izenačenje poselskega reda za vso državo, nadalje ukinitev privatnih posredovalnic v smislu zakona in pa ureditev obveznega vajeniškega šolstva za vse začetnice hišnega uslužbenstva v večjih mestih dravske banovine. V svojem poročilu je predsednica toplo priporočala. Pomožno akcijo v korist zavetišču za brezposelne, onemogle in rekomvalescentne pomočnice, ki so jo na predlog ge. Kroftove pokrenile združene gospodinje in pomočnice. Tajniško poročilo je podala tajnica pomočnica gdč. Francka Roblekova. Iz njega posnemamo, da se je organizacija preselila v boljše prostore v Wolfovo ulico, kjer je opremila kuhinjo s potrebnim inventarjem za prirejanje strokovnih tečajev. Zveza je vzdrževala svoje zavetišče, v katerem je bilo v pretekli poslovni dobi oddanih 2449 postelj, zelo mnogo brezplačnih, nadalje je zvviza vzdrževala svojo posredovalnico za službe, v kateri se je priglasilo 1008 gospodinj in 1336 pamečnic. Poleg tega pa je Zveza oskrbovala tudi nedeljsko shajališče, prirejala poučna predavanja in izlete, za propagando stanov- skih interesov in poglobitev izobrazbe pomočnic pa. je izdajala vzorno urejevani list »Gospodinjsko pomočnico«. Na žalost pa je bilo v pretekli poslovni dobi opaziti, da je med članicami bilo za strokovne tečaje premalo zanimanja, vzrok temu pojavu pa je domnevno pomanjkanje potrebnega denarja. Blagajniško poročilo je podala pomočnica gdč. Marija Knificova, na predlog M. Roblekove pa je bila staremu odboru podana razrešnica. Pri volitvah, novega odbora je bila ponovno izvoljena za predsednico ga. Peteičeva, za podpredsednico Marica Roblekova, za tajnico Marica Kokeljeva, za blagajničarko Marija štekarjeva. V odbor pa so bile izvoljene še Francka in Kati Arhova, Marija Knificova, Elza Kri-stovičeva, Marija Onušičeva in Francka Svetina. Na kraju zborovanja je ga. Petričeva izrekla še toplo zahvalo vsem tistim, ki so kakorkoli podpirali prizadevanja organiziranih gospodinjskih p:mc&oic, med drugimi tudi časopisja, ki je z objavami o delovanju organizacije pomagalo širiti njene interese. Teden slovenske knjige Z razstavo »Teden slovenske ženske knjige« v Trgovskem domu v Ljubljani so združena tudi predavanja. Danes v ponedeljek bo predavala ga. dr. Silva Trdina 0 slovenskem ženskem slovstvu; v sredo 2. junija ga. prof. Marja Boršnikova o zgodovini prvega slovenskega ženskega lista »Slovenki«, v petek 4. junija bo pa govorila ga. Minka Govekarjeva o Zofki Kve-drovi. in njenem zanimivem življenju. Imena vseh predavateljic so slovenskemu občinstvu dobro znana, zato se nadejamo obilne udeležbe. Predavanja se vrše vsakokrat ob 18. Vstopnina 3 din, za dijake 1 din. Razstava »Teden slovenske ženske knjige« nam kaže slovstveno delovanje naših žen v teku dobrih 90 let, to je od prvih skromnih leposlovnih prispevkov do današnjega dne. Danes imamo že samostojna leposlovna, vzgojna, filozafska, dela in prevode naših žen. Krivico bi delal našim pisateljicam, kdor bi dejal: malo je to, malo. Pomisliti je treba, da so se za naše žen-stvo odprle višje šole še le po svetovni vojni in da so se do tedaj udejstvovale kulturno skoro izključno le učiteljice. Če primerjamo kratko dobo ženskega kulturnega dela z razstavljenimi proizvodi, moramo priznati, da je naše ženstvo doseglo že prav lepe uspehe ter s temi dokazalo svoje sposobnosti. Razstava bo odprta do vključno 4. junija, tozadevna predavanja pa bodo še v ponedeljek 31. maja, ter 2. in 4. junija. FILATELIJA Nove znamke Češkoslovaška: Izšle so nove časopisne znamke,^ in sicer po 2 vinarja rumenorja-va, po 5 vinarjev svetlosinja, po 7 vinarjev opečnatordeča, po 9 vinarjev zelena, po 10. vinarjev rdečerjava, po 12 vinarjev višnjeva, po 20 vinarjev temnozelena, po 50 vinarjev rjava in 1 krono sinjezelena. Izšle so tudi znamke v korist zaščite otroka, ki smo jih že napovedali. Serija obsega tri vrednote in sicer zeleno znamko za 50 vinarjev, rdečkasto po 1 krono ter modro po 2 kroni. Pri nižjih dveh vrednotah znaša pribitek po 50 vinarjev, pri višji pa 1 krono. Angleška pošta v Maroku: Angleška znamki po 10 pennyjev v zelenosinji barvi je dobila pretisk «1 PESETA«. Hongkong: Izšla je nova frankovna znamka po 2 centa v sivi barvi. Libija: Za vzorčni velesejem v Tripoli-su so izdali posebne znamke, in sicer so pretisnili spominske znamke za otvoritev ceste ob morju z napisom: »IX FIERA DI TRIPOLI«. Ta pretisk sta dobili frankov-ni znamki po 50 centesimov v rdeči barvi ter 1.25 lire sinja, in znamki za zračno pošto po 50 centesimov, vijoličasta, in 1 liro, siva. Celotna naklada teh spominskih znamk je znašala 15.000 serij. Prodajale so se samo dva dneva. Ker niso bile v na- prej napovedane, so jih filatelisti pokupili prav malo in je šel večji del na redna pisma, ki ne bodo prišla zbiralcem v roke. Tako utegnejo postati te znamke prav red-ke. Litva-. Frankovna znamka po 2 centa v oranžni barvi je bila izdana v manjšem formatu. Mandžurija: Zaradi povišanja poštnih pristojbin je morala poštna uprava napraviti nekaj novih provizorijev. Na zeleno znamko po 2 fena je dala pretisk 2Va fena, na olivno po 4 fene 5 fenov in na oranžno rjavo po 12 fenov pretisk 13 fenov. Nizozemska Indija: Nedavno smo poročali, da misli nizozemska poštna uprava izdati za svetovni kongres skavtov tudi posebne znamke za Indijo. Zdaj smo zvedeli, da sta izšli dve znamki, in sicer po 7Vi centa temnorjava ter 12V2 centa svetlo rdeča. Burma: Za uradno pošto so dobile pretisk »SERVICE« štiri frankovne znamke, in sicer: Zelena po V2 ana, čokoladna po 1 ana, vijoličasta po 2 ana in olivna po 3 ana. Bhopal: Tudi tu sta dobili dve znamki pretisk »SERVICE« in sicer škrlatnorde-ča po IV2 ana ter višnjeva in rjava po 2 ana. Angleške spominske znamke za kronanje Za kronanje angleškega kralja so izšle v angleških kolonijah in mandatnih deželah naslednje znamke: Aden: znamke po 1, 21/? ter 3Vž ane. Antigua: Znamke po 1, IV2 ter 2V2 pen-nyja. Ascension: Znamke po 1, 2 in 3 pennvje. Bahamski otoki: Znamke po Vi. V/t ter 2V2 pennyja. Barbados: Znamke po 1, IV2 in 2V2 pen-nyja. Basutska dežela: Znamke po 1, 2 in 3 pennyje. Bermudsko otočje: Znamke po 1, V/t ter 2l!t pennyja. Bečuana: Znamke po 1, 2 in 3 pennyje. Angleška Gujana: Znamke po 2, 4 in 6 centov. Angleški Honduras: Znamke po 3, 4, in 5 centov. Angleška Njasa: Znamke po V2, 1 in 2 pennyja. Angleški Solomonovi otoki: Znamke po 1, V/t ter 3 pennyje. Angleška Somalija: Znamke po 1, 2 in 3 ane. Cejlon: Znamke po 6, 9 in 20 centov. Ciper: Znamke po 3/t, P/2 ter 2V2 piastra, Cookovi otoki: Znamke po 1, V/t ter 3 pennyje. Dominicana: Znamke po 1, IV2 in 2 pen-nyja. Anglija: Znamke po IV2 pennyja v rde-čeriavi barvi. Angleška pošta v Maroku: Znamke po V/t pennvja, rdečerjava, s pretiskom. »TANGIER«; s pretiskom »MOROCO AGENCIES 15 centimes« na l'/2 pennyja ter 15 Sentimos na IV2 pennyja. Falklandski otoki: Znamke po 1/t, 1 ter 21/t penuyja. Otočje Fidži: Znamke po 1, 2 in 3 pen-nyje. Gambia: Znamke po 1, V/t ter 3 pennvje. Gbrailtar: Znamke po 1/t, 2 in 3 pennyje. Otočje Gilberta in Ellice: Znamke po 1. V/t ter 3 pennyje. Zlata obala: Znamke po 1, 2 in 3 pen- nyje. Grenada: Znamke po 1, V/t ter T/t pen- nyja. Hongkong: Znamke po 4, 15 m 25 centov. Jamaika: Znamke po 1, V/t ter 2i/t pen- nyja. Juzuozapadna Afrika: Večja serija znamk po Vi, V/t, 2, 3, 4, 5, pennyjav ter 1 šiling in sicer v dveh variantah, z angleškim in holandskim napisom. Južna Afrika: Znamke po Vt, 1 V/t, 3 penyje ter 1 šiling, tudi z angleškim in holandskim napisom. Južna Rodezija: Znamke po 1, 2, 3, m 6 pennyjev. Kajmanovo otočje: Znamke po Vi, 1 ter 2Vi pennvja. Kanada: Znamka po 3 cente. Kenija, Uganda in Tanganjika: Znamke po 5, 20 in 30 centov. Leewardovo otočje: Znamke po 1, lVi ter 2Vi pennyja. Malta: Znamke po Vi, IVt ter 2Vi pennvja. Mauritius: Znamke po 5, 12 in 20 centov. Montrenat: Znamke po 1, lVi te 2Vt pennvja. Nauru: Znamke po lVi, 2'/i pennyja ter 1 šiling. Nove avstrijske dobrodelne znamke Avstrijska poštna uprava se je odločila. da bo na letošnji seriji dobrodelnih znamk pokazala slike slavnih avstrijskih zdravnikov. V filatelističnih krogih zelo priljubljenim znamkam s slikami skladatelj cv, mest. vojskovodij, izumiteljev ter tehnikov, bo torej sledila še serija zdravnikov. Menda pa je bilo v Avstriji slavnih zdravnikov preveč, da bi spravili vse na eno samo serijo, čeprav bo letos serija povečana od šestih na devet znamk. Pravijo da bodo na letošnjih znamkah imeli prostora samo zdravniki od druge polovice 18. do konca 19. stoletja, torej zdravniki od van Swietena do Billrotha in Nothna-gela. Pomembni zdravniki sedanjega stoletja bodo morali najbrž počakati še nekaj let, da bodo prišli na znamke. Kakor smo zvedeli, so osnutki za znamke že izdelani in jih poštna uprava izbira. Pred kratkim je izšla znamka za materinski dan. Nominala znaša kakor vsa leta doslej 24 grošev, barva pa je rjavordeča. Tri spominske znamke za jubilej »Du-navske paroplovne družbe,« ki smo ji že napovedali, bodo izšle v začetku junija. I □□eoazacjuuLJLjLaj R w B uspehov g □ F □ □ na □ □ en oglas □ □ □ □ * □ B ,»JUTRU" g V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati in teta, gospa ANA J O B v nedeljo 30. maja ob 2. v starosti 78 let po kratki bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 31. maja ob 18. iz hiše žalosti na Tratah št. 3^ na pokopališče v Rogoznici. Maša zadušnica se bo darovala v torek 1. junija ob 7. v minoritski cerkvi. PTUJ, 30. maja 1937. ŽALUJOČA RODBINA. '.V* v'«>'•./v f Tužnih src naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno ljubljeni mož, oče, stric in svak, gospod ŠOLSKI UPRAVITELJ V ZAMEŠKI danes, dne 30. maja 1937, po dolgi in mučni bolezni za večno zapustil. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 1. junija 1937, ob 4. uri iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zameško, dne 30. maja 1937. ŽALUJOČE RODBINE: Požar, Štrbenk, Gruden, Šilovinac. Urejajo Davorin Ravijen* m Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Pubnikar. — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak ysi y Ljubljani,