Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levicnik. Motto : ,,\ulU dies sine Ime« ! * Sl*ri riniljanski (negovor. V. 9. dan avgusta zjutraj jp. Pulitelmiška domača ura odbila jp ospih, in drobni zvonček zabinglja, klicaje zbrane in čakajoče učiteljc v učnc sobe. Pervo je bilo, da nani je bil po niinistcrijalnpni komisarju g. dr. Lorencu začasno imeiiovau načplnik, t. j. nekako posrednik nicd iiiiciiovaiiiin gospodm konii— sarjcin in gg. duccnli, t. j. ako bi zanaprcj žclel kdo le kaj vprašati, prositi ali sp jiin (udi kaj priložiti, naj bi (o naznanjal lo načclniku, klcri jc ub nala.šč v lo odlučeuih urah občil iz lega nainena z doličnimi gospodi. 'A;i pervili «»;st dni nam je bil za II. razred imenovan kot zač. načclnik g. Henr. Brunnbauer iz Z^. Avstrijanskcga; — ker nam j« bila pa po programu po prelcklih teh dnevih napovedana nova 6« in prosta volitev, smo si bili izbrali za daljni čas kot načplnika g. dr. Gust. Zpynpka, učenika na graski pripravnišniei tpr zeta slavnoznanega g. dr. Fr. Močnika, bivšega šolsk. svetovalca na Kranjskem. — Za navadne naukp, pri kterili ni bilo (razun na tablo) (reba kakcga posebnega poočitovanja, odkazane so nam bile sobc koj pri lleli na levem mostovžu. Da mcd letom tii sim niso hodili bolj odraščeni ucenci, bile so nam priče — z nožiči niočno rezane klopi. Da — na kar še nisem naletel nikjer, videl sem tii, da so bili oni obročki stolov, ki so nevarnosti malih nožičev naj bolj razpostavIjeni, celd obiti — z železnini plehom. Kakor to za Dunaj tudi morebiti neverjetno doni, je pa vpndpr le res; — ompnjani to tudi le zato, da se ve, da ima vsaka, tudi višja dunajska obertnijska šola, svoje ,,niajstroviče". — Gospodarstvu jc bilo naj več časa odmenjpnega (vsaki teden po 9 ur), in ravno tega nauka'docent, g. dr. Wilhelm je pervi stopil pred nas. Priljubil se nam je bil koj pcrvi dan s podučevanjem, ker je govoril naj bolj umevno, glasno in tudi tako polagoma, da sc je moglo po večjem skoraj vspnm poduku slediti s svinčnikom. #) Zato so si pa tudi učitelji, ktpri so bili količkaj niarljivi, ravno iz tega nauka naj več zapomnili in tudi za daljno djansko rabo v sponiinu obranili. *#J Posncl in priobčil bi sicer po večjem vse znampnitnejše reči iz svojih zaznamkov, ali ko bi to hotel, in bi se zravpn oziral ttidi še no mnoge demonštracije, razstegnili bi se moji spisi tako na obširno, da sam ne vein, kdaj dospel bi h kraju. Povedal bom torpj od vsake reči Ie po večjem kaj. V vvodu gospodarstvenpga poduka naslikala se nani je naj pred podoba pravpga in umnega gospodarja, kakoršen naj bo v svojeni življenji, kako in zakaj naj obdeljuje zeinljo. ,,Kmetijski gospodar," djal je g. profesor, ,,mora biti razumen, mora imeti za svoj imenitni poklic du.šne in telcsne *) Veliko razvado imajo taki docenti, — in pravijo, da sc po višjih solah tacili nc manjka — ki pri poduku prcnaglo govorijo, tako, da človck, čc bi tudi nauk žc na pol umel , komaj za jnislimi more isledili. Kaj pa »c le, če slušatclj uka nc ume? — Če ima tudi kaki ljudski učitelj tako navado pri poduku, znclii naj se je; zakaj ona se tmc slcli med tiste, ki zaslužijo biti imenovane ,,nolski vcliki grchi". Pis. **) Želcli 8I110 si slušatclji II. razicda najcti stenograja, da bi nani bil pisal vse poduke; ali gg. docentom to ni bilo po volji. Skoda! — in še enkrat rečeni, da škoda! Ti spisi se bili puč sineli imcnovati — vsaj kar gospodarstvo zadeva— ,,učitcljeva zlata knjiga". Pis, zmožnosti, niura pa tudi biti veren in mo dro-po božcn in ne sme pripisovati ploda zpraljc svojemu trudii, a m p a k s p o z n a t i i n i m e I i m o r a s a m e g a s e b e 1 e k o t posrednika višjo previdnosti, po kteri Bog zenilji svoj blagoslov deli. *J Pa tudi inočnodušnosti je kmetijskeniu gospodarju polreba, kajti zadevajo ga pogostne britke posknšnjp: nevihte, zirrie in druge raznoverstne nesreče, — za vsako nezgodo inora on pripravljcn stali. Treba je, da je kmetovalec bistroviden, skušen, opazljiv, — da se v nikomur ne prenagli, da je pa ludi previden v obhoji z ljudmi in zlasti pazljiv pri kupovanju in prudajanju. Kmetovalec naj bode tudi dober in zvcsl deržavljan in natančen v spolnovanju svojih dolžnosti". Oziral se je g. profesor tudi na korist dobrih vladinili vravnav, ki pa donašajo le sad, ako človek ni zanje vneniaren. Poudarjal je, da naj bo sicer kinelovalec konservativen, kar zadeva zvestobo, p o š t e n j p, p r a v o d u š n o s t; — d e r ž a t i s c ni o r a g I e d e t e li I e p i h 6 e d n o s i i z g 1 c d o v s t a r i li p r e d d e d c v, t o j e prav;aliv oziru na gospodarstveni napredek n a j s p t r u d i h o d i l i p o p o t i b i z n a j d e b n a š i h č a s o v itd. Oziramo na točko ,,kako" sc je kot na glavno nalogo kazalo na to, da naj kmclovalcc, naj si bo žc vlaslnik, oskerbnik ali najemnik zenilji.šča, pomaga niu k plodnosli in popolnosti; torej naj se Irudi, da zemlji ludi on daje (<la jo zboljšuje po umnem obdclovanju), in ne, da bi lc od nje jpmal in jo slabil. Pri točki ,,zakaj" navedene so bile potem koristi poljskih rasllin, zmed kterih nam nektere dajpjo podzenieljski sad n. pr. podzeuiljice (po našili krajili na Gorenskem Ijudje kronipir čez iu čez pod imenoni ,,podzemljice"( poznajo), repa, pesa; — drugi nadzemeljski pridelek, kakor lan, razna žitna in sočivska plemeua, ki nam hkrati dajcjo sad, slaino (slročje^ in serne; — nektere dajejo le perje, kakor tobak, zelje itd. Dalje rodijo polja in travniki razno pičo za živino, od ktere nasprotno prejpmatno mnogo mnogo koristi , n. pr. nieso, ndeko, maslo, — rabiino jo dalje za vprego ia za obdelovanje zenilje, dobivamo poslednjič od nje tudi gnoj i. t. n. *) Naredel je gosp. profesor (u šaljivo ncki ncmški prcgovor. ki je zelo enak našemu Kranjsko-ilolenskcmu. dn namrcč dobro vino vinčar pridela, ncvi6ka" pa Bog dd. — Pis. Vse to skupaj tedaj : odličnostživljenja kmetijskpga gospodarja v mnogpin oziru, umno obdelovanje zemlje, in skerb za mogonio dobri pridelek niora se vjpmati cno v drugo ko( kolesea ure, ako si boče zaslužiti častni naslov: ,,ta je modpr, omikan, raznmon in marljiv gospodar". — CDa|Je prih.)