iwwiHtwa Kerfika RM
KardtPdiiknBote
Uprava Klagenfurt, Foetfach 116 / Uredništvo v Klaewxfurtu / NaroCnina (м plato naprej) meaeCno z doetavo na đom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSaice) / Odjavo naroCbe
tega iuta жа prihodnji тмео sprejme uprava samo pismeno In le do 35, tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter ctolpeo
Iter. 21.
Gauleiier dr. Ralner za 13. marec
Krainburg, 18. marca 1943.
Leto S.
„Bol na žiifl|en|e In smrl"
Učinke prlklopitve ]e šele danes mogoče pregledati
Pet let je že minilo, odkar je ob radostnem navdušenju osvobojenega prebivalstva FUhrer izvršil združitev svoje domovine z Reichom. Časovni razmah od takratnih dogodkov in spojitev usode Ostmarke v zgodovinski razvoj Reicha dajeta takratnemu sobojevniku notranji mir in zrel pogled, da sedaj kritično pregleda boj za priklopitev.
Človeku se danes, čudno zdi, da je bilo videti, kakor da bi imel boj nacionalsocia-lizma za oblast v Avstriji pretežno zunanjepolitični pomen. Mi, nacionalsocialisti smo smatrali naš boj vedno za notranjo zadevo nemškega naroda. Tudi nismo bili izvežbani v zunanjepolitičnih zvezah in smo zato doživeli leta 1933. mnoga slaba presenečenja. Prav za prav je naša obveljala, kajti vsebina in smisel našega boja se je strnila v zahtevi po zedinjenju nacije, in nasprotniki 80 bili ravno oni, proti katerim je bil FUhrer dne 30. januarja 1933. izvojeval oblast. Formalno je seveda takrat obstojala druga nemška država in tako je vsako notranjepolitična akcija zadela ob fino razpredeno mrežo zunanjepolitičnih odnošajev. Nationalsocialistični pokret se najprej ni veliko brigal za to. Velika zmaga v Reichu nas je navdala z absolutnim zaupanjem v zmago. Računali smo le z meseci, mislili, da lahko ponovimo v Reichu uporabljeno taktiko in zato v naskoku poskušali podreti Sovražnikove pozicije. Pokazalo se je, da je bil nasprotnik nepričakovano žilav in da je iz tujih virov ojačal svojo pomoč. Spor je zavzel vedno bridkejše oblike in končno je nastal boj na življenje in smrt, v katerem se je ob prvi primerni priliki moral tvegati zagrabek po oblasti.
Vstaja dne 25. julija 1934. je dovedla navzlic junaškim bojem tega dne in sledeče
Dan spomina na iunake preložen na 21. marca - Dan oborožene sile na 28. marca.
Berlin, 11. marca. Dan spomba na junake bomo v tem letu obhajali 21. marca. Dan oborožene sile se bo vrBil 28. marca.
Na spominski dan so do 24. ure zvečer prepovedane vse javne prireditve čisto zabavnega značaja. Dovoljena pa so predvajanja resnega značaja.
dneve v Wienu in deželah do težkega poraza. Potrla je zaradi tega tako močno, ker Nemški Reich ni mogel poseči vmes, ampak si je nasprotno moral prizadevati, da vzpostavi korektne odnošaje. Nekoč bodo morali šteti za največjo preizkušnjo na C i onal s o C i a 1 i-s^ov v stari Avstriji, da pokre-tatakratnizajelanobenakriza.
najtežji dobi je poragala preko tega poraza slepa nezmotljiva vera v FUhrerja in fanatično vztrajfinje pri načelih naciolnalsocialističnega svetovnega nazora.
Politično vodstvo pokreta je med tem doumelo zunanjepolitično komponento boja. in končno se je uveljavila koncepcija, ki si je prizadevala združiti togo brezkompro misno vztrajanj* pri nacionalsocialističnen^ svetovnem nazoru z hladnokrvno uporabe vseh pripravnih političnih sredstev ob uva ževanju situacije v Reichu. Kajti postalo nam je bilo jasno, da bi bila s priklopitvijr vzpostavljena veljava Nemškega Reicha \ Evropi in končnoveljavno premagan nazor Iz leta 1918. in da se bodo zato stari nasprotniki Nemčije hoteli z vsemi razpoložljivimi sredstvi upirati tej akciji. Priklopitev se je dala torej izsiliti le na lak način, 6» je FUhrer sam z močjo Reicha mogel ipirevzeti garancijo м svobodni sklep preW«
valstva v stari Avstriji. Boj se je nadaljeval in bil bogat s premenljivimi momenti in je dovedel do trajnega naraščanja nacio-nalsocialističnega pokreta in do tega, da je bila vlada na zunanje in notranje političnem svetu korakoma potisnjena nazaj. Vstaja 11. marca 1938. 1. šama je bila po vodstvu nacionalsocialističnega pokreta v Avstriji do vseh podrobnosti vodena, po nacionalsocialistih in v resnici po vsem prebivalstvu podprta napadna operacija, ki jo je povzročil Schuschniggov sklop, da bi pre-menil zunanjepolitični kurs na podlagi po-tvorjenega ljudskega glasovanja.
Učinke priklopitve moramo šele danes pregledati glede vse njene daljnosežnosti. Ustanovitev Velikonemškega Reicha je dosledno povzročila povrnitev nadaljnjih odcepljenih delov Nemčije. Ta povrnitev ni bila toliko posledica diplomatskih akcij, temveč veliko bolj učinek med tem dp evropske veljave narasle moči Reicha. Metoda sama je vedno bolj dobila bojevit značaj, ker se je odpor uživalcev pogodb iz pariških predmestij vedno bolj stopnjeval do vojaških groženj in demonstracij. Prehod od še mirnodobnih akcij do vojnih činov samih je bil spolzek, in oficialni iz-




Lahko protiletalsko topništvo na saneh Zasesti je treba neko vas. Moije lahkega protiletalskega topništva prodirajo po gozdni poti, da primejo sovražnika na pripravnem mestu.
(PK.-Aufnahme; Kriej^sberichter Henisch, Sch., M.)
am
bruh vojne 1. septembra 1938. 1. zaradi osvoboditve Danziga je le manifestiral med tem že davno storjeni sklep mednarodnega židovstva, da določi uničenju Velikonemški Reich v trenutku, ko je nastal pod nacio-nalsocialističnim vodstvom. Tako vodi ena sama črta od osvobodilnega boja v Ost-marki preko Sudetskih pokrajin, preko Me-(NadaljevsAje aa 2. etranl.)
I leliu 24 nr 36 ladij uničenih
Sovražnik vržen nazal do Harkova - Od 1. do 10. marca 773 sovjetskih
oklopnjakov uničenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. marca objavilo:
Na vzhodni fronti kubanskega mostišča je zopet oživelo bojno delovanje. V več valih izvedene sovražnikove napade smo v hudih bojih odbili z veliki zgubami za sovražnika.
V	prostoru pri Harkovu so naše napa-dne divizije vrgle sovražnika nazaj do mesta. Ob severnem in vzhodnem robu mesta se vrše boji. V napadu smo zajeli dva sovjetska polka in ju uničili. Oddelki bojnih letal in letal za boj iz bližine so razbili umikajoče se sovražne sile.
V	frontnem odseku pri Orlu je sovražnik izvedel večkrat ponovljene napade. Nem-ike čete so izvojevale velik obrambni uspeh. Vse napade Sovjetov smo odbili ob njihovih najtežjih krvavih zgubah. 26
oklopnjakov je obležalo razbitih pred našimi položaji.
Premikanja naših čet v srednjem odseku fronte potekajo po načrtih. Južno od Hol-ma je sovražnik po silnem topniškem bob-nečem ognju napadel naše položaje z močnimi silami pehote in oklopnjakov. Napadi so se zrušili v obrambnem boju deloma v hudih bojih od moža do moža. Na bojišču pri Stariji Rusi je sovražnikova napadalna moč izčrpana.
V času od 1. do 10. marca 1943. 1. so odredi vojske in Waffen-^^ na vzhodni fronti razdejali, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 773 sovjetskih oklopnjakov. Včeraj je nemško zračno orožje pri le petih lastnih zgubah uničilo 61 sovražnih letal.
Od tunezijske fronte javljajo le krajev-
ш шш


V gozdnem boju zoper Sov jete Nevarnega nasprotnika imajo naši vojaki pred seboj. Na vae strani zavarovani lezejo počagi grenadirji dalj«. Vsako drevo, vsak grm preiščejo, da jih n« preseneti sovražnik.
Ж, 1£|
no bojno delovanje. Po napadih težkega orožja so bile težko zadete sovražnikove skupine motoriziranih sil in topniške postojanke. Nemški lovci so sestrelili dvanajst sovražnih letal.
Le malo sovražnih letal je podnevi in tekom noči preletelo ozemlje Reicha. Nekaj v Zapadni Nemčiji odvrženih bomb je povzročilo neznatne škode na poslopjih. Štiri sovražna letala smo zbili na tla.
Naše podmornice, kakor je bilo 2e po posebnein poroJ-llu javljeiio, Se dalje napadajo. že več dni so bile v stiku z nekim iz Severne Amerike v Anglijo plovečim konvojem. Roji podmornic so prihiteli in v vei;«' krat ponovljenih napadih odstrelili 13, к vojnim materialom polnonatovorjenih ladij s skupno 73.000 brt. Trije drugi par-niki so bili torpedlrani.
S tem jo podmorniško orožje moglo v 34 urah javiti vsega skupaj potopitev 36 ladij s skupno 207.000 brt. Med temi ladjami so se nahajali parniki z municijo, ki 80 pri torpediranju zleteli v zrak.
Odlikovanja za stalingraiske bojevnike
Wien, 12. marca. Nadomestujoči poveljujoči general in poveljnik brambnega okrožja XVII je sporočil, da bodo poveljniki brambnih okrožij skrbeli za to, da se dostavijo vsem stalingrajskim bojevnikom zaslužena odlikovanja in bojni znaki in da dobe svojci vseh ujetih ali pogrešanih sta-lingrajskih bojevnikov tem podeljena odlikovanja z podelitveno listino vred.
Za suvereniteto malih narodov
Značilna izvajanja »Observerja« — Vzorni primer samoveličja
Stockholm, 12. marca. Londonsko časo-;jisje od nedelje zjutraj kaže posebno zanimanje za evropske države. > Observer« posveča evropskim vprašanjem prav posebno pozornost in piše med drugim, da je zadeva \nglije, da vzpostavi v Evropi zopet red in loloči razmere, pod katerimi je kakšna vlada kakega naroda za Anglijo sprejemljiva ■ili ne.
V uvodniku »Obaerverja« pod naslovom ■Zahtevo Evrope« se glasi dalje, da je dokazala tragična vrsta bliskovitih vojn, da je ■ ečina evropskih narodov postala premajh-la, da se sama uspešno brani. Njihova su-/ereniteta da je samo še tvorba domišljije. Federacija da je edina alternativa za male larode, da se prepreči, da jih ne more večji osed tlačiti in anektirati.
Kot torej vidimo; vzorni primer samoveličja naivnih Angležev. Ta angleška neumna predstava pa je še posebno podčrtana s tem, ko prihaja »Observer* з svojim izlivom ob 6asH, ko je »razprodaja imperija« v polnem zamahu. Pred vsem so pa ta izvajanja zanimiva, da so Angleži že izpustili iz prograo
stran 2. — etev. 21.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, IS. marca 1943.
Brempen bo| proli našim podmornicam
Severnoameriški vojašlti liritili postavi Roosevelta na laž - „Nihče ne more zaustaviti pođmornišiie nevarnosti«
Lizbona, 12. marca. Vse amerikanske nade, da se bo zmanjšala podmomiSka nevarnost, so se izkazale kot zgrešene. Sedaj se prlčno zboljševati vremenske prilike v Atlantika, itar povzroča vojaškim krogom ZedinjenJh držav resne skrbi in strah. V severnoameriškem časopisa »The Christian Science Minitor« se oglaša znani vojaški kritik kapetan Frederic Oliver in živo svari Booseveltove cenzurne oblasti ter zahteva, naj se ameriški javnosti pojasni podmomiška nevarnost v vsem obsega.
>Ne greza to«, tako pravi, »bomo U mo-
gli graditi več ladij nego je potopljenih, ampak treba je opozoriti tudi na težke zgube dragocenega tovora, ki gre v nič skupaj s potopljenimi ladjami.« Sicer agitacija v USA vedno kaže na naraščajočo proizvodnjo Zedinjenih držav, pravi vojaški kritik in potem nadaljuje: »Pozabijo pa, da je proizvodnja brez vrednosti, če jo ne v neznatnem delu pošiljajo na dno morja.«
Posebno poučno je, da se amerikanski kritik kapetan Oliver postavi po robu napi-havajočemu se poročevanju o gradnji ameriških ladij, ki hoče danes dopovedati svetu, da lahko narede ladjo v nekaj dneh. »če trde Kayser in njegovi ljudje«, izjavlja ameriški strokovnjak, »da ladjo lahko napravijo v osmih dneh, to sploh ni nobeno merilo, ker tu ne gre za gradnjo, ampak za sestavo sestavnih delov, ki so jih napravile že druge tvomice in industrije. Docela neumestno je, da hočejo na tak način slepiti amerikanski narod in ga varati glede pravega položaja«. Kapetan Oliver gre ce-16 tako daleč, da stavi tem čarovništvom »čudežnega konstrukterja« Kayserja nasproti jasni in trezni program nemških podmornic, ki temelji, kakor se izraža, n a skrbno izdelanem načrtu in je že dosegel dobre rezultate, take, ki že zbujajo pozornost Zedinjenih držav.«
Ta zanimiva priznanja ameriškega vojaškega strokovnjaka so sposobna, da vzamejo ameriškemu narodu vso iluzijo, ki jo umetno goji Rooseveltova agitacija. Potr-
„Bol na življenje in smrt*
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mela, Danziga, WestpreuBna, Gorenjske in Spodnje Štajerske. In ker je bila zguba teh ozemelj posledica prve svetovne vojne, nastaja pred našimi očmi epoha v kratkem že tridesetletnega boja te generacije za obstoj nemške krvi in nemškega Reicha.
Notranje- in zunanjepolitični nasprotniki so postali enobitni. ZsJconi nekdaj notranjepolitičnega boja so danes smernice svetovnega obračunanja, in čednosti, s katerimi so zmagali prvi nadonalsocialisti, so, če so danes utelešeni v vsej naciji, siguren temelj za zmago v svetovni vojni. Priklopitev Ostmarke je bila izvršena 13. marca 1938., podpis pod ustanovitveno listino Veliko-nemškega Reicha pa stavi danes nemški vojak.
Ravnotako ko je bila država Bismarcka sicer zgrajena po eni fanatični volji in ustanovljena s skupno prelito krvjo vseh nemških plemen, ki so se takrat združili, ravnotako se je mogel FUhrerjev Reich sicer ustvariti z odstranitvijb mej, ustanovljen bo pa za bodoča tisočletja v bitkah te vojne, v katerih ni nobenih Nemcev iz Reicha, Avstrijcev ali nemških rojakov, ampak v kateri so le nemški vojaki. Vojaki iz podonavskih in alpskih Gauov se sicer lahko ponašajo s slavnimi čini v tej vojni, s katerimi so z neminljivimi črkami zapisani v zgodovini, toda v nobeni teh bitk niso bili sami, ampak vedno v zvezi z nemškimi brati iz vseh Gauov. Ze davno so pozabili, da so obstajali kedaj lastni avstrijski odredi; različne tradicije so postale eno samo veliko vojaško izročilo, in postave Friedricha Velikega, princa Evgena, Molt-keja in Radetzkyja prekaša s sijajem nam vsem skupna postava Fiihrerja kot vojskovodje.
Iz bojnega časa nam je ostal samo spomin na težke ure in mnoge krize ter n a u k, davsakonesrečopremagahrab-rost srca in trdnost značaja Nadonalsocialisti v Ostmarki so zrli v oči uničenju in smrti. Danes se čutijo varne v okviru Reicha, h kateremu so vedno spadali-in s katerim so spojeni. Njihov ponos in njihova sreča je, da korakajo skupno s svojimi tovariši iz vseh nemških Gauov, in ne da bi se od n-iih knVorkoli razlikovali, v sivih
(n	♦ • « ~ 1 t.
juje jih pa tudi ameriška pisateljica uvodnih člankov Julis Shewell v listu »Philadelphia Daily News«. »Vedno bolj in bolj se je izkazalo«, priznava ona, »da Nemčija lahko hitreje gradi podmornice, kot jih morejo Ameri-kanci in Angleži potapljati. Kakšne možnosti imamo proti temu neprestano naraščajočemu ogrožanju?« Američanka ugotavlja kot odgovor na to vprašanje, da so koncem koncev odpovedale vse dosedanje metode bojevanja proti podmornicam.
»Dognali so«, tako poroča »Philadelphia Daily News«, da amerikanski lovci na podmornice za službo na Atlantiku sploh ne zadostujejo in da jih kvečjemu za operacije ob obrežju uporabljajo. Jasno je postalo sedaj, da ne zadostujejo dosedanji ukrepi za bojevanje proti podmornicam in za zaščito konvojev.« Ameriška novinarka napravi na koncu sledeče, ne ravno tolažilne ugotovitve: »NikogarnivZedinje-n i h državah, ki bi v resnici vedel, kaj bi bilo pravzaprav sto-riti, dabimoglizupomnauspeh nastopiti proti podmorniški nevarnosti — inv tem ko o tem debatirajo ter si belijo glave, potaplja Nemčija vedno več in več ladijskega prostora in ž njim dragocene tovore, ki vsebujejo ogromno vsoto ameriške delovne moči in ameriških surovin.
^ov ¥elib nspeh naših podmornic
23 ladl} s 134.000 brt potopllenlh - Nadaljnja pridobitev prostora pri Harliovn
Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. marca objavilo:
Na jugu vzhodne fronte je še trajajoča odjuga omejila bojne čine na krajevno bojno delovanje. Nasprotno je pa nemški napad zahodno in severozahodno od Harko-va zopet pridobil prostora. Dasiravno je sovražnik poslal v boj v naglici naprej vržene čete, ki so izkrvavele v srditih nasprotnih napadih, so naše napadne divizije dosegle svoje dnevne cilje.
V	odseku pri Orlu je sovražnik na široki fronti začel z novimi močnimi napadi, ki so bili zopet odbiti z nenavadno težkimi in krvavimi zgubamL
V	načrtno odmikanje na srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik zaman poskušal vdreti z močnimi silami. Neka nemška divizija je odstrelila pri tem 17 oklopnja-kov in naštela pred svojimi položaji nad 2000 padlih Sovjetov. Mesto Bjelji smo v pretekli noči po načrtu in za sovražriika presenetljivo izpraznili.
Sovražnikov naval na naše položaje pri Stari ji Rusi je včeraj popustil, primerjajoč ga s predidočimi dnevi. Več sovjetskih krajevnih napadov je spodletelo. Močni odredi zračnega orožja so na težiščih bojnega delovanja prizadeli silne udarce sovražnikovim položajem, kolonam na pohodu in novim pošiljkam.
Na afrikanskem bojišču je mir. Pri nekem nočnem napadu na luko v Alžiru so
nemška bojna letala zažgala neko trgovsko ladjo srednje velikosti.
Posamezna sovražna letala so včeraj priletela nad ozemlje Reicha, ne da bi odvrgla bombe. Ponoči je britansko zračno orožje napadlo mesto Miinchen. Prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih, v več bolnišnicah, cerkvah in drugih kulturnih spomenikih so nastale večje škode. Tudi na druge kraje Zapadne Nemčije so bile posamič odvržene razstrelne bombe, ki so povzročile le malo škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so sestrelili 12 sovražnih letal.
Brza nemška bojna letala so izvedla učinkovit podnevni in nizlii napad na mesto Worthing v Južni Angliji.
V pretekli noči so odredi nemškega zračnega orožja bombardirali dobro vidno mesto Hull. Druga bojna letala so napadla pristaniška mesta na angleški južni obali. Od teh uspešnih napadov se eno letalo ni vrnilo.
Pred nizozemsko obalo je skupina britanskih brzih čolnov napadla nek nemški konvoj. Varovalne bojne sile so odvrnile napad,-potopile tri sovražne bojne čolne in dva druga zažgale.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice v snežnih viharjih Severnega Atlantika, v sončni pripeki ekvatorja in v jesenskih viharjih ob Btiču dobre nade v hudih, žilavih bojih potopile v zadnjih petih dnevih 23 ladij s skupno 134.000 brt.
^eimanjšana jakost limske bilke
Iniciativa le trdno v rokah nemških čet
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. marca objavilo:
Zimska bitka na Vzhodu traja z nezmanjšano jakostjo. Nemške čete pa so na celotni fronti gospodarji položaja. Uspešno napadajo, na drugih mestih neomajno branijo svoje položaje ali izvršujejo zaukazana odmikanja v skrajšane frontne črte.
Nemški napad v prostoru pri Harkovu napreduje. Sovražnika smo po hudem boju vrgli iz nadaljnjih odpornih črt. V naskoku smo zavzeli številne kraje, med njimi mesti Valki in Ljubotin.
Obrambna bitka v bojnih odsekih pri Orlu in Staraji Rusi so trajali tudi včeraj. Nemške divizije, ki jih je neumorno podpiralo zračno orožje, so neomajno vztrajale proti sovražniku, ki je napadel v masiranih skupinah pehote, in mu prizadele ogromne zgube. Kljub močni uporabi topništva, oklopnjakov in bojnih letal ni mogel sovražnik na nobenem mestu pridobiti sveta.
Na sevemoafrikanski fronti je tudi včerajšnji dan potekel mirno. Lovci so nad Tunezijo sestrelili šest sovražnih letal.
Sovražne letalske sile so podnevi z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami napadle obrežje zasedenih zapadnih ozemelj in nek obmejni kraj v Zapadni Nemčiji, ponoči pa
mosto МПгрћегЈг ProWvnlstvo le imelo
Zgube. Nastale so večje škode, predvsem v stanovanjskih okrajih in na javnih poslopjih. Nekaj kulturnozgodovinskih vrednot je bilo uničenih. Obramba lovcev in protiletalskega topništva zračnega orožja je sestrelila vsega skupaj 17 sovražnih letal.
Egipt ostane izven vojne
Sofija, 12. marca. Službeni časopis »E1 Masry Effendi« zavzame stališče do govoric, ki jih trosijo po Egiptu, češ, da bo Egipt kmalu vstopil v vojno. Piše, da Egipt ne bo napovedal vojne silam o s i, naj se zgodi, karsibodi. Vlada je deželi ohranila dosedaj mir in bo to storila tudi v bodoče.
Sovjetl priznajo nemško ofenzivo
Pod silo dogodkov so boljševiki 8. marca priznali uspeh nemške ofenzive ob Doncu in so potrdili zopetno zavzetje mest Krasno-grad, Lozovaja, Krasnoarmejsk, Kramator-skaja, Barvenkovo, Slavjansk in Lisičansk po nemških četah.
Izvajajoč lak on o zakupu in poeoJUn za Sirijo in Libanon BO Zedlnjene države obljubile tema državama dobavo 1500 traktorjev, 25 lokomotiv, 10 voz cestne železnice,. 6000 tovornih voz, 400 osebnih voz, 80.000 ton moke ta vojnega, materiale za primer, če napoveeta volnn stlam osi.
(g|RCM€ČASA)
Flihrer Je podelil Kaplt&nleutnantu Georgu Lassenu, ki je na Štirih vožnjah proti sovražniku potopil SI ladij z 212.544 brt in torpediral dve ladji, odlikovanje Klchenlaub zum Ritter-kreuz des Eisemen Kreuzee (hraetov list Ic viteškemu križcu železnega križa),
FUhrer je odlikoval z Rltterkreuzom des Eleemen Kreuzes (viteškim križcem železnega križa) ^^-Sturmmanna Gerades Mooymana, GeschUtzriihrerja v stotniji oklopnjaSklh lovcev legije nizozemskih prostovoljcev.
FUhrer je poslal Izmet Ineniju ob njegovi zopetni izvolitvi za predsednika turške republike prisrčno brzojavno čestitko.
Zadnjo nedeljo izvrieni nemški zračni niu pad na obalno mesto Eastbume v južni Angliji označuje list »Daily Express« kot enega izmed najhujših, kar so jih doživeli zadnji čas po dnevi. Odvržene bombe in ogenj krovnega orožja ao povzročili pomembne škode.
Nemškega napada na USA ge boji nadžupan Laguardla, ki je izjavil v svojem govoru po radiu: »Niti malo nI izključeno, da ne bi naiciji podvzeU kak presenetljiv ali navidezni napad na vzhodno obalo Zedinjenih držav.«
Po odredbi PreUkommlssarja (komisarja za cene) ne smejo tvrdke ali trgovci blaga, ki so ga dosedaj prodajali In ki gre zanj že kda, kar brez pomisleka dajati v najem. Kajti tudi če najemnina ni pretirano visoka, pomeni taka v najemdaja poslabšanje oddajnih pogojev in zato ogibanje predpisom o zadržavanju cen, ker se z v najemdajo n. pr. fotografičnlh aparatov, ki jih je potrošnik doslej lahko ktipll, navadno poslabša njegov položaj.
Japonci so za^eU 8. marca z novimi operacijami zoper dve sovražni diviziji, ki sta delovali na nasprotnem obrežju Jangcengjanga. Japoncem se je posrečilo prekoračiti zgornji tok Jangcengjanga in zavzeti vrsto sovražnih oporišč. Prehod Je bil za nasprotnika presenetljiv, ker ga sovražnik ni tam pričakoval, kjer je bil izvršen. Japonci so se za-ta prehod zelo natanko pripravili in izvežball.
55 japonsicih brodolomcev, ki so se Izkrcali na obrežju Nove Gvineje, so severnoameriške čete pobile ali ujele; tako je v torek objavil glavni stan severnoameriškega generala Mac Arthurja. Nek drug oddelek 42 brodolomcev so severnoameriške čete na kopnem napadle in pri tem ubile 84 Japoncev, 8 pa ujele.
Celokupno non-eSko ftaeopteje Je v sredo objavilo poziv ministrskega predsednika Quis-llnga Norvežanom, da se prostovoljno Javijo za službovanje na vzhodni fronti.
Moskovska »Pravda« svari sovjetsko ljudstvo in pomožne narode boljševizma znova pred prenagljenim optimizmom, utemeljujoč to stališče s tem, da še vedno nedostaje druge fronte.
Opozarjajoč na prostozidarske listine, poudarja »Avoz« znova: »Ce je boljševizem krl-voveretvo našega veka, je prostoEldaratvo Javni sovražnik tradicionalnega ustroja naclje. Le degenerirani narodi ae zatekajo k demokraciji.«
»Dlario da Manha« se peča v nekem članku z brltansko-amerikansklm sporom glede največjega trgovskega brodovja In pri tem ugotavlja, da znašajo ladijske zgube obeh držav od začetka vojne do decembra 1942. leta še enkrat toliko ko nove zgradbe v istem razdobju.
Prijatelj boljievikov, kardinal Hlnsley, je objavil pastirsko pismo, ki vsebuje sledeči značilni stavek: »Vsak dan molimo za So-vjete.« Hlnsley se s tem. In sicer ne več »dostojno«, uvršča med one cerkvene veličine, ki jim je najvišji cilj razširjenje bolJSevlške kuge.
V	Angliji so pozvali na nabor 16 In 17 let stare mladeniče.
Poslanec Spodnje zbornice Shlnwell Je v sredo trdil v parlamentu, da so prlzadejane nepopravljive praznine v prehranjevalnih rezervah Anglije. Shlnwell je opozarjal na to, da je nedavno Churchill priznal, da se je poseglo po prehranjevalnih rezervah, ki ao se že zelo nevarno skrčile.
V	angleški Spodnji zbornici so, kakor javlja londonska poročevalska služba, v torek izvolili Colonela Browna za novega predsednika te zbornice. Brown Je bil od 1938. leta naprej predsednik Zgornje zbornice.
Vplivni general čungklnške armade L1 Sing-kl se je glasom poročila tokijske radlooddajne postaje začetkom marca vdal a 5000 možmi In častniki, da ae pridruži taboru nacionalne kitajske vlade.
Rooeeveltov osebni poverjenik v Indiji, Philip, Je Imel številne razgovore z vodečlml osebnostmi v Bombaju. O vsebini teh razgovorov sicer ne objavljajo ničesar, vendar ae lahko domneva, da so del PhlUpovega programa, zbirati za svrhe Zedinjenih držav gospodarske In politične Informacije v Indiji.
V	Zedinjenih državah primanjkuje kmečkih delavcev že v takem obsegu, da so že v celi vrsti držav predlagali, naj Izpuste kaznjence »proti častni besedi«. Manjka poldrug milijon delovnih moči, da bi mogli opraviti tudi le najnujnejša dela obdelovanja In žetve.
Avstralsko ministrstvo za vojno organlza^ djo je predložilo načrt racionalizacije, po katerem Je bilo v Avstraliji v enem samem dnevu zaprtih 480 bančnih podružnic In sedežev denarnih zavodov. Na tak način hočejo dobiti 6000 delovnih moči za vojne svrhe.
Po poročilih Iz Waehlngtona hočejo Zedlnje-ne države z blokado Izstradanja izsiliti od francoske kolonije Martinique, da Jim za njihove lastne svrhe izroči svoje razpoložljivo trgovsko ladjevje.
Verla« and Orucki N8.-Gau«crl«)t und Dnidicrtl Kinitn GmbH.. П«««|Гвг< - Il'Jf,!?!*""! Pi* H#W#m (la Wehrdlciiit) - IUepU4rif«»IJ«l P^drlcb Hontaua. — i!ant*l !•< Annlt4illtl( Nt. I
(fvaj dar v soboto na| bo žrtcgf - iOodite vwedni ftonie na ГхДоДц
Sobota, 18. marce 1948.
K AR A W AXKKTf BOTE
stran 8. — štev. 21.
Iz Cikaga v ujetništvo
Doživljaji mladega Amerlkanca - Za Nemce naj bi bila vojna poslednji udarec
Poročilo opisuje doživljaje mladega Amcrikanca, ki je šel na vojno poln veselja do postulovfčln, katero so mu slikali kot zelo lahko. Resničnost afriške vojne je delovala kot straiSno prebujenje.
PK. — Posebno poročilo. V svojem pripovedovanju napravi odmor. Stvarno in brez pretiravanja, včasih odsekano kratko, podaja svoje doživljaje. Star je 21 let, toda njegov mladi obraz je zasenčen radi strašnih doživetij zadnjih vojnih tednov.
Prekinil je svoj študij na tehnični visoki Soli in se javil prostovoljno k vojakom. Po izvežbanju je bil vesel, da je bil prideljen ekspedicijskemu zboru. Razpoloženje je bilo izvrstno. Pronicalo je: Preko velike luže gredo! Kam? Na Angleško? Ali V Francijo? Ali na Norveško? Tega še niso vedeli; bilo je pa tudi vseeno. Mlade sveže čete — mase '— material — zmaga USA je bila toliko kot zajamčena!
»Ko smo pluli skozi gibraltarsko ožino, so nam povedali cilj izkrcanja in namere. Vedeli smo, da bo podmorniška nevarnost večja, računali smo z zračnimi napadi in smo imeli pogosto alarm! Končno v Alžirju, končno zopet na suhem! Toda še med izkr-cavanjem so bili zračni napadi! Zračni napadi podnevi in ponoči, vprvič smo čutili nekaj od vojne. Odpor Francozov je bil oči-vidno zlomljen že od prejšnjih čet, to se pravi, smatrali smo že vnaprej ta odpor Bamo za »simboličen«.
Veličastni dnevi v Alžir ju! Nova doživetja, novi vtisi — tukaj lahko vzdržimo! Poročila o izkrcanju nemških čet v Tunisu nismo smatrali za posebno resnega — bili smo vendar močnejši in smo vedeli: zavzetje Tunisa se s tem zavleče največ za nekaj dni... Tako smo mislili!
V prvem nemškem nasprotnem napadu
Dva dni smo počivali v Constantine, nato smo šli dalje preko Souk — el Arba — Beja — Medjez el Bab v Tebourbo in Dje-dido! Brez odpora — toda nato smo spoznali vojno v vsej svoji trpkosti. Prvi nemški nasprotni napad se je začel! Prokleto! Odkod imajo vendar Nemci oklopnjake, topove in letala ? Ogorčen boj za Tebourbo, tu so bili večinoma Angleži. Nazaj, nazaj, nazaj — velike so bile zgube ljudi in materiala, naše razpoloženje je ponehavalo, spominjali smo se Alžira, Amerike, vednb smo se izpraševali: Zakaj ? Zakaj ta neumnost ?! Prišel sem na drug odsek. Spotoma so napadla naše kolone v nizkem poletu nemška lovska letala, dnevno sem zgubljal tovariše. Nato sem prišel skupaj z ljudmi, ki so bili po značaju in vojaško manjvredni, kaznjenci, ki naj se obnesejo sedaj na fronti, ki pa nam Amerikancem ne delajo posebne časti.«
Nato poroča mladi Amerikanec o slede-
čih tednih, ki jih je preživel deloma v mirnih položajih, deloma v premikanjih, deloma v bojih, dokler ni bil nekega dne ujet...
»Dan pred mojim ujetjem sem doživel najstrašnejše vse vojne! Kot že tako pogosto, so napadli strmoglave!, tokrat pa natančno postojanke, v katerih sem bil tudi jaz! Videl sem jih prihajati — naravnost proti nam — mislil sem, če se sedaj vržejo na nas — potem ...! In že so se nagnili! Strašansko je tuljenje, ki tako zruši živce — skril sem se v neko kotanjo — ropota-nje, da nič ne slišiš — blato brizgne, vse je črno okoli mene. Dva, tri tovariše je zadelo in jih je po vseh pravilih raztrgalo na drobne kose! Pa še vedno tulijo motorji in bombe se razpokavajo z ropotom, ki gluši ušesa! — Jenjajte! Jenjajte z norostjo!
vpijem, kot da bi moglo to pomagati! Vse to je trajalo samo nekaj sekund, toda najstrašnejše sekunde mojega življenja! — Poglej — Karol je mrtev! In Viljem, krasen dečko! Snoči mi je še pripovedoval o svojih načrtih za bodočnost! Povsod mrtvi tovariši, rezgetajoči konji, ruševine in lijaki — komaj pridemo do zavest' — tu se že vale nepričakovano nemški oklopnjaki — drve preko naših postojank — za njimi pehota in gorski lovci — oni so vedno veliko slabejši kot mi?! Ali ničesar ne moremo napraviti proti — in tako sem prišel v ujetništvo — to je moja zgodovina, moja pot iz Amei'ke v Tunis!«
Molči. Doživetje napada strmoglavcev je moralo nanj vplivati, je morda napravilo mladega dijaka zrelega. Samo parkrat je bil v hudem boju, toda v teh nekaj dnevih je doživel vojno, kot si je tam preko velike luže ne predstavljajo, vojno v vsej njeni ostrosti in grozovitosti...
Kriegsberichter Herald Wachsmuth.
Oklo|ini tlak dni v sovražnikovo sredino
„Jekleni blisk" v napadu - Lomilec valov o sovletkem stolpu
PK. če zavzamete zopet nazaj to važno križišče stepe, boste postali člani Stalinove garde. S to vabo se naganjajo sovjetski polki za polki na železniške tire, ki peljejo v veliko mesto. Naše postojanke so ogrožene. Sovražnik napada. Preden se zberejo naše čete za nasprotni napad, se mora nekaj zgoditi, se mora hitro in nesporno zabiti klin. Toda kdo naj vskoči v odprtino?
V divji vožnji na fronto Je že na potu. V divji vožnji, v prikrivajoči barvi komaj razločljiv od zasnežene stepe drvi dalje naprej, oklopni vlak, jekleni blisk Vzhoda. Neprijetno vpliva ta sivobela kača, ki vozi skozi temno noč s svojimi negibljivimi oklopnimi udi in ven molečimi topov-
skimi cevmi. Komaj se spozna obrise posameznih voz. Občuti se pa le pomirjevalno, da skrivi ta vlak v sebi vse ono, kar bo uničilo napadajočega sovražnika. Vedno bliže je fronti. Posamezni streli prekinejo jekleni trušč njegove vožnje. Žarometi mu slede in sovražnik že strelja na vlak.
Pod sovjetskimi letali dalje Sedaj postane tudi v njem živo. Kot da je vulkan, ki bljuje na vse strani, streljajo neprestano topovi iz njega, salva za salvo srednjega in težkega kalibra, vmes pa pi-skajoča godba njegovih strojnic in zamolklo nabijanje njegovega lahkega protiletalskega topništva. Sovražnik ga je spoznal in mu meče vse, kar le more, nasproti.

А*шаш
шшш


i
ifSS^SŠ^^
ЈЈ^г,- -дааги.г
0!%Дк1ј^^


Toda jekleni blisk drvi dalje, v sredo med Sovjetska letala ga obstreljujejo v nizkem letu. Pionirji se mu poskušajo približati sovjetske polke in jih kosi, kot srp žito. Val za valom je uničen, dokler se ne ustavi sivi veletok napadalcev in se ne vali nazaj v divjem begu.
Strahotna je poljana mrličev te bitke in veliko ozemlje, katero zmagovito zapusti oklopni vlak in ga da na razpolago napre« dujočim nemškim četam.
Do smrti utrujeni popadajo možje na svoja ležišča, možje, ki se že več tednov; neprestano bore in so od februarja 1942 že prehodili 50.000 km na Vzhodu. Krvave žrtve in ure najhujših bojev so zvarile v eno samo bojno skupnost pionirje, topničarje, oklopnjaške strelce, grenadirje, brezžično brzojavno moštvo, protiletalske tophičarje* bolničarje in železničarje oklopnega vlaka^ Samo v eni noči je bilo 22 sovražnih zračnih napadov. Kolikokrat je morala posadka zapustiti vlak, da pojača napadne čete in poljske postojanke fronte. Toda vse so prenašali tiho in radi, ker eden preveva njihovo voljo in jih navdušene potegne s seboj: njihov poveljnik. Je neustrašen napadalec, je trdno središče ljudi, ki so tu za^ stopani: Frizov, Berlinčanov, Porenčanov, Slezijcev, Saksoncev in onih iz alpskih pokrajin. Kriegsberichter Fritz T h o s t.
v brezkončni verigi korakajo nemški grenadirji skozi prostrano pokrajino na Vzhodu.	(PK.-
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter GUnther, HH., M.)
Hitrorastoče rastline
Najhitrejše rastejo gobe. Goba Dietyo-« phora zraste 5 mm na uro. Laglje opazujemo hitro rast žitnih vrst, pri katerih je bila ugotovljena hitrost rasti do 1.8 mm na minuto.
IVas knjižni kotiček
Roman Izrednega formata nam nudi Kari. H, Bischoff Verlag s knjigo >Der Herr vom. Hradschin«. V njem se opisuje življenje nemškega cesarja Karla IV., ki je vladal od leta 1340. do 1378. Spunda, ki je spisal že mnoge zgodovinske romane, podaja z zgodovinsko resnično stvarnostjo sliko vladarja, ki je dal mestu Pragi umetniško In duhovno obeležje in je določil sliko mesta za stoletja. Bralec doživi še enkrat dobo tega cesarja, je deležen številnih dejanj Karla IV. in je lahko po pre-čitanju knjige prepričan, da ni bral samo u-metniško dragocenega dela, temveč, da se je spoznal z očmi pesnika z bistveno dobo nemške zgodovine. Zgodovinska zasluga Karla IV. za njegove dedne dežele je zelo velika: predvsem ustanovitev mesta Prage, ki se pred njim skoro ni razlikovala od večje vasi. Deželi Češka in Moravska, ki ste bili stoletja člen nemškega Reicha In ste bili šele z nesmiselnim »mirom« v St. Germainu oklicani za državo, ki je imela ob nastanku v sebi klice razpada, sta od njega dobili svoj trden red. Pospeševal je trgovino in obrt, napravil je prometne poti vame, napravil je Moldavo plovno, kmetskl stan pa je našel v njem dragega prvobojev-nlka za svojo stvar. Zraven tega se je posvetil umetnosti in znanstvu, ki je dobilo z , ustanovitvijo prvega nemškega vseučilišča v Pragi prvo torišče. — Vse to opisuje Spunda v lepem jeziku In s temeljitim znanjem zgodovine te dobe. Verlag s tem nudi delo, ki spada, ravnotaJto kot ostala dela Spunda, med dragocene zgodovinske knjige novejšega nemškega slovstva.	Fr. Horstmann.
Werner Lilling:
Mali slovar NSDAP
VI. Gliederungen der Partei (oddelki stranke)
1. Die Sturmabteilung (SA) (Udarna četa).
Častni naslov Sturmabteilung je podelil Fiihrer po zgodovinski bitki v dvorani z dne 4. novembra 1921. malemu krdelu mož, ki se niso plašili smrti in ki so onega večera z življenjem in krvjo branili nacio-nalsocialistično zborovanje množic v Miin-chner Hofbrauhausu proti marksističnemu terorju. Med tem je pa že skoro 400 mrtvih in okrog 40.000 ranjenih iz neštetih bitk v dvoranah in po ulicah pridobilo imenu SA. tako posvetitev in sijaj, da ne more nikdar obledeti. Vedna pripravljenost, žrtvovati za idejo lastno kri in braniti, če je treba, na-cionalsocializem tudi s pestjo, je napravila SA. hkrati za etično jedro pokreta in za krepak granat novega Reicha. Največ strankinih UnterfUhrerjev in Politische Lei-ter je žlo skozi SA. Po Fiihrerjevi volji naj bo SA. za vse čase velika šola političnega vojaštva, pripravljenosti za boj, tovarištva in duha občestva. Od januarja 1939. sem je S A. poverjena z veliko nalogo predvo jaške in povojw%e vojne vežbe nemškega naroda.
Adolf Hitler kot Oberster SA.-P U h Г e r je poveril skrb za to politično izbrano in bojno četo Reichsleiterju Viktorju L u t z e j u s tem, da ga je 30. januarja 1943. postavil zaChefadesSta-S>oe (načelnika štaba) der S A.
SA.-der NSDAP je Gliederung (oddelek > stranke v smislu napedbe z dne 29. marca 1935. in je- po področju razdeljena v 25 Gruppen (skupin).
Gruppe so razdeljene v Brigaden, te pa v Standarten, le-te zopet v S t ii r m e. Najnižja enota je Sturm. Ta je pa hkrati tudi najvažnejša enota, po tradiciji posvečeno neposredno zasajališče in mesto negovanja duha SA.; on ima za SA. isti pomen ko Ortsgruppe za celotno stranko. Podrazdelitvi Sturma sta T r u p p in S C h a r.	^
2. Die Schutzstaffeln (^^) (zaščitni odredi)
# # Die Schutzstaffeln (f^) der NSDAP (zaščitni odredi NSDAP) so bili ustanovljeni 9. novembra 1925. 1. kot izbor posebno zvestih in zanesljivih Parteigenossen za zasebno zaščito Fiihrerja in njegovih Unterfiihrerjev in za zaščito zborovanj. Predhodnica je bila leta 1923. po J u -liusu Schrecku ustanovljena udarna četa »StofJtrupp Adolf Hitler«, ki je tudi že nosila znak mrtvaške glave na čepici. Številčno je namerno razmeroma vedno mala.
1/^ je v okviru skupnega pokreta v prvi vrsti pozvana, daščitiNemčijovno-tranjosti. Zato je Reichsfiihrcr hkrati načelnik nemške policije v Reichsministe-riumu des Innern.
V Ц pride hkrati do izraza misel na kri in zemljo, ker so za zakonske zveze njenih članov predpisane posebno stroge določbe, ki hočejo z nastanjenjem rasno dragocenih
rodbin ohraniti in pomnožiti našemu narodu najboljšo krvno dediščino. Na čelu stoji kot Reichsfiihrer Reichsleiter H e i n r i C h H i m m 1 e r, Ta je, odkar je 20. julija 1934. 1. Ц postala samostojna Gliederung poleg SA., neposredno podrejena Fiihrerju.
Odseki so porazdeljeni v Standarten, le- te v S t u r m b a n n e in ti zopet v S t U r m e.
3. Das Natlonalsozialistische Kraftfahr-korps (NSKK.) (nacionalsocialistični zbor motornih vozil)
Das Nationalsozialistische Kraftfahrkorps (nacionalsocialistični zbor motornih vozil), je nastal iz združitve prejšnje Motor-SA. in starega NS.-Automobilkorpsa, ki sta pred prevzemom oblasti skupno dala za politični boj NSDAP sredstva motorizacije na razpolago. Danes obsega NSKK kot velikanska organizacija stotisoče nemških avtomobili-stov v prostovoljni službi in je postal nosilec ideje motorizacije v Nemčiji. Njegova vrednost kot orodje nemškega gospodarstva in nemške obrambne moči se skoro ne da ceniti. Poverili so mu tudi prometno vzgojo.
Mesto Korpsfiihrerja zavzema kot naslednik pokojnega Reichsleiterja Adulfa Hiihnleina sedaj Pg. ErwinKraufi. Njega podpirajo Chef-Stabsfiihrer (načelnik vodja štaba), Chef-Adjutant (načelnik-pribočnilc) in Inšpektor fur technischo Aua-
bildung und Gerate (nadzornik za tehnično izobrazbo in orodja).
4. Hitler Jugend (Ш) (Hitlerjeva mladina)'
Skrb za nacionalsocialistično mladino in za nemško mladino sploh je po-verjena Reichsjugendfiihrerju der ^ Partei (strankinemu državnemu voditelju mladine) Arthurju A x m a n n u, ki je hkrati JugendfUhrer des Deutschen Reiches (voditelj mladine nemške države). Njemu je podrejena celokupna Hitler Jugend (Hitlerjeva mladina), ki je bila ustanovljena 1926. 1. in se je obnesla v stiskah in težavah dobe boja. Ona vzgaja po zakonu z dne 1. decembra 1936.1. danes vso nemško mladino in je razčlenjena takole: Hitler Jugend (dečki od 14. do 18. leta), Deutsches Jungvolk in der ПЈ (nemška deca v HJ) (dečki od 10. do 14. leta),
Bund Deutscher M&del in der HJ. (zveza nemških deklet v HJ) (dekleta od 14. do 21. leta),
Jungmadel in der HJ. (dekliška deca v HJ) (deklice od 10. do 14. leta).
Za dekleta od 17, do 21. leta je Reichs-jugendflihrer leta 1938. ustanovil >BDM. • Werk Glaube und Schonheit« (ustanovo zveze nemških deklet »vera in lepota«). Ta vzgaja dekleta za osebnosti povezanega občestva in jih združuje v to-variških delovnih skupnostih.
Da prepreči beg z dežele v mesto, je ReichsjugendfUhrer leta 1934. oživotvoril L a n d d i e n s t der HJ (službo HJ na kmetih),
[(Daljc! Brihodnjič.%
Seite 4. — Nr. 2L
KABAWANKEN BOTE
Samstag, 13. M&rz 1843.
f" 24 Auncfen 207.000 BrI vcrsenkf gemefcfeff
Der Feind auf Charkow zuriickgeworfen
ESmpIe am Stađtrand - Qrofier Abwehrerfolg Im Frontabsdinltt von Orel - Vom 1. bis 10. Marz 773 Panzer zerstfirl
We đnrA Sonđcnnelđung bekanntgegeben, sind nnsere U-Boote welter im Angrlff. ScJt Tagen hieiten ste FShlung an einem von Norđamerika nadi England stcnernđcn GeleitKug. Unterseeboot-Rudel sefalossen ћегап nnđ sdiossen In vlelfadi wlederholten Angriffen 13 voll ■ft Kriegsmaterial beladene Sdiiffe mit znsammen 73.000 Brt heraus. Drei weitere Dampfer worden torpedicrt. Dam if konnte die Unterseebootwaffe innerbalb 24 Stnnden insgcsamt die Vcrsenknnj; топ 36 Schiffen mlt msammen 207.000 Brt melden. Unter diesen Sdiiffen bcfanden ■idi adit Munitlonsdampfcr. die bel der Torpedierung In die Luft flogcn.
Einige In Westdcutsdiland abgeworfene Bomben ver-ursaditen unhedcutende GebaiideschSden. Vier feind-liche Flugzcugc wurdcn aum Absturx gebradit.
Ans dem FSIirerfioaptquartler II. Mirz. Dae Oberkommando der Wehrmadit gibt bekannt;
An der Ostfront des Koban-Briidcenkopfes lebte die KampftStigkeit wiedcr anf. In meh reran Wellen vorjctragene Angrlffr des Feindea wurdcn in (chweten КЗшрГеп vetlustreich abjiesdilagen,
Im Raum von Cbarkow warfen nnsere Angrtffs-divislonen den Feind anf die Stadt шгбск. Am nSrd-lldien nnd westlidien Stadtrand wird gekampft. Dnrdi nmrasundea Angriff wurden xvei Sowjet-regimcnter vemichtet Kampf- and Nahkampf-gesdiwadei lerschlugcn xurQckweidiende (eindliche Krifte.
Im Frontabsdnltt von Orel fUhrte der Gegner mchrfadi wiederboltc Marke Angriffe. Die deutsdien Truppen crrangen cinen grolScn Abwehrerfolg. AUe Angriffe der Soviet* worden unter sdiwersten blu-tigcn Verliuten abgesdilagen. 26 Panzer bliebcn zcrstSrt Tor nnseren Stellungen liegen.
Die Bewegungen ansercr Tmppen im mittleren Frontabschnitt verliefen ohne Storung durdi den Feind planmaSig.
SSdlldi Cliolm griff der Feind mit starken Infan-teiie- nnd Pantcrkriiften nadi heftigcm Artiilerie-trommeifeuer oniere Stellungen an. Die Angriffe bradien im Abwchrfeuet, zum Tell in harten Nah-kiimpfen, znsammen. Im Kampfgebiet von Staraj* RuBja ist die Angriffskraft des Feindes ersdiopft
In der Zeit vom 1, bis 10 M3ri warden an der Ostfront 773 Sowjetpanier durdi VerbSnde de# Heeres und der Waffen-ff zeretSrt, erbeutej oder bcwegongsiuifahig gesdiegscn.
Am gestrigen Tage verniditete die deutsdie Luftwaffe kl {ОвГ eigenen Verlusten 61 feindtidie Flng-zcng*.
Von đtr tnneslschcn Front wlrd nnr Srtlidie Kampftitlgkelt gemcldet, Durth Angriffe der Luftwaffe warden motorlxlerte Ki3fte;riippen und Artil-letlestillungen des Feindes sdiwer getroffen. Deutsche Jager schosscn 12 feindlidhe Flugzeuge ab.
Nur wcnige feindliche Fiugreuge Qbcrflogen bei Tage and w3hrcnd der Nadit das Reidisgeblet.
TUrke! blelbt HBter der Meerengen
Ankara, 12. Marz. Wie der engliscbe Nach-rlchtendienst aus Kairo meidet, liatte ein SgVP-tisciier Korrespondent eine Unterredung mit dem tiirkischcn Premlerminister Sukru Saracoglu. Der Ministerprasident habe bei dieser Unterredung u. a. festgesteilt, dafi, was imraer sich auch er-elgnen moge, die TUrkei als HUter der Meerengen alien kriegcrlschen Absichten gegeniiber unerschUtterlich bieiben wUrde.
England zu FiiBen der USA-Besatzung
Elne antliildlsdie Dame des englisdien Adels erhlelt Neger als GSste
hw. Stockholm, 12. Marz. (Eigenbericht.) Eine Dame des engllschen Adels, die unter dem Ein-drudi der Bemiitiungen, den USA-Truppen in England demonstrative Gastfreundschaft zu be-weisen, schlieBlich seufzend vier Amerikancr als WochenendgSste auf ihren Landsitz einlud, stcllte eine einzige Bedingung: es dUrfte sidi nicht um Caste ffidischer Abstammung handein. Sie er-hielt vier Negeroffiziere zugeschickt...
Diese verbiirgte kleine Gesdiidite gibt einen guten Einblick in das heutige England — nidit sosehr in bczug auf das Verhaltcn gegeniiber den Juden, denn die antijiidische Bewcgung 1st offensichtlich nodi immer ziemlidi sdiwach und diirfte sich auch nidit starker geltend machen, wohl aber In bezug auf die Unterwerfung des Lebens unter die Gesetze der amerikanischcn Fiihrung im plutokratischen Krieg gegen Europa. „Unter engiischem Gesichtspunkt ist ja Amerika eine GroBmacht, mlt deren Hilfe der Krieg ge-wonnen werden soil", helBt es in einem Beridit
Erfolgreiche Angriffe im Raum um Charkow
SAwere Wutlge Verluste der Sowlets Hel den AbwehrhSmpfen um Orel
Berlin, 12. Marz. Im Vcrlaufe der berelts gemeldeten Operationen westlich und nord-wcstlidi von Charkow drangen die Truppen des Heeres und der Waffen-^f am 9. Marz 1гоЦ! heftigem Widerstand der Bolschewisten und trot* schwierigsten Wegverhaltniasen welter vor. Hlebei wurden mehrere Ortschaften zurilck-gewonnen und eine besonders wichtlge Nach-sdiubstraSe des Feindes wurde unterbuuden.
Immer wieder versuchten die S owlets, durdi zihlrelche EntlastungsvotstoQe und Gegen-SDgriffe die Bewegungen unserer Truppen zum Stelien zu bringen. In aller Eile zogen die Bolschewisten von welt entfernt liegenden Front-absdinitten Truppen heran und warfen sle zu-sammen mit Verbanden Ihrer Heeresreserve in den Kampf. Alio diese Versuche, die von zahl-relchen Panzem unterstiitzt wurden, blieben jedoch erfoiglos und Itonnten von unseren Truppen mlt hohen Verlusten fiir den Feind ab-gewiesen werdcn. Von iwanzig Panzern, die einen der Angriffe begleiteten, wurden allein zwolf abgesdiossen, wahrend an anderer S telle neun Panzer das Opfer unserer Abwehr wurden. Nađi bisherlgen Meldungen vernlchtete oder er-bcntete in den K&mpfen am 8. und 9. Miirs eine Infanterledlvislon 15 Panzer, 38 Geschiltze, 11 Granatwerfer und 18 PanzerbOcIisen. An anderer S telle gelang es mehreren Kampfgruppen, in ein von den Sowjets stark besetztes Tal einzudnn-gen und es vom Feind zu saubern. Die Erfolge an diesem Frontabschnitt sind besonders be-merkenswert, well sie trotz der durch das Tau-wetter bedlngten starken Verschlammung aller Wege erzielt wurden.
Die Luftwaffe unterstiitzte die Unternehmun-gen des Heeres wShrend des ganzen Tages wlrk-sam. Die Bolschewisten erlitten hiebei wiederum betrSditllche Verluste. Elne Anzahl Panzer sowle mehrere sdiwere Gesdiiitzt fielen den gutliegen-den Bomben zkv Opfer. 66 Fahrzeuge alter Art und zahlrelche Lastkraftwagen wurden vernldhtet oder schwer beschadlgt. Im Luftraum kam es wlederholt zu heftigen Gefechten. Unsere Jagd-
flieger schossen dabcl ohne elgene Verluste zehn sowjetlsche Flugzeuge ab. Bei einem Tiefangriff unserer ZerstBrerflugzeuge gegen einen Front-flugplatz hinter den sowjetischen Llnien wurden mehrere Flugzeuge am Boden schwer getroffen, von denen einige verbrannten.
Ebenso erfolgrelch verliefen unsere Abwehr-kSmpfe Im Raume sUdlidi Orel, wo. wie gemeldet, der Feind auf brelter Front erneut angriff. Drei neu herangefilhrte Divlslonen ver-suditen, Im Abschnltt elnes Armeekorps einen Durdibruch zu erzwingen und rannten in mehreren tlefgestaffelten Wellen gegen unsere Haupt-kampfllnie an. Unter schwersten blutlgen Verlusten der Sowlets blleb der Angriff vor unseren Llnien liegen. Bel einem VorstoB des Feindes siidostwSrts Orel konnten von unserer Abwehr sechs der angrelfenden sleben Panzer auBer Gefecht gesetzt werden. Bei ihren ver-geblichen Angriffsversuchen verloren die Bolschewisten hier am 7. und 8. Marz mehr als 1500 Tote und Verwundete.
des Londoner „Svcnka - Dagbladet" - Vcrtreters tiber das heutige englisch-amerikanische Ver-haltnis, insbesondere iiber die englischen An-strengungen, den USA-Be^atzungstruppen in England das Lcben so angcnchm wie nur irgend moglich zu gestalten.
„Die Rcaktion des amerikanischen Soldatcn auf das Leben In England und die englischen Auffassungcn slnd dahcr SuBerst wichtig. Man muB versuchen, es ihm behaglich zu machen. Damlt er sich behaglich fUhlt. muB man nicht nur seine Umgebung so angenehm wie moglich gestalten, sondern auch in der traditionellen Einstellung des Engianders aiilraumen, sich im Verhaltnis zu Ausiandern als ein exklusiver Kulturtrager unter einer Saramlung relatlv tief-stehender Typen zu fiihlen..."
Das Ergebnis bestehe — so berichtet der neu-trale Beobachter — In einer ganz England um-fassenden Anstrengung, die amerikanischen Sol-daten zu gewinnen. In jeder Stadt, jedem Dorf, gibt es ein „Gastfreundschaftskomitee", das alles bearbeitet, was fur die Amcrikaner ein Problem sein kBnnte: „vom Vergniigen bis zum Hosen-biigeln". Man arrangiert Tanzabende, Theater-vorsteilungen, Vortriige, mobllerte Zlmmer, Ein-kaufe und Familienverkehr...
England, durch die Wiirdc des einzeinen nor-malerweise hermetisdi abgesperrt gegen Aus-iander, hat das feindlich klingende Motto: „Mein Haus. meine Burg" zugunsten einer — wie Ame-rlkaner gelegentlich ironisch sagen — „Sđiarm-anstrongung" ohnegleldien gestrlchen. Die englischen Behorden Ziehen bei allem die amerikanischen, die ja hente iiberall in England reprćlsen-tiert sind, zu Rate, insgesamt — sagt der neu-trale Beobachter — habe man den Elndruck, daB heute jeder Englander tief erfiillt sel von der Notwendigkeit, die Bande zu Amerika fest-zuknUpfen.
Ob der Amerikaner — wie es der schwedische Berichterstatter formuiiert — auf diese Weise Europa entdeckt, erscheint allerdings zweifelhaft. Das englische Lachein gegeniiber Roosevelts be-waffncten Sendboten wirkt zuweilen recht selt-sam, aber das Land Churchills hat es ja nicht besser verdient.
Churchills Bombenkrieg wird zumBumerang
London mufi wirksame deutsdie Aktlonen gegen miiltSrlsdie Ziele bestatigen
hw. Sto'dholm, 12. Miri (Eigenbcricht.) Der Sonntagsaogrlff dcutscher Luftstreitkrafie auf East-bourne und der Naditangriff auf Southampton — In beldcn Fallen wirksame ScblSge gegen dowandfrele mllitarlsche und krlegswlrtschaftliche Ziele — haben trotz der englisdien Bagatellislcrungstaktik. die son.st in soldien Fallen eintusetzeo pflegt. diesmal ein zlemllcfa krfiftiges Echo erwedt Die englischen Be-rlchte geben zu erkennen, da G belde Untemehmun-gen sebr klibn durchgefubrt wareo und die Wlrkung entsprechend groB tel.
Der Nachtalarm. den London batte. solite nach einem ersten englisdien Beridit nur von einem einzeinen deutsdien Flugzeog verarsadit worden seln. das eidi im Zusammcnhang mlt dei. Aktlonen gegen
Die zweite Marzmeldung der U-Boote
Der Webrmaditberldit meldet diesmal gleidi 23 Sdiiffe mit 134.000 Brt
rd. Berlin, 12. Marz. (Elgcnberidit.) Der Monat Man bat berelts dU twelt« Sondermeldung voo deutsdien Unterseeboot-Erfolgen gebradit Waren e( am 5. Mia 13 Schlffe mit 97.100 Brt. die als тег-lenkt gemeldet wurden. so sled innerhalb fUnf Tagen 23 welters (elndlldie Fraditer und Tanker mlt 134.000 Brt vemlditet worden. Auch von den be-echadlgten Schiffen durften die meisten untergegan-gen sein. zumal die Versenkungen wieder zum er-heblldien Tell in sdiweren St'irmen erfolgt »Ind.
Die neue Sondermeldung kcnnzeldinet von neucm sehr elndrlnglicb die Weitriiumlgkeit des Operatlons-feldes der Untersecboot-Waffe de/ deutsdien Krlcgs-marlne, denn der stiirmisdit Nvrdatlantik die heiBe Aquatorzone und das Seegeblet welt Im Silden am Kap der r.Mten Hoffnnn? werden gleldizeltlg als Sdiaur	' " '	"	'
fiber u u.i	Initiativr unserer Unter
•eeboet-Waffe blelbt ilt rwelfellos starke feindliche Ah'vebr immer dndnrch grh mirt daP sie dcm Wcdisel der AngrlffsplMtze nicht so schnell folgcn luuia. £« i>t eine Slnnlotigkelt, venn fcndt Jetst
im Hauptquartier des U-Boot-Bckiimpfungskoroman-des der USA-Hecresluftwaffe eraahit worden ist, in einem bestiramten Seegeblet «eien gelt elnlger Zeit keine Schiff* versenkt worden nnd diet «el eio ..Wendepnnkt des Unterseeboot-Krieges" In Wlrk-llchkeit Ut es nut ein Wecbsel der Kampfplatze. was sich auch schon darau. crgibt, daB nach eigenem amerikanischcn EingestSndnis das erwSihnte U-Boot-BekSmpfungskommando seine Hiupttatlgkelt In an-dere Gebicte vcrlegen muBte,
Mlt dem Gerede von dem angebllchen „Wende-punkt" im U-Boot-Krieg hat sldi schon Churchill oft gcnug blamicrt, und er wird den Amerikancrn lb re GroBmluligkelt und din folgcndc EittiluNchung vermntlldi gdnnen. Inzwlsdien krltlsirrt die englisdie
M«« n	' m . П" n f " Л'-'	«»л
./D seiner Bi:nchwiciit;{unjsic(buchc. Dei ..Mao cheeter Gaardlan" eagt, soldie Trvstbemiihnngen kPnnfcfl niir srSPtes I'nbchagefi hervornifen, denn di« Schitfeveriuste gingen welter — wie la die neue Sondermeldung anf daa deutlidute beweiet
die Londoner Umgebung dem Gebiet der Haupt.stadt gcnahert babe, aber von der Flal" sofort veitrieben worden jein solite. Ein Reufcrberidit spricbt immer-bln berelts von einer Anzahl feindllch*r Flugzeuge. Die amerikani.sche „United Prefi' vollends eagt In einer Meldung aus London die Bewohnet von London selen von gewaltlgcm Flakfeuer geweckt worden; wfihrend der Kanonade habe men deutllch das Ge-riiusd) von den Motoren angrelfendcr Flugzeuge ver-nehmen konnen. die Ober den Bereidi London: hin-wegdonnerten Zu dem elgentllchen Innercn Gebiet der Hauptstadt selen nur elnzelne Flugzeuge gedrun-gcn. aber Jn der Umgebung selen Brand- und Sprengbomben abgeworfen und hiebei Schaden be-wirkt worden.
Dies nnd andere Aktlonen der letzten Zeit haben die BnglSnder unsanft daran erinnert. daB sle Im-merhin nicht allein und nngestraft Luftkrlcg fiihrcn. zumal jene Art Luftkrieg, die Churđiill als die der Kampfeswelse seines bolschcwistischen Bundesgenos-scn verwandteste mehr und mehr hat cntwlckeln lassen. GroBere von der Reglcrungsagltation entsprechend aufgehetzte Telle dee engllschcn Volkes haben sich neuerllch mlt dem Terrorbombenkrieg gegen die deutsche Zlvllbev8lkerung einverstenden er-klirt. well sle sldi nnter snggestlven VerhelBungen falschllcb vlel davon verspreAen, daB er Irgendwle auf die Entscheidung des Krleges elnwirkco konnte. In London findet gegenwartig eine Sporwoche fur Krlcgsanleihe statt. die spezlell Im Zclchen der engllschcn Luftwaffe steht Hiebei wurden besondcre Huldignngen fur die Bombenfliegerei Inszenlert.
Churchills Bombenkrieg gegen Frauen und Kinder hat heute nach seinem Willen die Nachfolge fllr den Hiingerblockadekrieg der Jahre 1914 bis 1919 tnge-trctcn. Er soil Deutschlands physischc Dezimierung und geistige Demoralisierung bewirken Indessen: ^dion der hl«herls>e Vtrlanf -lle.^ef verbredierlsdier
'	'	■■'■Vl	(iff 4:1 n«'
gam und gar nicht eireictit wiid. Statt Deutsdiland ni demorallsleren, entfadit der englische Bombrnkricg wril lelne Absicht allzu offen-kundig 1st. nur vermehrte Widerstandskraft«, Churchille Bomben drohen In doppeltem Sinn# Bumerang#
Sieben neue Eichenlanblroger
Berlin, 12. Marz. Der FDhrer verlich am 6. Marx . das Eidienlaub sum Ritterkreius de» Eistrnea Krcuzes an Oberst Hans M J k o e di, FDhrer einer Kamt)fgtuppe, als 201. Soldatcn, Hauptmann Walter Sdieunemann, Bataillonskomman-deur in einem Grenadlerregimcnt, als 202. Sol-daten, Generalleutnant Gustav S di m i d t, Kom-mandcur einer Panzerdlvision, als 203. Soldaten, Ilauptmnnn d. Res. Dr. Eberhard Z a h n, Ab-tcilungsfiihrer in einer Panzerdlvision, als 204. Soldaten, Oberst Johann Micki, Kommandeur einer Panzcrgrcnadierbrigade, als 205. Soldaten, Hauptmann Wilbclm v. Maladiowskl, Kommandeur einer SttirmgesdiOtzabteilung, ale 206. Soldatcn und Oberfeldwebel Bruno K o h n z, Flugfiihrer In einem JSgerregimcnt, als 207. Soldatcn der dcutsdizn Wchrmacht. Der Fflhrer sandte an die Belichcnen nadistehcndes Tele-gramm:
„In dankbarer WDrdlgung Ihrcs heldenhaften Einsatzes im Kampf fiir die Zukunft UDseres Volkes verlc'he idi Ihnen das Eidienlaub zum RIttcrkreuz des Elsemen Kreuzes.
Gez. Adolf Hitler,"
BrltisAes Klagelied iiber Roosevelt
tc. Lissabon, 12. Marz. Der konservative Ab-geordnete Oberst Harold Mitchell beklagte sich in einer Rede bitter iiber die „mehr als nach-giebige Haltung des englischen Luftfahrtmini-steriums gegentiber den AnsprOdien der USA". Es sel sehr bedauerlldi, daB die Nordamerikaner fiir Kriegsdauer sdiwere Flugzeuge bauen, wahrend England sich auf die Icichten Kampfflug-zeuge zurticUgezogen habe. „Wir werden daher bei Kriegsende zahllose nicht zu verwendende Kampfflugzetige haben, wShrend die Amerikaner viel mehr groBe Transportflugzeuge besitzen, mit denen sic sich eine beherrschende StcUung in der zivllen Luftfahrt sichern konnen."
Das neue ttlrklsdie Kablnett
Ankara, 12. MSrz. Das am Dienstag neugcbll-dcte tUrkische Kablnett setzt sich aus folgenden PersSnlichkeiten zusammcn:
Ministerprasident Saracoglu, Aufienmlnl-ster Numan Menemencoglu, Innenmlnister Redscheb P c k c r, Flnanzmlnlstcr Fuat A g r a 1, Kultusminister Yuedschel, Gcsundhcitsminl-ster A I a t a s ch, Laiidwirtsdiaftsminister H a t i-p 0 g I u, Kriegsminister A r t u n kal, Wirtschafts-minister Fuat S i r r m c n, Handelsminister D s ch e la 1 Salt Siren, Minlsterlum fiir Zollrf und Monopole: Fuat Hayri Uergueplue, Verkchrsminlsterium: All Fuat Dschebesoue, Minlsterlum fiir offentliche Arbcitcn: Sirrl Day, Justizmlnlsterium All Rlzal Tuerel.
Aus dlcscr Liste ergibt sich, daB folgende vier Minister ausgeschleden sind: der Verkehrsminl-ster Admiral Fahri Engin, der Justizminister Hassan Mencmencioglu. der Handelsminister Behdsdiet Us und der Zollmlnister Raif Kara-deniz.
„Die Lage heifi wie die НбПе"
Vigo, 12. MSn. Die anjlo-amerlkanisdhe Schlffalirt befindet sich trotz alien Ableugnungsversuchen in den USA und in England in einer schwirrigen Lage. Das geht aus einer AuBerunj des USA-Admirals Stark hcrvor, die in der ..New York Herald Tribune" in lesen 1st, In auffallig pcssimistisdien Wortcn schil-dert hler Stark, der Kommandeur der USA-S»pstr«it-kriifte in den europiiisdien Gewiissern, die Lage. die ..h e i B wie die H б 11 <•" siL Wenn wlr die U-Boote nicht erledleen sin«' wlr In einem SdiweinesTtll gefanpe n." Die cnormcn Kriegsanstrengungen der USA wUren vollig umsonst. wenn nidit ausrelchcnde Tonnage fiir ihren Transport zu den Fronten zu. Verfugung stande. „Jeder, der die Tatsadien kennt wird wiasen, daB das U-Boot unser Hauptproblcm 1st. Jed- Bewegimg, die wlr machen. hangi von unserer Tonnage ab. Mlt der Atlantik-S&lacht verhalt es sldi wie mlt jeder andcren Schladit: man kann einen guten Monat haben, dann 1st aber der nadiste sdiledi'"
Die Angriffe auf die U-Boot-Basen an der fran-zbsisdien KUste, meinte Stark dinn welter, h&tten bis jetzt nodi nicht die erhofften Ergcbnisse gehabt, Auch das von den Englandern immer wieder vorge-brachte Argument, den Deut.sdien fehlten ausrelchcnde Mannschaften zur Bemannung ihrer neuen Boote. will der Admiral nicht gelten la.ssen.
Weitere Demonstrationen in Indien
Bangkog, 12. Marz. Der frele Indische Rund-funksender Schonan meldet, daB am Sonntag welterhin Demonstrationen in zahlreichcn in-dischcn Stiidten stattfandcn. In Bombay kam es zu ZusammcnstoBen zwischcn Polizci und In-dischen Nationalisten. Die Inder versuchten, die indische Nationalflagge zu hlssen. In Burma bcgab sich eine groBe Menschenmenge zu dem Haus, in dem sich Gandhi jetzt in Haft befindet. Die Polizei vertrieb die Menge mit dcm Lathi. Es wurden dabei mehrere Inder schwer verlctzt. Bel ZusammenstoBen zwischcn indischen Nationalisten und der Polizei in Ahmedabad setz-ten sich die Inder zur Wehr und es gab auf beldcn Selten Verwundete. In Alahabad machte die Polizei von der SchuBwaffc Gebrauch.
nafen von Tripolls bombardlert
Berlin, 12. Miirz. Der Angriff schwerer deutscher Kampfflugzcuge auf die Hafcnanlagcn vjn Tripolis begann am 7. Marz kurz vor 19 Uhr, Im Sturz- und Gleitflug wurden zahlrelche Bomben schwerer Kaliber auf die Ausladeplatze geworfen. Unsere Fliogcr. di# etwa eine Vlertelstunde lang iiber Tripolis waren, beobachteten zwel brennende .Schlffe sowle mehrere klelne Briinde. besonders im Westteil des Hafens. Fm Siidbafen erelgneten sidi hcftige Explosionen.
lu werden «ie treffen Indptn itr i)areu' gesetzten
p n' r'v	r '	hoc** rirnten
hoilDunjcD (ie* eigenen cagUscfaec Volkes, ale kdn-nen aber auBerdem jederzelt ein Strafgeridit fiber Fnglniid sclber iieraufbvschwSrcB iibc: das sidi |cne, die diesen Krieg gegen ander, erfanden oder Willi gen, dann nidit mehr b#kl#*#a кбмж.
J
13. marca 1943.
KARAWANKEN BOTE
Strtkn 5. — ttey. tt»
flus dem Kreiie isdmannsdorf
WochNner Mttterdor{. (Zborovanje In govorilni dan.) Po javnem zborovanju je Imelo prebivalstvo priliko, ko je bil Krelslelter v naai občini, njemu predložiti morebitne osebne prošnje, željo In pritožbe, Cesar so ae tudi obilno posluževali.
Odriach. (Sprememba Ortsgruppen-lelterja.) Pri nekem apelu se je poslovil Krelslelter dr. H o c hs t e 1 n e r od dosedanjega Ortsgruppenlelterja Pg. D1 p p o 1 d a, ki jo prosil sam za odpustitev. Ortsgruppo je prevzel Pg. L e 11 n e r, vodja žage »Golianaf.
Kronau. (Ortsgruppe na prvem mestu.) Nedavno je obisk si Krelslelter doktor Hochsteiner Ortsgruppo Kronau. S svojim spremstvom je obiskal taborišče za odpo-Slljanje otrok na deželo v Kronauu. Po ogledu strankinega doma In kratkem obisku delovne skupnosti BDM je govoril Krelslelter na apelu. Krelslelter je ugotovil, da je Ortsgruppe Kronau vedno na prvem mestu In jo je pozval na nadaljnje novo delo In je želel tudi za prihodnji Cas enakih uspehov. Po tem apelu je govoril Krelslelter na javnem zborovanju pre-
bivalstvu Kronaua. OpozoHl je na totalno vojno, ki pomeni tudi za gorenjsko prebivalstvo zmago ali pogin. Tudi tukaj se je prebivalstvo Kronaua oddolžilo z obilnim pritrjevanjem.
Rcidisamtsletter Кбгпег le govoril v Afilingu
Na generalnem apaiu i>etriebsfUbrerjev in Botrlebaobmannerjev uradov In službenih meet Javne službe na Gorenjskem je govoril Relcha-amtslelter Кбгпег. Najprej je oriaal evropski problem in je nakazal naloge evropskih držav, pri čemur je opozarjal govornik posebno na vodstveno nalogo uprav In obratov javne službe. Totalna vojna zahteva totalnih metod. Vsekakor bomo v oboroževanju držali prednost. Pri tem se mora uporabljati racionalno delovno moč. Zato Izvajamo najboljšo socialno oskrbo. Na vodilne može stranke, uprave In gospodarstva gleda vsa javnost In naj bodo v vsakem ozlru vzglednl. V posameznostih je podal Relchsamtsleiter svojim poslušalcem dragocene pobude, ki so jih navdušeno sprejeli.
Hus dem Hreise Steln
đfH ^rennpunkt đcA ^адол
W' žarišču dneva
ftsernes Sparen von Sonderznwendungen
»železno« štcđenje pri posebnih naldon'tvah
Der R(4rhsfiiiiuizmin^ter hat weltore eln-maUjje Zuwcndungcn _ lum Elsernen Sporen zugclivescn. SparRlhlp dnd Jetzt auch diM 13. Monatsgehalt, UrlaubsbelhUfen, Urlaubszu-•c-hUsee, Zuwendangcn rum erntenmal, Prft-mlen fUr betrlebUche Verbeswjrungsvorschliijjo, PauschoIvcrgUtangen fUr Mehrarbclt imd fUr Sonntagfs- und Narhtarbeit, JiiMlilumege« Bchenke und Bau^teUcn-GewlnnbetelUgungcn. Der Minister bch&lt eich vor, in Mnzelnen FiUlen auch kUnttlg noch andere elnmallg« Zuwendungen suzulaeeen. FUr da« Blgeme Sparen auf Orund elner Sparanfla^e do* RČlchstreuhivnders bedarf ee elner Sparerklli-rung dee Arbeitnehmprs nlcht. In dleamn Fiil-lon gelten auch nlcht die HOchutgrenzPn fUr das Elserne Sparen von einmoUgen Zuwen-dnngen.
FUr die ZulllselRkelt eolcher Sparauflagen rtnd zuglelch Ulchtllnlen ergangen, die der Ge-neralbevoUmiichtlgte fUr d en ArbeitAClnaatz in einem lusammenfassenden KrlaB an die Relchstrenhilndler veroffentllcht. Die Zustlm-mung zur AusMchUttung elner elnmallgen Zu-. wendunp 1st niir dann mit der Sparaiiflnge z.n verbinden, wcnn der auszuschlittende BetraR die Grenzen des I^hnstopps Uberstcigt und die Boachtiing dleser Grenzen zn elner unbllllgen Hiirte fUhren AVUrde. Die Sparaufkige gUt In dioaem Full niir fUr don Uberschleflenden Be-trag. Die ZuetUnmung zur AuHschUttnng elner eliimallgen Zuwendung luum femer dann mit Sparaafiage gegeben werden, wenn nach dem Lohnetopp die Zustlmmung insgcsamt abge-lelint werden mllCte, die Ablehnung Jedoch eine unbllllge Il&rte bedeute« wurde. Welter-hin wlrd klargcstellt, daB das Elserne Sparen вЧ'>1п nlcht Antrftge auf Erhohung der Lohn-iin :1 Gehalts^iitr.e oder auf Zuwendungen recht-fcrtlgt. Auch SperprHnilen oder Zlnezu-schllsse der Betrlcbe, die elnen wclteren Anrelz zura Elsemen Sparen bieten sollen, werden nlcht genehmlgt.
Femtranung andi auBer der Wehrmadit
Poroke iz daljave tudi za nevojake
Der Relcluimlnlster dee Innem hat Im Kln-vernehnicf, nilt dem OKW elne Relhe von Vor-schrlften, die zur Erlelchtening voa Гегм-nertstandsfraRen wUhrend des Krieges fllr die AVihrm; eht сгИввеп slnd, auf elnen cfwciler-ten Kreta von Personen auBcrhalb der Wehr-macht ausgedehnt, Dadurch w1rd ver allcm die Zahl derjenlgen wesentllch erhoht, die die Bereehtlgung zur Femtrauung haben.
AU dlese MaBnahmen sin d nach dem neuen ErlaS auch anzuwenden auf die auBerhalb de# Jleiehsgebletee Im Krleffsolnsatz befindlichen deutschcn StiuiteanpeharlKen, die AngehBrIgen dw, Wehrmachtgefolives, der 'Technlschon Hllfsformationen der Г ' zel, des Lufts<'hutz-Wamdlenste* und der i,, utschen Relehsbahn. An die Steile der mUltiirieehen Vorgesetzten treten die vergleichbaxen Vorgesetzten als Be-rechtlgte zur Entgegennahme der urkundll-chen Nlederschrlften. Welter gehiiren dazu die dent^K!hen StaatsangehUrIgen, die In d en der Zhilverwaltung unterstellten besetzten Ost-gehleten, den Rdchsltonimleearlaten Ostland und TTltralne, tUtlg slnd. Dlese Personen kiinnen den Wlllen, die Ehe einzugehen, zur Nlederschrlft elnes dentschcn Standesbeamten In den besetzten Ostpcbleten er'cHlren,
Steln. (Učiteljski Izpit.) V Krelau Steln sta se vršila zadnji teden dva učiteljska Izpita. Izpit so napravile vzgojiteljice Herzog, Zeglnigg, Lagler, Cejka in Kaiser.
LIttaL (Priznanje k VellkonemSke-mu Relchu.) Ko so šle preteklo soboto In nedeljo zopet rdeče pušlce po Llttalu, smo videli, da je bilo vse prebivalstvo res darežljivo. Uspeh Je tudi ustrezal tej darežljlvostl in je bilo nakazanih 4700 RM. To odgovarja 93 Rpf kot kvot ana osebo in RM 3,91 kot kvota na gospodinjstvo, In sicer brez vnke prireditve. Prebivalstvo se je ves čas krasno držalo, če hočemo smatrati zbirke za zimsko pomoč In Rdeči '^rlž kot barometer, lahko mimo rečemo, da Je bil tukaj v Llttalu vedno v znamenju zaupanja In vere v FUhrerJa. Kajti od prve zbirke pa do sedanje, znašajo zbirke skupno 77.GC0 RM. To odgovarja pri otrok bogatem prebivalstvu RM 15,52 kot dar na glavo
Kralnburg. (Predstava K d F.) V vrsti prireditev KdF »e bo vrfill prihodnjo soboto In nedeljo Izvrsten varlete, ki bo ped geslom »ABC varleteja« pokazal naJraallčneJSe atrakcije. Iz obilice programa naj omenimo vlrtuo-za na balalajko Valeriana Schumakova, nadalje Wang-Kong-Fauga v svojem kitajskem komblnacljskem aktu in plesno dvojico Perez-Wora. Ker je mnogo izmed nastopajočih umetnikov te nastopilo v Ronacherju, svetovno-znanem varleteju, lahko pričakujemo Izrednih posebnosti.
Kralnburg. (Iz poklicne šole.) Od 1. januarja posluje v Kralnburgru poklicna Sola. Preko ■ 700 mladenlčev Iz Krelsa dobiva svoj pouk v strokovnih razredih kovinske In lesne obrti, ostalih rokodelskih poklicev In v trgovskem oddelku v razredih male In velike trgovine ter v knjigovodskih razredih.
Kralnburg. (Darilo orožnlštva z a WHW.) Motorizirano orožniStvo, oddelek Alpenland II v Kralnburgu, Je nakazalo WHW pomemben znesek, po čegar vičlnl odpade na posameznika povprečno darovani znesek 55 Relchsmark. Orožniki so s tem dokazali, da hočejo biti s svojim darovanjem vzor oeta-llm rojakom.
Kralnburg. (FIlm.) V zvočnem kinu v Kralnburgu se predvaja usoda Rembrendta,
In RM 64,67 kot dar na gospodinjstvo. Temu znesku se pridružuje še zbirka tukaj nastanjene varnostne policije v znesku 5300 RM,
Uttai. (Iz strankinega življenja.) Zadnjo nedeljo Je sklical Ortsgruppenlelter Pg. Rohm ves svoj štab sodelavcev, da le Izvedejo naloge, ki jih je naložil Krelslelter na zadnjem okrožnem zasedanju. Med drugim so se Izčrpno posvetovali kot o eni, ki je izmed najvažnejših, to je sedaj tudi na Gorenjskem odrejenem popisu vseh mož In žen za naloge državne bramb«. Nadalje so razpravljali o Izplačevanju prihodnjih prispevkov za otroke, skrbi za one, Iri so odšli v RAD, k oboroženi sili In policiji. Potem ko Je pejasnll s Sturm-fUhrung pooblaščeni zaupnik delovno področje SA, se je poslovil Ortsgruppenlelter od k vojakom odhajajočega HJ-StammfUhrerJa Pg. Karla Seugerja In se mu je zahvalil za njegovo res neutrudljlvo delovanje.
počenSl z viškom njegove slave, zavldanega od vsega »veta In razvajenega ter cenjenega od njegovih someščanov, življenje genija, ki ae je po letih človeške nesreče, v kateri Cai pade njegovo največje umetniško In plodonosno delovanje, se konča z uboštvom iu pomanjkanjem. Vedno razprodane predstave dokazujejo, kako zelo cenijo Kralnburžanl dragocene nove filme. Iz večine doslej v zadnjem času predvajanih filmov so Kralnburžanl morali posneti, da je Fllm-Treuhandgesellschaft mnenja, da je Kralnburg staro mesto In da tje spadajo tudi stari filmi. Kulturno življenje Kralnburga pa zahteva predvajanje še boljših, novejših filmov.
Kralnburg. (Požar.) Suho vreme Je pripomoglo, da Je po neprevidnosti nekega delavca nastal požar v baraki stavbna tvrdke Bl-dowetz Iz Kralnburga.
Kralnburg. (Ca ran je vzbuja veselo s t.) V torek zvečer je bil zopet strankin dom razprodan, ker je bila naznanjena prireditev KdF, kakršne doaedaj v Kralnburgu še nismo videli, »čarovnik« E p e r n y je Izvrstno osupnjevf^l vedno znova goste s svojo spretnostjo. Lahlio rečemo, da ni bilo ničesar, ker je pustil zginiti, da ne bi ravnotako hitro pričaral nazaj. Pa naj al bodo svileni robci, ali živi golobi ali celo njegova pomočnica, vse je bilo podvrženo njegovi marčni čarovniji, V
Zrtvena nedelja
Takoj ob nastopu nacIonalsocialistiS* ne vlade leta 1933. je odredil Ftihiet ve* likopotezno zgradbo NSV, ki je potem pomagala milijonom ljudi v njihovih osebnih atiakah. Piidtuiila se ji je usta* nova Winterhiliawerka (WHW, zimska pomoč), ki se izvaja z zbirkami in ki n«/ vsakega rojaka vedno ponovno sporni* nja na to, da mora v nacionalsocialistiinl driavi pcmagati eden drugemu. Vai sku* pa/ tvorimo veliko skupnost, in da *ko je kdo v stiski, pomaga drugi a sarnO' umevnostjo, o kateri ni treba zgubljati veliko besedi. Niso pa vsi brez vsega pripravljeni, da doprinesejo svoj delei za uspeh celote in zato je potrebno, da se vsakogar opozarja vedno ponovno na njegovo dolSnost. V ta namen smo izbrali drug naiin kot onega prisilnega iz* terjavanja davkov za namene socialnega skrbstva. Vsak mora iti enkrat z zbi* ralno pui/co na cesto in pozvati svojega rojaka, da daruje. Začetkom to ni vedno lahko, toda a časom zgubi vsak atrah, kajti ve, da dela za revnega rojaka, kateri bi bil brez pomoči narodne skupno* sti v stiski.
V nedeljo bodo zopet obiskali molje in lene hiSe, da pri vsakem dobe trohico. To pa naj ne bo dar, temveč res* ničnairtev.En teden pozneje ae spo* minjamo mrtvih vojakov, ki ao padli tudi za Gorenjce. Da se izkažemo njih vredna z dejanjem, daje priliko irtvena nedelja dne 14. marca. Nobeden, ki je dostojnega milljenja, se ne bo odtegnil tema klicu,	F. H.
drugem delu te Izvrstne prireditve, ki Je tvorila imitacijo kitajske Čarovnije, Je vzbujala živahno navduSenJe končna točka x njegovimi Iz nieeea pricaranimi pisanimi svilenimi robci in neskončno mnogimi rožami,
Flddnlg. (Oblfk Kr tis 1 e 11 • r J a ) Krelslelter Pg. Leo KuS je obl»kal v nedelja na4o Ortegruppe in govoril v polno zasedeni dvorani strankinega doma. Prebivalstvo Je lahko po zborovanju Izrazilo svoj«	in
prošnje. Isto piopoldBf J« gOstovalk skupina Epemyja pc>d oKrllJeA pVedata^e KdF z veliko prireditvijo čarovnij. Zopet Je bila dvorana prenapolnjena. Izvrstna podajanja so bila z navdušenjem sprejeta.
St. Qeorgen b. Rralnburg. (Smrtna primera.) V Lauaach Je umri бв-letni posestnik in gostilničar Johann Jekowetz in Je tu pokopan. — Tudi 80-letna Marianne Perdan j* umrla,
8t Martin u. d. Or«>BgallMib«rg, (Is v a«
Bkega žlvlj?nja.) V petek, 5. marca, Je iijiel Krelsredner Kixelsberger zborovanje kmetov .na kateiem Je živo razpravljal proizvajalna vprašanja^ — Zadnjo nedeljo se je vršil mesečni apel. — Istega dne Je govoril v Tazenu prebivalstvu Krelslelter Кив. Na zanimiv način je orisal politični in voJaSki položaj in naloge, ki nastanejo za vsakega posameznika. Celo ob strani stoječi ali s sovražnimi novicami prepojeni, so morali razvedeti iz njegovih navdušenih izvajanj, kako velikanska in nepremagljiva je moč nemškega Relcha. — Delavcu Rudolfu Sormannu je po daljšem bolehanju umrla njegova 32-letna žena (Nadaljevanje aa 6, strani.)
ffius dem Hreise Hrainliurg
Rolf L e n II a r ;
VZAKONŽNJIM!
Humorlmtlfrn romnn	14
Gregorius vzame knjigo v roke. »No, čuj, ni ne božič ne tvoj rojstni dan. Kakšen povod naj imam, da ti ob čisto navadnih delavnikih podarim knjige.« Pogled mu pade na naslov rokopisa in presenečen pravi, da je prišel ravno zaradi te knjige.
»kako to? Prosim te, pojasni mi vendar !«
»Ali ni to tvoj naslov, Viktor?«
»Vse delo je moje! To delo je zopet ukradeno!«
Dvogovor se je vršil zlasti na strani Viktorja glasneje kot običajno, tako da sta tako Eili kot gospa Schwanke razločno slišali vsako besedo in radovedni pristopili. Začudeno gleda Gregorius novo damo z roženimi naočniki. K Viktorju obrnjen reče:
»Tvoja tajnica? Seznani me, prosim.«
Brez zadrege pristopi Elli k mojstru in mu da roko; »Veseli me. Poznam vas že od gledališča. Vneto občudujem vašo umetnost.«
Gregorius se zahvali in se predstavi: >Cast mi je. Gregorius«.
»Všeč mi je. Moje ime je vsak dan drugačno.«
S toTv rpVioTn da ii je vsak dan ime dru
gp'	'-o ...... opi'pnil
cel6 omikance in še višje. Pojasnjevalno je notem v^dno pr'>taviti; »Da, da, Elli Anders« (drugače).
Trenutno Je pa malo ra%olpgenja м
retorične slaščice, Gregorius sporoči Viktorju, da mora govoriti ž njim samim. Obe ženSčini se nato umakneta.
»Viktor, ali je to delo dobesedno tvoje?«
»Čital sem dve dejanji, dobesedno!«
»Torej, ukradeno?«
»Komu naj človek pri takem stvarnem položaju sploh še zaupa!«
»Tvoja nova tajnica ne pride v poštev. Prej ko slej sumim tvojo prejšnjo, gospodično Reinhardovo.«
To se zdi Viktorju nemogoče!
Gregorius odloča, da se pri zeleni mizi ne da doseči nobenih rezultatov, naj si obleče raje frak in vzame v roke vozni red,
»Frak? čemu vozni red?«
Gregorius pravi, da se hoče peljati ž njim h krstni predstavi in si natančneje na lastne oči ogledati pisatelja te šaloigre. Izroči Viktorju neko notico iz časnika.
Ta površno prebere vrstice. »Kaj ? To delo se bo igralo?«
»Premiera danes v Kaselu.«
Viktor ima občutek, kakor da bi ga kdo vrtel. Ni več kos stvarnemu položaju; »Ge-org, ne splača se, delati kake domneve, ampak —«
»Ne, molči. Ravnaj!«
In Viktor ravna. »Gospa Schwanke!«
»Da, kaj pa je?«
»Prinesite frak! Lakaste čevlje! Belo srajco! Teman klobuk! Teman plašč!«
Gospa Schwanke ne dohaja pri taken*
прч »Kako to? Ali imate pogreb?«
Viktor je videti slab. Vtem ko mu gospa SchwanVe v največji naglic! zna5a njegove reči, svetuje Gregorius prijatelju, naj naj M grifpgči BoatDk#, kj fa
vendar Christa Moller vsako leto povabi na svoj deželni dvorec. Tam se lahko koplje, hodi na lov, flirta, jaha — sploh naj ee oženi s Christo, pa bo za vse življenje rešen vseh skrbi. Imel bo potem svojega šoferja, vrtnarja, pestunjo ... »Sicer pa, če ti je sreča mila, bo danes navzoča pri premieri«, se domisli Gregorius.
To ni neverjetno, ker rodbina komerci-cijskega svetnika navadno poseča pomembnejše predstave v bližnjih mestih.
Viktorju že traja predolgo:
»Gospa Schwanke, kje tičite?«
Gospa Schwanke stori, kar more. Ampak čarati pa ne more. Priteče z desko la likanje, z Viktorjevo snežnobelo, po novem perilu duhtečo srajco čez ramo, z električnim likalnikom v roki, posadi desko za likanje, zaradi vtičnega spoja mora to tu« kaj opraviti, »Moram vam šele zlikati srajco. Saj imate za frak le eno,«
»Kje, gospa Schwanke?« vpraša Viktor.
»Kaj?«
»Kje? vprašam!«
»Kaj kje?«
»Kje leže reči, ki bi mi jih morali prinesti!«
»Ah tako. To morate povedati, V spalnici.«
»Kdaj odhaja vlak, Georg?«
»V 18 minutah«,
»Dajte, gospa Schwanke! Napravite, na
iravite! Brez srajc« se a« morem odpc Ijati!«
»Saj že delam «
Viktor je poosebljena hitrost in spleza t
___
Gospa Schwanke se čudi ШШЛ temu: »čisto zmeden je. Kaj pa mu je?«
»Premiera«, odgovori Gregorius in zrn splošno pomirjenje kadi cigareto.
»In zaradi tega je tako razburjen? No, hvala bogu, da moj sin ni postal pesnik. Kot peku se mu kaj takega ne more pripetiti. To Je realen poklic.«
Viktor si ne more zavezati petlje za frak. Grdoba! Gregorius mora vezati, ampak petlje zrn frak zna vezati le pri sebi. Gospa Schwanke tega tudi ne zmore. Elli je rešilni angel. Elli zna vse. Obešati perilo in zavezovati petlje za frak.
Potem so še te presnete zateznice, ki človeka spravijo v nevoljo. Kadar se človeku mudi, mu pa tudi ne uspe nič, prav niči
To je seveda kriv sklep. Če človek dela ▼ normalnem delovnem tempu, je tridesetkrat prej gotov, kakor če se prenagli. Naglica nikoli ni dobra.
Zateznica je čisto zvozlana. Viktor vleč# in trga, pričakujoč rešitve. Ta se tudi promptno pojavi tako, da se zateznica razdre v dva dela. Nevoljno drži Viktor, skoro popolnoma obupan odtrgani konec v roki. In nenadoma prav slišno zasope. Kaj duha naenkrat?
Težak sopar dima se vleče v sobo.
Tak sopar nastane samo, če se prismode brusnice. Šopar se razprostira v sobi, kot da Je tam doma.
»Kaj pj> je to, gospa Schwanke?«
Gospa Scljwanke Je tudi zapazila sopar. Popolnoma uničena se sesedu poleg deske ga likanje:
S.h-an в. — Sfpv. 21,
EABAWAXKEN BOTE
Sobota, 18. marca 1043.
Zene, lil so se priglasile za delo
Obisk 0 Arbeitsamtu v Srainburgu
»At1)eltselnsat8 fUr Frauen, Wartezimerc (delovna zaposlitev za žene, čakalnica) se glasi napis na vratih sobe št. 22 Arbeltsamta Krain-burg. Vstopimo med mnoge čakajoče žene, ki ee tudi hočejo Javiti za delovno zaposlitev. JS«ne Iz vseh plasti prebivalstva, Gorenjke iz Krelsa Kralnburg, spoznamo jih po njihovih naglavnih rutah, in žene nemških zaposlenih moK (mnoga narečja označujejo vse Gaue Velike Nemčije); vse stoje tu z Izpolnjeno vpraSalno polo v roki In čakajo, da pridejo na vrsto. Vstopimo v sosednji prostor. Pri dveh pisalnih mizah delate dve nastavljenkl tega oddelka, ki gotovo nimate lahke naloge posredovanja za delovno zaposlitev. Ugodi naj željam posameznih obratov, ki zahtevajo delovne moči, kot tudi željam delovnih moči, ki se stavijo na razpolago. Za obe posi-edovalkl je predpogoj za uspešno delo, dobro poznanje ljudi. Kot je sporočil vodja Arbeltsamta Reg. Amtmann Pg. Kaufmann bo skokoma po-ekočilo Število prljavljenk zadnje dni pred potekom prijavnega roka (na Gorenjskem je to 16. lH. 1943), ker si mnogi še niso prav v evestl nalog z ozlrom na posebne razmere na Gorenjskem.
Oglejmo si nekaj došllh prijavnic. Tu je n. pr. mlada Gorenjka, ki doslej še nI bila v službi, ker je zelo telesno ovirana. Sedaj pa, ko ve, da FUhrer potrebuje vsako delovno moč, ko nima nihče več pravice, da doma sedi za za-pečkom In ničesar ne dela, medtem ko zastavljajo naši hrabri vojaki dnevno In vsako uro evoje življenje za nas, je smatrala za svojo samo ob sebi umevno dolžnost, da pomaga, kolikor pač more, doseči končno zmago. Njeni želji, da naj se zaposli v tekstilni tovarni, kjer lahko sedeč dela, je umevno Arbeltsamt rad ugodil In že nekaj dni dela Marla P. kot tekstilna delavka. Prav posebno pa je treba pohvaliti voditeljico NS-Prauenschafte St. Velt a. d. Sawe, gospo Jatho, ki je kljub svojim štirim otrokom prostovoljno stavila na razpolago svojo služkinjo. Tudi tukaj je posredovalka ugodila želji bivše služkinje, da se zaposli v oboroževalni Industriji, kjer ima sočasno priliko, da Izpopolni svoje znanje nem-žftine. Nasprotno pa me je zdelo skoro prav-IjloSi, ko smo slišali, da se še sedaj oglašajo gospodinje, ki »zahtevajo« poleg druge služin-čadl za svoje posebno gospodinjstvo poleg tega še, da se jim dodeli kuharica! Danes velja samo eno za vsakogar, ki živi v Veliko-nemškem Relchu: »nobeden nI preveč Imeniten, da dela, nobeden, noben mož In nobena žena ne moreta zahtevati posebnih pravic, kajti vsak mora delati pri oboroževanju In naša skupna posebna pravica je samo: ponašati se po nemško!« Iz Izpolnjene vprašalne pole ge. Julle J., ki se je stavila Arbeitsamtu na razpolago, izhaja, da ima dva majhna otroka v starosti 3 do 4 let. Na vprašanje, kdo bo skrbel za otroka, če gre delat, je odgovorila, da bo to storila njena skoro TOletna mati. Tako stori samo žena, ki nemško misli In čuti, čeprav nemško Se ne zna ali pa samb pomankljlvo
govori. Dejanje je važno. In oni, ki menijo, da se lahko prikrivajo, ki se notranje še čutijo bolj povezane z boljševlškimi tolpami kot z na obnovi Evrope delujočimi rojaki, ne store mamo izdajstva, temveč se postavijo same sebe izven vsake narodne skupnosti in se ne smejo čuditi, če morajo nositi posledice!
Kot prihodnja vstopi mlada modistinja. Njen službodajalec v Klagenfurtu je moral zapreti obrat In sedaj bi šla rada, ker je Gorenjka, ali k državni železnici v Kralnburg ali v bolnišnico Gallenfels. pa tudi na Rdeči križ je mislila. Ker pa je pristojna k Arbeitsamtu Klagenfurt, jo napotijo tja z nekaj pojasnili. Da je pri tej težki nalogi tudi kaj smešnega, kaže sledeče vprašanje Gorenjke: »Imam 6 kvadratnih metrov zemlje In kronični nahod. Zato prosim Arbeltsamt, da mi sporoči, če pridem vpoštev za oboroževalno industrijo,«
Ko zapuščamo ta prostor, se še nekaj časa razgovarjamo z ženami v čakalnici. Pojasnil tukaj ni več treba, kajti Iz odgovorov jasno slišimo, da so razumele v najglobljem smislu govor Relchsmarschalla (Siirlnga In Relchs-propagandaminlstra dr. Goebbelsa. Vedo, da je sedaj treba napeti samo vse moči, da se mobilizirajo vse rezervne moči, ki jih Ima še narod, da se doseže dokončna zmaga nad boljševizmom. čimbolj radikalno In totalno pa vodimo vojno, tem hitreje pridemo do svojega zmagoslavnega konca. 2ene, ki so se že javile In one, ki tukaj čakajo, da se jim izroči delavska nakaznica z rdečim »K«, naj bodo svetal vzgled onim, k) morebiti mislijo, da nam bo zmaga podarjena!
Končno je opozoril Reg. Amtmann Kauf-

Vsako posamezno vprašajo za njene želje. — Vpogled v Arbeitsamt Krainburg
mann še posebno na to, da je zadosti zaposlitvenih možnosti na Gorenjskem, tako da je za vsako delovno moč, ki se sedaj javi, na razpolago tudi delovno mesto na Gorenjskem. Popolnoma jasno je, je rekel Pg. Kaufmann, da se želje onih. ki se najprej javijo, kar najbolj lahko vpoštevajo, medtem ko bodo zakasnele imele vedno manj izgleda, da se ugodi njihovim željam.	W. Lilling,
Rodbinska kronika iz Goreniske
'IreL Krainburg
Gallmfels. Rojstva v februarju: Alolsla-EmlliaGodnow, Tschadowie; Andreas Tscbater O. Duplach; Anton Porenta, Helligenkreuz; Udo Essmann, Gallenfels; Valentin Teran, Slegesdorf; Josef Konz, Saloch; Peter Dolen, Gallenfels; Helene Mots.chnlk, Pristau; Johann Kern, Siegesdorf; Peter Sor, Gallenfels; Emi-lle Reltz, O. Duplach; Margarethe Graschltz, Stenltschno; Peter Mali, HeiUgenkreuz; Josef Ster, U. Duplach. — Umrli so; Johann Hleb-tschcr, Rettnach; Helene Graschltz, O. Tene-tische; Alois Sider, Gallenfels; Emil Weter-n!k, Stenltschno; Antonio Prlmoschltz, Pristau.
St, Velt an der Sawe. Rojstva: Franziska Bogatel, Hlnterort; Rudolf Snoi, Ober Gam-ling; Thomas Petatsch, Weichaeldurf; Matt-hftus Sager, Unter Gamllng; Maria Zedilnik, Tazen; . Johanna-Emllle Sawerl, St. Velt an der Sawe; Viktor Koraschia, Brod; Josef Ko-patech. Medno; Albin Betschan, Stanes,ch!tz: Maria Blsant, Ober Gamllng; Berta Plpan, SUarutschna. — Umrli so: Alois Lampitsch, Staneschitz; Johann Kosmatln, Welchseldorf; Ludmila Werbitsch, Welchseldorf; Stanislaus
Kako si kmetje pomagajo med seboj
Pomoč sosedov т gorski vasi Vorderbcrg ob vznožju Dobratscha
Nahajamo se v totalni vojni. Taki, ki bi se hoteli izmikati delu, ne spadajo v to veliko skupnost. Ob strani stoječe lahko preziramo v miru, za časa vojne pa so saboterji, ki jih občestvo ne sme trpeti, ne v mestih ne ne. kmetih. Na vasi je večina moškega prebivalstva pod orožjem. Vse kmečko delo mora skoro izključno opraviti izmučena kmetica. Ne da le mora oskrbovati, vzgajati in nasititi veliko Število otrok, njena naloga je obdelovanje kmetije, večkrat le s prav pičlimi delovnimi močmi. Gotovo se je že večkrat vpraJSala, kako bo opravila pomladansko setev in ali bo pač mogla, ne Je spraviti letino pod streho, ampak tudi zadostiti neobhodno potrebni oddajni dolžnosti. Tu je le eno na mestu: pomoč soseda! in sicer dejanska, ki jo je treba dati takoj. Vjvs jo veliko občestvo, in v občestvu je ona moč, ki je potrebna, da vsak s čim največjim deležem prispeva k zmagi.
. Odličen zgled take pomoči sosedov nam daje občina Vorderbcrg ob vznožju Dobratscha. Ta ob senčnem pobočju ležeča vas v dolini Gall-tal, ki je znana po svoji Sivino- In konjereji, je v preteklih letih morala premagati že marsikateri udarec usode. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne, je strela upepellla vas, tako da so si prebivalci Vorderberga mogli le rešiti večino živine, fle danes vidimo posamezne sltdove takratnega požara. V zadnjem poletju je tudi kmeta Franza Puschnlga zadela .straSna nesreča. Okrog polnoči mu je strela popolnoma uničila hišo In hlev. Le nekaj malo opreme in živino so rešili, vse drugo, vStevšl letino, BO pogoltnili zublji ognja. Tu pa so brez poziva In brez Izjeme posegli vmes sosedje. Pod vodstvom OrtsbaucmfUhrerja Plppa so se takoj lotlU vseh potrebnih ukrepov, Ortsbauern-flihrer sam je vzel en del konjev in živine v svoj hlev In ga krmil. Ostalo je bilo porazdeljeno med sosede. Vsaka izmed 82 kjnetij te toefike občine je dala svojo pom6č. Gradbeni material, les in cement so brezplačno znosili skupaj. Mnogo sto rok je bilo noč in dan na delu, da so kmetu do zime pripravili streho. V novembru preteklega leta se je lahko vselila živina v brezhiben nov hlev z vzorno krmilno napravo in modernim gnojiščem. In kmet In kmetica s svojimi в otroci sta bila zopet pod streho.
Opremo so tudi Izdelali v brezplačnem skupnem delu cele vasi Vrhu tega so vsi prebivalci pomagali spraviti In hraniti letino. Spravili so ne le svojo lastno letino, ampak tudi Puar';nig--. •5. Skoro neverjetno se zdi, da so VBilr Ic;' .-gionini- stofitvi kmetje te vasi Vor-
derbcrg ne samo popolnoma izpolnili svojo dolžnost oddaje za narod In oboroženo silo, ampak da je oddaja v letu 1M2., celo presegala za eno tretjino ono iz leba 1941. Pa ne samo ročno delo je dalo kmetu Puschnlgu nazaj, kar mu je vzela sila narave, tudi edini traktor v vasi mu je Ortsbauernftlhrer dal brezplačno na razpolago, tako da je z njim spravil posekani les v dolino. Vsi otroci v vasi — svetel zgled kmečke vzgoje otrok — so tudi pomagali, prinašali opeko in druge male potrebščine za zgradbo. Krelsleltung in NSV sta povrh naklonila pridni obitelji vsaka po 500 RM. Ostali vaščani so podaiill denar, žito, mast, meso, obleko In posteljno perilo. Marljiva občina je priskočila tudi na pomoč, ko je pozneje v sosedni občini strela zopet upepellla neko kmetijo. Po iniciativi stranke in Orts-bauernfUhrerja so dovršili v surovem stanju skupen dom, ki bo v tem letu uporabljen naj-
Zedilnlk, Ober Gamllng; Pranz Lotschnlschker, Welchseldorf; Johann Wotachitsch, St. Velt ал der Sawe.
PUlland, V mesecu februarju sta se narodlla: Johann Tautscher, Afriach; Franz Trpin, Pttl-land. — Umrli so: Josef Frlan, PBlland; Johann Tschemaschar, Murau; Johanna Bogatel, Afriach; Johan Tautscher, Afriach.
St. Velt a. d. Sawe. (Zbirka.) V tukajšnji Ortsgruppl izvedena .6. državna cestna zbirka je znesla RM 4899,54. Pionirska policijska stotnija v Napoli je sama darovala 2129 KM.
Tnitten. Rodili so se; Julianne Justin, Pre-lesie; Dominik Rupnik, Podjelovo brdo; Adolf Paul Klementschltsch, Hotawle; Johann Bur-nlk. Alt OBlltz; Ferdinand Osredker, Planina; Albin Schmiz, Oberdorf; Max Aschbe, Trat-ten; Gabriel Ferlan, Oberdorf, Franz Usenltsch-nlk, Podgora; Johann Bogatel, Fuschine; Josef Podgornik, Alt OBlltz. — Umrli so: Felix Kont-schan, Brebownltza; Karl Michael Paul, Fu-schlne-Gendarmerleposton; Franz Dermota, Fuschine; Agnes Spitschek, Alt OBlltz.
Krcis Badmannsdorf
Ratechaeh-Matten. Rojena sta bila Jakob Roschitz, Ratschach, In Viktor Puschar, Rat-schach. — Umrl je občinski ubožec Julius Dreschtschek. — Poročila sta se Alois Erlach in Ursula Kcrstein, oba Iz Ratschach.
prej za otroški vrtec in s svojimi priprostlml, a dostojnimi prostori za zborovanja.
Poleg teh zgledov narodnega občestva bi lahko navajali še veliko Iz raznih drugih občin, na kar se povrnemo o priliki. Opis dela skupnosti iz gori navedene male gorske vasi v Galltalu bo gotovo pobuda za vse druge občine našega Gaua, da tudi s svoje strani store vse kar le mogoče. Vsak kmet, vsaka kmetica in vsak, ki še nI poklican k orožju, naj smatra za svojo najvišjo dolžnost, da pomaga sosedu na vsak način v tem letu, kjer je potrebno in kjer le more ter brez poziva. Občutno pomanjkanje moči nas nikakor ne sme motiti, da ne bi izpolnili oddajne dolžnosti glede žita, sena, presnega maala, mleka, masti, krompirja, zelenja dl, ampak jo moramo še stopnjevati. Bitka pridelovanja je odločilna za vojno, posebno Se v četrtem letu vojne! Pridelovanje pa naj zagotovi pomoč sosedov v vsaki vasi!
B r a s e.


Pomoč sosedov v gorski v us i V or derbei g v G a il t al u Ta mala vas daje zgled vzorne pomoči sosedov in skupnosti. Vsa občina pomaga pri novi gradnji upepeljene kmečke hiše. Naša slika kaže rodbino Puschnig, katere hiša je nanovo zgrajena.	BUd: Brase, Kliechee: NS.-Gauverlag Ktlmtea.
Hrcit Krainburg
(Nadaljevanje s 5. strani)
Maria. Pet nedoletnlh otrok, med temi par dvojčkov, je ostalo brez matere.
^'aklae. (Vaški večer.) Priredili smo vaški večer. Večer je, poln veselih predstav, po« tekel zelo družabno In je Imel velik uspeh. Ves dohodek je pripadel WHW. Celokupna zadnja zbirka WHW je znesla dosedaj naj« boljši uspeh RM 1625,01.
Okrožno delovno zborovanje v Krainburgu
Pred kratkim so ae zbrali v slavnoet« nem prostoru lAndratsamta Ortsgruppenlel« terjl In Politiflche Lelter Kreisa Krainburg na drugo okrožno delovno zborovanje tega letai, Kreisstabsamtsleiter Plstotnlg je pozdra« vil Krelslelterja Pg. KuBa In komlsarlčnegsi Landrata Kreisa, Reglerungsrata Albrechtsi M1 c h e 1 s a. Krelsschulungslelter Weme* Lining je govoril nato znanstveno mikavno In živahno o snovi »Večna Nemčija«. Po pre« davanju dr. Schreyerje. je izročil Krele« lelter trem zaslužnim strankinim tovarišem Volkspflegemedallle. Nadalje je podelil celo vrsto Imenovanj: za Ortsgruppenleiterja Franza Blbra v Seelandu In Ludwlga K16-8 C h a y Krainburgu-mesto; za prlsednika okrožnega sodišča Krainburg Oberederja v Krainburgu; za Ortsgruppenleiterja P o« totschnlga v Heiligenkreuzu In S e s c h -k a v Nakiasu; za Krelspresseamtslelterj« ravnatelja Paula Schmldta v Krainburgu; za Krelspropagandalelterja glavnega urada Krainburg Schwandtnerja v Krainburgu; za Ortsgruppenleiterja Schweniga y Schwarzenbergu, StrauBa v Selzach, S11« a s k y j a v Zarzu.
Major Sđimldt v Eralnburgn
Ritterkreuztrager Major Schmidt je zopet obiskal Krainburg in je tam večkrat govoril navdušenim poslušalcem. Popoldne je obiskal v spremstvu Krelslelterja staro državno trdnjavo Krainburg. V gradu Kieselsteln ga je pozdravila vesela pevska skupina učiteljišča, Dr. Koschler je podal pojasnila a gradu In mestu. V mestni hiši je častnega gosta zelo prisrčno pozdravil župan M 6 r t h, kt se je vpisal v častno knjigo mesta Kralnburg. Po zakuskl, ki jo je priredil župan, je obiskal Major Schmidt okolico. Zvečer je zopet govoril
V	prenapolnjeni dvorani atranklnega donaft prebivalstvu o svojih vojnih doživljajih. Pozdravne besede je govoril Krelslelter K u B.
Dodatni predpisi za olrdelovanje zemije
NemSka vlada je izdala leta 1937. zakon o dednih kmetijah ,po katerem se dednemu kmetu (Erbhofbauer) lahko postavi upravitelj aH pa se mu celo prisilno proda posestvo, če na svojem posestvu slabo gospodari ali zemljo nezadostno ali slabo obdeluje. Po novih dodatnih predpisih, ki so stopili v veljavo 1. Ш., bodo tudi za ostale kmete, ki nimajo dednih ivmetij, uveljavljene siične določbe v primeru . nezadostnega obdelovanja zemije ali slabega gospodarstva.
Kot prvi ukrep je predvideno, da se na predlog okrožnega vodje kmetov (Kreisbauern-fUhrer) preko sodišča opozori posestnik, ki nemarno obdeluje svojo zemljo, naj bolje gospodari. Ce ta ukrep ne zaleže, se lahko na predlog deželnega vodje kmetov določi zaupnik z nalogo, da nadzira gospodarstvo do-tičnega kmeta. Oe tudi ta ukrep ne pripomore k zboljšanju gospodarstva na dotlčni kmetiji, se lahko postavi prisilni upravitelj ali pa se da posestvo prisilno v zakup. Kot zadnje in skrajno sredstvo je predvidena prisilna prodaja kmetije: prodajo izvrši sodišče na predlog državnega vodje kmetov.
Ti predpisi veljajo ne samo za kmete, temveč tudi za vrtnarje, sadjarje in vinogradnike,
iftfortni noroievate€
VSV : littal 5:3 (3:0)
v Villachu je bila otvorjena nogometna sezona s prijateljsko tekmo med zgoraj navedenima moštvoma in se je končala z zmago domačih, ki so prišli do odmora s 3:0 v vodstvo.
V	drugem polčasu bo prevladovali gostje In zabili tri gole, vendar so Villacherjl z nadaljnjima dvema goloma povišali rezultat, ki se do konca igre ni spremenil. Gole so zabili za Vlllach: Bock 3, Oremus in Dansbeck, za Lit« tal pa Tltschar 2 in Jano.
g^obota, 13. marca 1943.
Strah pred delom т obratu
Neizmerni uspehi naših vojakov ne, fronti lagajo domovini dolžnosti. Vsak posameznik udejstvovatl v eksistenčnem in^ B&Sega naroda, njegovo sodelovanje od-^ ° nadaljnjem življenju In poginu.
žen je sledilo pozivu zglasllne dolž-ostl, ki sploh Se nikdar niso bile poklicno zaposlene. Sedaj slišimo večkrat obupna vpra-anja: Kam pridem, ali bom to delo tudi te-esno zmogla, ali se ne bodo smejale moje oove tovarlšlce moji nespretnosti ?
Na osebno sposobnost In 2elje se bo oziralo, ^evno se pa ne more ugoditi vsaki želji, *^Jtl glavna stvar je Izvršitev onega dela, ki Je Iz vojnovažnih razlogov sedaj posebno po-trebдo. N1 treba vsakogar zaposliti v oborože-Industriji, toda samo ob sebi je treba predvsem opravljati delo, s katerim bodo zagotovljene proizvodnja orožja in municije kot tudl najnujnejše življenjske potrebščine na-foda.
Doslej poklica nenavajene žene se najbolj ®oJe, da ne zmorejo dvojnega dela v obratu In feospodinjstvu. Stotlsoče žen pa opravlja že leta vkljub svojim družinskim dolžnostim Vojnogospodarsko delo. Te družinske dolžnosti po deloma veliko večje kot pri onih ženah, ki bodo sedaj pritegnjene k delu in ki so od iz-
bruha vojne dalje živele v nespremenjenih razmerah In so imele celo gospodinjske pomočnice.
V obratih že zaposlene žene bodo sprejele novinke tovariako in s taktom. Tovarniške ženske skupine imajo že od nekdaj nalogo, da olajšajo na novo došllm tovariSicam začetek in prlučitev dela.
Najboljša pomoč bo zmerom čut časti in CasUželjnoat nemške žene, da doprinese tudi evoj delež za dosego zmage.
Navodila za zopetni podvig stanla prašičev
1.	Povečajte stanje prašičev In skrbite pravočasno za zagotovitev krmil.
2.	Skrbite, da vam ne poginejo prascl.
3.	Pospešujte razvoj mladih prašičev z enakomerno In varčno uporabo posnetega mleka in zbranih beljakovin. .
4.	Preprečite pogin s pravočasnim cepljenjem prašičev zoper rdečico.
5.	Zagotovite si krmila povečanega stanja prašičev s povečanim sajenjem sladkorne pese.
6.	Paša pražičev prihranjuje krmila.
• 7. Krompir za krmljenje ee lahko porabi z zelenim krmilom in repo. Zato zadu&it* krmilni krompir, ki ni sicer uporaben In ki ga zbe-rete od vaših najemnikov, z mladim, fino sesekljanim zelenim krmilom In krmilno repo!
8.	Mlini za mletje sladkorne repe ee bodo na prošnjo stavili na razpolago samo na podlagi povečanih obdelovalnih ploskev In povečanega stanja prašičev.
9.	Zelena krma pomaga zagotoviti krmila pomnoženega stanja prašičev do prihodnjega pridelka.
10.	Odojkl se lahko ođgoje za oddajo в plčo iz gospodinjstva. Oddaja prašičev je zagotovljena.
11.	Samo mlada, nežna, zelena krma je dragocena prašičja krma! Zato jo čimveč pokla-dajte na pravi način!
Nadaljnja navodila brez določenih rokov:
1.	Kdor kolje prašičke, sabotira preskrbo fronte in domovine z meaom, čaka ga najhujša kazen.
2.	Povečajte stanje prašičev za zagotovitev preskrbe z mesom! S povečano rejo perutnine (kokoši, gosi, rac, puranov in pur, domačih zajcev) se odtegne prašičeim dragocena krma. S tem je ogrožena obnova stanja prašičev!
Rejec malih živali se mora zato omejiti!
(fo svetu
Dvajsetletna deklica Iz DUrnay katera j# bllal
2e lansko leto kaznovana z zaporom radi zanikrnega službovanja v delovni službi, se Je po prestani kazni zopet vlačila okrog. Klatila ee je kot vlačuga po Aachenu In Dlimu, kjer je prenočevala v zakloniščih. Sedaj je bila delomrzna deklica zopet pred sodiščem, ki jo je obsodilo na 9 mesecev zapora In oddajo v prisilno delavnico radi tega, ker noče delati.
V	Gorslebenu (Kr. Eckartsberge) je povrgla In pri tem poginila neka koza, katero je stal epaček življenje, kot se je ugotovilo pri raz-telesbl. Poleg treh popolnoma razvitih koz-llčev sta se v truplu nahajala še dva kozUča, katerih prednja dela sta bila zraščena.
V	konjušnici viteškega veleposeetva Rott« lebena (Kr. Sondershausen) se je zgodila ve. lika nesreča. Pri krmljenju je 77-letnega hlapca brcnilo neko žrebe. Zrebe nI hotelo od hlapca stran, dokler ga nI oprostil orodjar. Nesrečnež je tako zelo poškodovan, da eo ga morali odpeljati v bolnišnico.
Diplom.-Optiker C. KRONFUSS
Klagenfurf, Babnhofsfra^e fS
Ut auf weiferw /eden VcrmiHag дв»Л1»ивн
Dr. F, J. Lokaš
Aueschneiden! Aafbewahrenl
ФтШЈг methediSjek and ptakH^eh
157. STUNDE.
Wichtige WSrter in gebriiuchllcheii Satz-verbindungen
1.	Man erkannte an seinem Haach, daB er Wein getrunken hatte.
2.	Er hauchte gegen die gefrorenen Fensterscheiben.
3.	Der schlimme Bub bekam von seinem Vater ordentliche Haue.
4.	Von diesem Gauner wurden wir schon iibers Ohr gehauen.
6. In seiner Wut haute er das ganze Service in Stiicke.
6.	Flir einen gepflegten Weinberg werden zwei Hauer gesucht.
7.	Wahrend der Abwesenheit dee Beamten Iiiiufte sich die Post zu Bergen.
8.	Die Grippe trltt besondere bfiulig im Friihjahr aur.
9.	In grolieren Stadten gibt es einen Haiiptbahnhof und ein Hauptpostamt.
10. Sein Bruder war Hauptmann der Deut-schen Luftwaffe.
Фег Arzt sagte zum Kranken: »Die
Hauptsache ist, daB Sie jede Aufre-gung meiden!«
12.	llauptling ist ein Hauptwort.
13.	Man sagt, wir gehen aach llause und wir Bind zu Hause.
14.	Wo sind Sie zu Hause? In Krainburg.
15.	Ich bin der Ansicht, daU das ganze Problem von Haus aus falsch ange-packt wurde.
16.	Nun, altes Haus, wie geht es dir?
17.	Wenn ein Madchen heiratet, so muB es sich einen Haushalt griinden.
18.	Mit Nahrungsmitteln muB man wahrend des Krieges sehr haushillterisch umgehen.
19.	In vielen Gasthausern iBt man ja eehr gut, aber die beste Hausmannskost be-kommt man doch zu Hause.
20.	Da alle Hausmittel nichts half en, ging Frau Maier endlich zum Arzt.
21.	Die Banditen hausten lange Zeit au£ einer verlassenen Almhiitte knapp un-ter dem Gipfel des Barges.
22.	Hausierer findet man jetzt nur mehr auf Jahrmfirkten.
23.	Hier in dieser herrlichen Gegend mochte ich mich hausHch niederlassen.
24.	Dieser Larm im Nebenzimmer ist zum Aus-der-Haut-Fahren.
25.	Dieser Arzt ist Spezialist fUr Haut-kranldieiten.
26.	Die Schlangen hSuten sich von Zeit zu Zeit.
27.	Da das Schiff eine Havarie an der Schraube bekam, mufltp ee langsam in den Hafen zurUckfahren.
28.	Der Beruf einer Hebamme gehSrt zu den wichtigsten Beruf en im Staate.
29.	Es wird leichter sein, diesen Stein mit einem Hebel hochzubringen.
30.	Er setzte alle Hebel in Bewegung, um zu seinem Ziel zu kommen.
Werter
Hauch (m) — dih, sapica hauchen — dihniti, dahniti hauen — tolči, tepsti Hauer (m) — kopač hSiufig — pogost, pogosto, Cesto Hauptmann (m) — stotnik Hauptsache (w) — glavna s^var. Hauptwort (s) — samostalnik Haushalt (m) — gospodarstvo, gospodinjstvo
Hausmannskost (w) domača hrana
Hausmittel (w) — domače zdravilo hausen — stanovati, gospodariti Hausieren (s) — krošnjarjenje Hautkrankheit (w) — kožna bolezen hauten (sich) — leviti (se)
Havarie (w) — pomorska škoda Hebamme (w) — babica Hebel (m) — vzvod, navor Weinberg (m) — vinograd
Bedewendungen Haue bekommen — po grbi dobiti, »kupiti jo
jemandem iibers Ohr hauen — prekaniti koga
eich zu Bergen haufen — kupičiti se eine Krankheit tritt auf — bolezen nastopa von Haus aus — od začetka; von Haue aus
faul — len kar je živ altes Haus — stara bajta einen Haushalt griinden — gospodarstvo,
gospodinjstvo ustanoviti mit etwas hauahalterisch umgehen — varčevati s čim sich hSuslich niederlassen — sesti, naseliti se
etwas ist zum Aus-der-Haut-Fahren — iz
kože bi skočil radi tega alle Hebel in BeWegung setzea — vse sile napeti
OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS
Vsled raznih okolnoetl je upraviteljetvo bolnišnice Gallen-*ele primorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil in alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je Prepovedan, če ee pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi prinesena jedila ali alkoholne pijače, se bodo- ista Zaplenila v korist sploSnega dobrega.
Upraviteljetvo.
Die Frau am Steuer!
WeiblicheXraU^helien der Veuischen Tteichs-posi hei der schnellm Zusiellung der Sen-dungen auch im Xrafi-wagenfiikrerditnsi,
Угашп und Tfl34et, meldtl Such beim nachslen "poštami.
DEUTSCHE%'REICHSPOST
GEWINNE ZU RM	//%g
^ 500.000,300.000 ^
200000uaw2usammeh fas? - ""^
p ICi ШШШиПшш, "S
r g.DEUTSCHEN REICHSLOTTERIE '
LOSPREIS JE KLASSE:%3-- %6---v; 2V-Bm.
TMiOpU
BTAATL.IOTTERIE EINNAHME
WIEN VI
MARIAHILFERSTRASSE 29
SEIT 3 5 JAHREN
Ш
m
DARMOL-WERK DtA^L$<HMID(iAU
CHEM.PHAR»iV:tABRIK:WiEN 87
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenfnrt
Salmstra^e Fernruf 1486
Nadi Art det Beu-tparens kOnnen Sie bel un« mit eInem SPARBRIEFoderVER-MDGENSBUCH' vor-tellhaft auf eIne grOSere oder kleinere Barium-ГМ In Raten »paren, frotpakt* koitwiloti
GdF WDSTENROT
Strotungsit«!!«
KLAGENFURT
Domgatt«8, F«rnrufte-ft


Pbmma^anfb!
Besorgen Sic аш đer Apotheke eln CapeicDmpllaiiter „Blank" nnd klebe« ee aaf die nchmerzhafte Stelle (Hafie, Knie, Schulter, EUenbogea luiw.). Se-gleich dringt fnnchee Blnt dorthia mid epttlt die Ktankheitsstoffe foct. Sie verepOren woUige Warme enillhra Schmerzen lassea aadu
ВМСарршшМег
PAPIERGROSSHANDEL
Theodor Sirein
YILLACH
Kanlicnie nnd Papterhindler Oberkrains!
Aus der Sonderzuteilung der Verteilungsstelle fiir Papier kana fiir Oberkrain
PACKPAPIER nnd SCHREIBPAPIER
(holzhaltig) geliefert werden.
Intereseenten wenden sidi un-ter Angabe derBahnstation an
Ilalfener Sirafie ? « Rnt 44 64
FERNUNTERRICHT
Privaf* Vorbereliungilcuri« (Or dl#
NIchtschiilerreifeprUfung
D R. W. H O F I NO E R, WIEN Vn/62, MARIAH1LFER STRASSE 8 / RUF B 30458
Vorbereitung lur Htifeprflfnne.. (Aach In Kunen.) 1. An Oberichul« und OymnMlum. 8. Zar MitteliehnltbKhlofiprflfvnK dtr 6 UtMigui MitUlsohnle fflr gehobenen Beamtradienat.
РЦм 8. — BtAv. 81,
КЈ. В A WAX
KEN BOTE
Šobota, 18. mares
XicHlspiele
AllQtmelne fllmlreuhand G.m.b.H. -Zweigstelle Veldis
AssUng
12.	Ш. um 20 Uhr
33. m. um 16 und 20 Uhr
14.	Ш. ШП 14.30, 17 und 20 Uhr
15.	Ш. ШП 20 Uhr Ich klage an
FUr Jugendliche nlcht sug;elae*en!
16.	Ш. lun 16 Uhr 18. Ш. um 16 Uhr MkrcheiifUmvorstellung:
Die luBtige Filmstunde
Jugeadliche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf
16.	Ш. um 20 Uhr
17.	m. um 20 Uhr le. Ш. um 2a Uhr Marguerite : 3
FUr Jugendliche nlcht zugelm#wn:
Domschale
13.	ra. um 18.30 Uhr
14.	Ш. um 14.30, 17 und 18.30 Uhr Befreite Hande
Fikr JngendUche nlcht zugelatten!
15.	Ш. um 15.30 Uhr Marchenfllmvoratellunf H&nsel und Gretel
Jugendllche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf 17. Ш. um 19.30 Uhr le. Ш. um le.SO Uhr Ich bin gleich wieder da FUr Jugendllche nlcht zugelaesen!
Krainburg
la. Ш. um 19.30 Шг
13.	III. um 17 und 19.30 Uhr
14.	Ш. um 17 und 19.30 Uhr
15.	Ш. um 19.30 Uhr Waldrausch
FUur Jugendllche lUgelaMen! 14. Ш. um 14 Uhr Marohen V0T8 tellung Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpf
16.	Ш. um 19.30 Uhr
17.	ra um 17 und 19.30 Uhr le. ni. um 19.30 Uhr
Eia "abinsoi:
FUr Jugendllche zugelaMen!
Voreiieeige. Eln kUnstlerischer FIlm >Fronttheater«.
Laak
13 Ш. um 19.15 Uhr
14.	Ш. um 15.30, IS und 20.30 Uhr
15.	Ш. um 19.15 Uhr Andreas SchlUter
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaMen! 17. Ш. um 16 Uhr Marchenfllmvorstellung SchneeweiBchen und Bosenrot
16 Ш. um 19.15 Uhr
17.	Ш. um 18 und 20.30 Uhr
18.	in. um 19.15 Uhr Drei Frauen um Verdi
FUr Jugendllche nlcht cugciaaeen!
Littai
13.	Ш. um 19.30 Uhr
14.	Ш. um 16 und 19.30 Uhr
15.	Ш. um 19.30 Uhr Hochzoit auf Bftrenhof
Fttr Jugendllche nlcht cugelaMen! 17. Ш. um 16 Uhr M&rchenfllmver»teUunf Httnsel und Gretel Jugendllche und Mllit&r 30, Erwacheene 50 Rpf
17.	Ш. um 19.30 Uhr
18.	Ш. um 19.30 Uhr Die fremde Frau
Ftir Jugendllche nlcht zugelaMen!
Miess
13.	Ш. ШП 20 Uhr
14.	Ш. um 16 und 20 Uhr Der ewige Quell
FUr Jugendllche zugelaseen!
Neumarktl
13. m. um 16 Uhr
M^rchenflhnvorstellung
Dornriiechen
Jugendllche und Milltfi.r 30, Erwachsene 50 Rpf
Id. Ш. um 19 Uhr 18. Ш. um 19 Uhr
14.	ra. um 14, 16.30 und 19 Uhr
15.	Ш. um 19 Uhr Anuschka
FUr Jugendllche nlcht zugelaesen!
17.	ra. um 19 Uhr
18.	ra. um 19 Uhr Fasehing
FUr Jugendllche nlcht zngelaasen!
Rađmannsđorf
13.	in. um 20 Uhr
14.	III. um 13.30, 16 und 20 Uhr Die groBe Liebc
Jugendllche zugelaeeen!
17. III. um 16 Uhr Milrehenfllmvoreteltung Domrbschen Jugendllche und Mllltfir 30, Erwachsene 50 Rpl
17.	ni. um 20 Uhr
18.	in. um 20 Uhr Hochseit mit Hindernissen FUr Jugendllche zugelassen!
Sairach
13.	Ш. um 19.30 Uhr
14.	Ш. um 15.30 und 19.30 Uhr Friedrich Schiller
FUr Jugendllche sugelaaaen!
Schwarzenhach
13.	in. um 20 Uhr
14.	ni. um 16 und 20 Uhr Der veric." ■ (IroBvaicr
FUr Jugendllche nlcht zugclaseen!
Stein
13.	Ш. um 18 und 20.30 Uhr
14.	in. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr
15.	Ш. um 20.30 Uhr .
Anuschka
FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen! 18. ni. um 16 Uhr M&rchenfUnivor«t«Uung Schneewittchen und die ^ Zwerge
17.	Ш um 20 Uhr
18.	in. um 20 Uhr Diskretion Ehrensache
FUr Jugendllche nlcht ntgelasAen!
St. Veit
13. m; um 15 Uhr MarchenfUmvurtiteilung SchneeiveiBchen und Roeenrot Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpl
13.	ni. um 19 Uhr
14.	ni. um 14, 17 und 20 Uhr Herzensfreud und Herzensleid
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaMen:
Veiđes
IŠ. ni. um 14.30 Uhr MarchenfllmvorfiteUung Die luHtige Filmstunde Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpi
12.	in. um 20 Uhr
13.	in. um 17 und 20 Uhr
14.	Ш. um 14.30, 17 und 20 Uhr
15.	ni. um 20 Uhr Zwielicht
FUr Jugendllche nlcht cugelaawn!
16 m. um 20 Uhr
17: in. um 20 Uhr
18. Ш. um 20 Uhr
Eine Frau wie du
FUr Jugendllche nlcht zogelwaen:
Wart
13. Ш. um 16 Uhr Mttrchenvoretellung Jugendllche und MlUt&r 30, Erwachaene 50 Rpf
13.	Ш. um 19 Uhr
14.	Ш. um 14, 16.30 und 19 Uhr
15.	Ш. um 19.30 Uhr Drei Frauen am Verdi
yUf Jugendllche nlcht zugelaeeen!
Wocheiner Tal
Sonntag, 14, Ш.
Marchendlmvoretellung Die lustige Filmstunde Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpl Samstag, 13. Ш,
Sonntag, 14, ni.
Viel L&im uro Nixi FUr lugendllrhe nleht zugelaenen!
Vinxenz favnik
IIIAN 1) FAkTIJ R-GALAMER:E. K N D SCHVHWAREN
iftađmannsdori
Xivei|^ites<ftđ/fe	unđ ITelđes
NUR SCHC H WA R KN
(^u^uudFOKD-u.BMVf'IuU
liefert schnell und zuverlassig
Autohaus N. u. H. Kaposi
Klagenffurt, Vlllachar Ring 2, Ruff 1832
6
RESERVEN.
hmben, ist ein altes Gebot. Wenn jetzt der Zivilbsdarf an Gluhlampen hinter den Wehrmachtslieferungen vorerst zuriickzustehen hat, so rit OSRAM:
Legem Sie jede Im Kriege nlcht leuchtwichtige Brennstelle durch Locker-schrauben derLampenstlli! Diese Gluhlampen werden Ihnen in tagoslichtarmer Zeit willkommene Reser-ven sein... und Strom wird auch dabei geepart.
Va.
m
175-22
rinili ' Kupim žensiio;-~-lctni mladenič ^vc:tobx". Pred-.-ili moško dvo-i veselega in bi .nost imajo dekli-'s.,r„:n,..v.„ : kolo in šivalni streha srca, žclilcc iz Radmanuj-!«'«!- l'"" j"K.!d°pi,ov.ti z dorf. (Radovlji
ircdcr Schuh-'	1-0-/ prijaznim dekle
S':Kupim-dobroo.'r S''k'»^':-
burg, Veldesstra-hranjen gljbok :ce 41. 14-J-liali športni otro-1_Ški voziček. Do
1 Prodam !p%: Angdca •
I scharmarm |
Razno
Vsakogar, ki bi vedel, kje se nihaja moj sin Jo-,	. , hann Zweincr,
sip^patič- ki je neznano
Prodam violino, Zaier 4S,	;	,	---------
koncertno-citcr- Zwisdienwassern. bnnctka, sta- kam odšel, pro-
172-7 ra io let, zeli da sporoči
■ violino za RM Naslov: Tr
„ .	, spoznati sebi c- njegov naslov na
govina Grm, I cl-	''dobrci	orožniško posta-
■	■	'-'J 1«,;	„a	svriio uo gcrn ali meni. —
IProdam zaprav-JT'4 pisovanja. Po-i Alois %wciner. Iljivca, težkega za ^^rkarcthcnber^ nudbc s sliko Preska 13, Zwi-i žtrapac-vožnjc.	' ' poslati na K. H. sJienwasscrn.
152-2:5
ESSIG
Fabrik C.Wenget Khgenturi
IHabidngasse u „ nakup./""'"T" ^""1 ' (Falkcndorf) j„,ka, „gunn. . Cvcroč, po j ■ambure. '_______i..,........... nilad I . lib-_Oi
Krainbii
podi
■ Krainburg. Ismrekoveg^, id iiovcga, borov

DtEISO JAHRE whom pA«g«n vkl# Houifrau«n tin vmr-Mchen»š Kleid auf EufriKfwn dwf*
SELBSTFXRBEN MIT
---------------- Dva psa sta se
i_ ,	lu v J * iitni in iskreni zatekla: nemški
iProdam vecjo S ' _ ' , .iiladenič, si želi ovčar, pes črno-
količino kislep^mm, » do ' \^p|,^v«i - '------:	"
zelja, prav	parirelno dli
rega. Naslov pri,konično, iz žage K.B. Krainburg. al" trgovine v l(jb-i)žvseh kakovostnih razredih. Visoka
Kupim
1083-/
Menjam
Hut IM HANDEIZU HABENI
KAFFEE
1ШП
Fsbrik C.Wenger idaqenturl
stopnja nuinosti. iPonudbe na Hans
pim all zame-i® .
• ^ ^ J L ieenturt,	Volker-
njam za dobro o-i® i	c
hranjeno moško'^"''.'"	^tralie,
kolo: cvcntucino
doplačam. Kor-desdi Anton,
Bildhauer, Domschale. 14У-7 '^Т	~ ' ~ __Motorno kolo 1.
Kupim vodno sc.!X. N. 200 cm', salko ali brizgal-j^lobro ohranjeno, no (Spritze) na	dob-
motorni ali par-!""^' zamenjam za ni pogon. Tudijkompletno pohl-gasilska brizgal- J.'^o. _ (spalnico), šivalni stroj ali kaj sličnega. Dopise na K. B., Krainburg, pod Dobra menjava". lt)5-15
MEDUPHAKM Arzn«imittei
sind treue HeHer Ihrer Gesundhelt
Medopharm Arznelmittp lind nur In Apotheken •rhčitlldi.
MEDOPHARM
Pharmaz^utis'*he P^čporate
A m И \Л "i n rt* # f C
z do rumen, ki sliši m 2l)-ietnim fiet- ime Zyklon, in nim dekletom, tirolski gorski Dopise s sliko, ki brak, psica, črna se vrne, na K. K. kratkodlaka z Krainburg pod,belo liso na pr-„Srcča je v lju- sih in izrcdn.3 bežni". 1159-tiO dolgimi uhlji, ki
---—jsliJi na ime Di-
Mlada simpatič-(ana. Podatke po-na bbndinki.islati ali pse od-športašica, žel i dati proti dobri spoznati sebi I nagradi na enakega lportni-|„Windsdhwcndt-ka v svrho skup-jner, SdiloIS Egg, nih izletov. Do- Poka Lukowitz,
pise s sliko na K. B. Krainburg pod .SportaSica', 177-ai(
na pride v po-hev. Dopise na „Kreide", Gori-' adi bei Veldcs.
158-7
Kupim dobro o-hrinjene gramofonske • plošče „Ta ther Odilo" znamke „Elec-tra". Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Elektra".
liM-T
Dopisi
21-letni mladenič želi znanja z deklico od 17 do 10 let v svrho dopisovanja. Dopise na K. B. Krainburg pod ,Mlada ljubezen', 173-20
Oberkrain.
161-23
ženitve
Vsled pomanka-nja znanja želim spoznati sebi primernega inteligentnega gospoda srednjih let, ki bi hotel biti samo moj. Dopise na K. B., Krainburg pod „Dobra gospodinja". 147-21
Kupim motorno kolo! Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Mo- Dekle, ljubiteljica tor,,' 160-7 jnarave, iJče tova-
-riša, ki bi ji bil
Daljnogled dvo- vodnik v plani-ccvni kupim. Po- nah. Dopise na
!28-letni kmetski fant si želi sebi enaki gospodično staro od 20 do 24 let. Dopise na K. B. Krainburg pod „Simpatija". 167-22
nudbe na K. B. Krainburg pod „Daljnogled".
169-7
K. B. Krainburg pod „Na planiu-cah luitno je".
182-20
V nedeljo zvečer mi je bilo izpred gostilne Bohinz v Zwisdienwiissern odpeljano rdeč« Športno moško kolo znamke
„Avtonioto", Kdor kolo najde in vrne ali izsledi, kje le kolo nahaja, dobi dobro nagrada. Javiti na No-winz, Ober Se-nit/.a 1 ali Gen-^ darmerieposten ; Zwisdienwassern.
179-24
19-letni mladeni£ želi dopisovati z dekletom primerne »tarosti. Dopise na K. B. Krainburg pod
Zatekel se je pes jazbečar, črne barve. Sliii na ime „Zlojč:" znamka 38, Krainburg. Kdor ga izsledi, naj javi proti nagradi v Krainburgu, Veldeser Str. 1.
181-23
Theodor Rabifscb
fe»t Veit an der Sawe
SENF
Fabrik C.Wangar Klagenturl
Mravlllntja |a|ta, arniho
in vsa zdravilna zelišča kupuje v vsaki količini
Waller tiremse
K.riiutergroKtiandlung Graz, Gartengnsse 22
Vrane in golobi, galebi in tazani in kokoSi ne žro več semen, katera so razkužena z
orkit
praikom. Brez škode za klice. Suha raba kot pri Ceresan-suhem razkužilu.
Dobi se pri
HERMES
Ing, I. Janša, Krainburg P^sleg hotiila „Stara PoŠta".
99
Luster, Tischsfehlampen und Oluhbirnen in g r o /j e r
A u s w a h I HADIOHAUS KLAGENFURT - BURGGASSE NR. 4
ANION
SfbuiierzcuSunjl
Neuma.Mi • Oberkrain
Ce%en tinkaulscheme.
Sperrplatten; Budit, Fidite, Pinelplttten -Eidistelder Sperrtiiren.
Ohne Einkaufschein.
Furniere 0.8 bis ^ mm inlandisdie und ausliindisdie Herkunh ftir aufien und innen.
HANSTRANiNaER
I
Klaganfurt, veikarmarkter StraBa • Aul 15*5