The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 150. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstareiši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., PETEK, 4. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 4, 1933. LETNIK (VOL.) XLII VLADA BO S POSEBNO KAMPANJO SKUŠALA PRIDOBITI PREBIVALSTVO, DA BO VEČ NAKUPOVALO IN VEČ POTROŠILO. — PODROBNA POJASNILA O TOČKAH V SPLOŠNEM PRAVILNIKU. Washington', D. C--Kakor litro pridobi vlada vse deloda-ialce sirom dežele, da se ji priključijo pri sodelovanju za o-sdravitev delovnih razmer, bo porinila v ospredje še druge vrste kampanj, da bo uspeh tem bolj zagotovljen. p. Ko se bodo razmere toliko izboljšale, da bo po zvišanju plač 'i zaposlenosti prišlo prebivalstvo nekoliko do denarja, se bo, kakor se je izrazil industrijski administrator Johnson, podvzela fried ljudstvom kampanja, da 1'i'ipomore do večje cirkulacije ^ denarja s tem, da bp več naku- c Pilo in več potrošilo ter se bo na ta način dala prilika za delo še ^ drugim brezposelnim. Začeti s r t« kampanjo bi pa bilo zdaj še j Prezgodaj, kajti ob sedanjem s casu bi se z njo izvršila enaka naPaka, kakor so se delale v pre- j ^'klosti. Kritiziral je gibanje, ki r ! ^e pot] geslom "kupujte zdaj" |( v da bi v trgovinah dali v o-^°'danskem času, ko ni toliko de-a> delavcem več časa za kosilo er bi nato morali dvojno poprijeti v popoldanski zaposlenosti. t Drugo vprašanje, ki se je sta-na vlado, je bilo tudi to, ali Sttle delodajalec odpustiti dose-^je delavce, katerim mora po ''avilniku plačevati dosedanjo 'ačo, in namesto njih najeti n°ve, ki bi jim plačeval samo Minimalno plačo. Vladno pojasni0 na to odgovarja, da bi bil .ak čin grobo kršenje pravilnika 111 se bo takemu delodajalcu vzel nazaj "plavi orel". V pravilniku s'cer niso bile označene vse te j^drobnsti, vendar pa se je de-^dajalec v njem obvezal, da bo v svoj del pri preobnovi de-Jk v "^o Pa se z raznimi triki /kuša odtegniti tej dolžnosti, se u bo tudi vzela pravica, da bi smel imenovati vladni dru-nik Pn sedanji kampanji. -o- k Lille, Francija. — V tu-^ajšnjem skladišču bombaža, največje v Evropi, je v to-. izbruhnil požar. Uničenih Po iloiv23'000 bal bombaža in okv^očena škoda se računa na l'°g dva milijona dolarjev. mit- MEHANIČNI MO Ž NA RAZSTAVI amerikanski Slovenec Nadaljnji načrti vlade - Francoski U proti Ameriki '.VIŠANJE FRANCOSKE CARINE a vse blago iz Amerike zvišala Francija carino za 15 odstotkov. — Znižana vrednost dolarja jo je prisilila k temu, pravi. Pariz. Francija. — Prva po ledica neuspele gospodarske onference se pokazuje in Fran-ija je pokazala v praksi svoje asprotstvo napram Ameriki, lada je namreč odredila, da se aloži na vse blago, ki pride v 'rancijo iz Amerike, poleg do-adanje carine še 15 odstotkov. , Vlada opravičuje ta svoj ko-ak s tem, da je prisiljena k jemu zaradi znižane vrednosti olarja. Vsled njega da so se lamreč cene ameriškega blaga oliko znižale, da tvorijo nevar-io konkurenco domačemu blagu, j ) tem zvišanju se je razmotri-■alo že takoj tedaj, ko je pričel ^ lolar padati. Odložilo pa se je ■ 3 zaradi ekonomske konference, d katere je Francija pričako-ala, da bo kaj ukrenila glede | tabilizacije denarja. * Da francoska vlada nekako o-nili svojo novo odredbo, je ob-inem odpravila drugo odredbo 7, 14. julija, po kateri je bilo J jrepovedano uvažati nekatere rrste blaga. Ta odredba pa je )ila tedaj naperjena v prvi vr- i iti proti nemškemu blagu in z l lje odpravo torej Amerika ne 1 )ridobi' dosti. i -o----( ZAGONETEN UMOR NAD j ŽENSKO |£ Chicago, 111. — Oblasti ne i norejo ugotoviti povoda, iz ka- ] ;erega je bila umorjena pretekli 1 ;orek zvečer neka ženska, stara i jkrog 40 let. Umor se je izvršil na 70. cesti in Campbell ave. Kakor se je ugotovilo, je na cesti pred njo ustavil neki avto, iz katerega je izstopil moški, ki je ; po par besedah oddal na njo dva strela. Domneve so različne: Možno je, da je bila ženska žrtev roparskega napada in jo je bandit ustrelil v nervoznosti. Pri mrtvi ženski se ni našlo denarja in se je torej utegnil izvršiti rop nad njo. Mogoče je pa tudi, da se je kdo znesel nad njo iz- privatnega maščevanja. -o- FEDERALNA POMOČ DOMOVOM Chicago, 111. — Pretekli torek se je otvoril novi urad federalne korporacije, ki ima namen, posojati lastnikom hiš denar, da lahko poravnajo svoja j zapadla posojila in si s tem rešijo domove pred prisilno prodajo. Takoj prvi dan je v novem uradu na 134 No. La Salle st. vložilo prošnjo za pomoč nad 15,000 prosilcev. Celi blok dolga vrsta je čakala, da dobi v uradu potrebne listine. Da je šlo hiter-je, so se listine razdelile med čakajoče, ne da bi jim bilo treba, priti osebno v urad. V električnem poslopju na chicaški svetovni razstavi se more videti robot, ki ga kaže gornja slika. Kovinasti možakar lahko na telefonično povelje sam vstane, se vsede, kadi cigareto in izvržuje še druge trike. Poleg dveh dečkov, ki robota zvedavo ogledujeta, se vidi na sliki tudi njega iznajditelj, J. M. Barnet iz Mansfield, O. SMRTNA KA- i ZEN VNEMČIJ1 Štirje komunisti obglavljeni. I —o— Hamburg. Nemčija. — V torek se je izvršila smrtna obsodba z obglavljenjem nad štirimi s komunisti, kateri so bili obsoje- i ni na smrt od posebnega sodišča i dne 6. junija. Obsojenci so bili i spoznani krivim zločina, da so < lansko leto 17. julija povzročili . smrt 18 Hitlerjevih četnikov, ko c se je pod njih vodstvom ob neki 1 paradi streljalo na nje od strani ' komunistov. Zgodilo se je to v i tukajšnjem predmestju Altona. ] -o--: DOBIČANOSNO PIVO Albany, N. Y. — Kakor objavlja državni davčni department, je tukajšnja država dobila na dohodkih iz piva do konca meseca junija, torej v treh mesecih, cel milijon dolarjev na davkih. --o-- PODJETEN MOŽAKAR Chicago, 111. — V sredo se je moral zagovarjati pred sodiščem 53 letni Geo. Graves vsled mno-goženstva. Mož je namreč kar tri žene istočasno vzdrževal, ali, bolje rečeno, žene so njega vzdrževale. Ko je ušel od svoje prve žene, se je v aprilu poročil s številko 2, v juniju pa s številko 3. Da bi se pred ženitvijo razporo-čil, se mu ni zdelo potrebno. Z ženo št. 2 je živel po 6 dni na ,teden, sedmi dan pa je preživel pri ženi št. 3, katero je presle-paril, da ima tako delo, da mora stalno potovati. Žena št. 1 je zvedela za moževa dejanja in ga naznanila. Na vprašanje, zakaj se je spustil v te pustolovščine, je mož odvrnil, da je bil prisiljen, preskrbeti si prostore, kjer bo lahko jedel in spal, ko ni imel nobenega dela. PREVEČ GOSPODARJEV Colektivne farme imajo preveč J državnih nadzornikov. ^ . i Moskva, Rusija. — Tukajšnji časopis Ekonomsko Živi j e-ije je ravnokar končalo razisko-/anje, ki ga je vodilo o razmerah na kolektivnih farmah širom iežele. V eni zadnjih številk objavlja svoja odkritja in pravi, Ia je eden glavnih vzrokov, da kolektivne farme ne prinašajo i vladi takih dohodkov, kakor bi! se pričakovalo, ta, ker je na njih I preveliko število vladnih nad-1 zornikov, ki brez vsakega posebnega dela vlečejo visoke plače. PROFESIJONALNA PRE-PIRAČA Chicago, 111. — Patrick Linton in njegova žena Mary, 739 E. 90th St., vodita zanimivo zakonsko življenje. Od leta 1925, ko sta se poročila, sta se nam reč ločila nič manj kot 61 krat. Vedno pa sta se tudi zopet sprijaznila. Tako sta se zopet pobotala tudi pretekli torek, ko je žena vložila tožbo za ločitev. -o—- NEVARNO JE KLICATI PREDSEDNIKA Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je sam povedal neki dogodek, ki kaže, da ima prijateljstvo z njim tudi svoje nevarnosti. Pred kratkim je zbolel newyorški poslanec Steingut in ležal v bolnici. Predsednik in njegova žena sta mu poslala rože in bolnik se jima je hotel zahvaliti. Vzel je v roke telefon in povedal, da želi govoriti z Wa-shingtonom. Ko pa operatorica zasliši, da hoče govoriti s predsednikom v Beli hiši, nenadoma zapre telefon in kmalu nato pri- KRIŽEMSVETA — Managua, Nikaragua. — Strahovita eksplozija je pretekli torek pretresla to mesto in spravila prebivalstvo v paniko. Pripetila se je v vladni tovarni orožja, ki jo je razneslo. Kakor se domneva, je nesreča zahtevala nekaj življenj. b _ Andorra. — Francija je ti prepovedala vsak vivoz iz te dr-, d ž ave. Po večini je tak uvoz na- F vadno tihotapstvo. Tukajšnje t prebivalstvo nakupi v Franciji p blage in ga nato preno -'e nazaj n preko mejo v Francijo, kjer ga p proda kmetom z visokim dobič- t kom. v — Havana, Kuba. — Med d policijo in civilisti se Spopadi še r vedno nadaljujejo. Pretekli to- j rek sk> bile pri takem pretepu n ubite tri osebe, ranjenih pa 35. r Komunisti se obdolžujejo kot r povzročitelji nemirov. j 1 -o--č NASILNIKI PRED SODIŠČEM |j Chicago, 111. — Pred sodiščem it se vrši obravnava proti dvema r chicaškima raketirjema, John i Rooney in Henry Berry, ki sta ] med drugimi čini z nasiljem iz- 1 silila iz enega lastnikov Gold- t blatt trgovin večje svote "v svr- 1 ho protekcije". Na vesti imata \ tudi umor nad nekim čuvajem i , omenjene trgovine. 1 -o----( INDIJANKA DOBILA MILI- I JON DOLARJEV ' Tusla, Okla. — 25 letna Creek : Indijanka Hanna Anderson je v < , torek prejela od okrožnega so-' dišča v Denver ju brzojavko, v kateri je bila obveščena, da je dobila dolgotrajno pravdo za neke oljnate vrelce. S tem je ženska postala nenadoma bogataši-nja, kajti pridobila si je nad milijon dolarjev. -o- " UŽIVANJE NEZRELEGA SADJA USODNO H New Castle, Ind. — 7 letna 'deklica G. Coloman je pretekli H torek umrla nenadne smrti. Zdravniki so sprva domnevali, da se je zastrupila, pozneje pa se je ugotovilo, da je smrt nastopila vsled uživanja zelenih jabolk. Državni kemik je bil poverjen z nalogo, da preišče njeno drobovje. -o-- IZGREDI V PREMOGARSKIH !) OKROŽJIH I' Brownsville, Pa. — Nad 30 tisoč premogarjev je točasno na 1 stavki v tukajšnjih okrožjih ^ mehkega premoga, ki zahtevajo, da se prizna unija United Mine Workers. Med stavkujočimi je |e prišlo že do več izgredov, od katerih je bil eden najbolj resnih pretekli torek. Nemiri so izbruhnili istočasno pri štirih rudnikih in se nato razširili še na :1- druge. Celi dan je imel šerif s e- svojimi možmi dosti opravila, i- da je upostavljal. red, kolikor je e- pač mogel. Prej je vojaštvo nadel zorovalo nemirna okrožja. Po-in veljnik pa je odpoklical svoje in moštvo, ko ni dobil bjaČenja, o- kajti, kakor se je izrazil, s svo-a- jimi 352 možmi, kolikor jih je in imel na razpolago, ni mogel kon-a- trolirati celega obširnega ozem-ca lja. d- --—--- na deta k bolniku dva zdravnika ir ri- neki uslužbenec iz norišnice. Iz JugosSavife. TEKSTILNA TOVARNA HUTTER V MARIBORU SE RAZVIJA V NAJVEČJO TOVARNO TE VRSTE V JUGOSLAVIJI. - ZOPETNA ŽRTEV STRELE. - SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI, NOVICE IN NESREČE. Delavstvo se bo oddahnilo lic Že je bilo poročamo o spod- vt udni podjetnosti mariborske si, »kstilne tovarne Hutter in je rug, ki gradi novo predilnico, le akor sedaj poročajo, ne gleda bi )varnar samo da razširi svoje je odjetje, ampak tudi za socijal- gl e interese, da pomaga brez- A oselnim. Pravijo, da bo nova s« ikstilna zaposlila nad 800 no- m ih delavcev in s tem bo brez- Š' elnemu delavstvu veliko po- n; iagano. Poslopje je že dogra- m 3no in sedaj inštalirajo nove je loderne stroje ter urejujejo lje otranjost prostorov. Najbolj m azveseljivo za brezposelne de- ri ivee je to, da bo tovarna pri- p< ela z obratovanjem v novih je rostorih še pred zimo, s čimer odo mnoge družine obvarova- P e pred zimskimi nadlogami i pomanjkanjem. Poleg tega a tovarnar priziduje tudi po- r< 3g tkalnice nov oddelek, kjer lc 0 tudi zaposlenih do 800 de-avcev-tkalcev. Tako se bo šte- jč; ilo delavstva v omenjeni to-arni pomnožilo v razdobju :ratkega pol leta za celih 1600 lelavnih moči. Učinki tega se f, iiodo brezdvomno poznali vsaj j r mestu in okolici, zlasti pri t •evnih brezdelnih družinah, ki s ;o v zadnjem času pretrpeli ve- I iko pomanjkanja. — Spričo r lavedenih dozidav in povečav j mienjene tekstilne tovarne i Hutter in dnug v Melju pri Ma- j •iboru, postane to podjetje č največje podjetje te vrste v ce- !• :i Jugoslaviji, ne samo v. Sloveniji. -o-- "Ponesrečen" turist sedel doma ^ Nedavno se je zgodila v 1 Kamniških planinah nova veli- c ka nesreča, pri kateri se je težko J ponesrečil pri vožnji na moto- l ciklu prvak kamniških kolesar- i jev Slavko Jesenovec, ko je ' odletel s kolesa na nekem ovin- < ku in obležal nezavesten ob ce- i stnem odbijaču. — Istega dne je prispela s Strahovice vest, ' da so našli v doilini Korošice 1 ponesrečnega turista. Ponesrečeni turist je Viktor Puc iz, Ljubljane, katerega je našel po srečnem naključju neki drvar, j — Komaj se je izvedelo, da so , ponesrečenega turista našli pod Moktnco, je prišla na tajništvo SPD v Kamnik še ena vest s planin, da pogrešajo zopet enega turista. Štirje ljubljanski ( turisti so se namreč zmenili, da ^ j se snidejo na vrhu Korošice. ( .Trije so srečno preplezali ne-|Varno skalovje, četrtega pa ni bilo od nikoder, četudi so ga t 'dolgo čakali. Začeli so ponesrečenca iskati že ob 4. uri zjutraj in ga iskali do poldan. ,0 poldne pa je prispela vest, da "ponesrečeni" turist sedi doma 1 v Ljubljani in bere časopise. iOmenjeni se je namreč skesal in se vrnil na pol pota nazaj v Kamnik in z vlakom v Ljubljano. -o- Strela ubija Kot je pred kratkim zadiv-jala nad Mokronogom in oko- lico huda nevihta, ki se je pri-valila ob Jevnice, je že pi-ine-sla s seboj nesrečo. Le parkrat je treščilo, dežja bilo pa tudi le par kapljic in v dobri uri je bilo vse končano, kljub temu, da je v oblakih šiumelo in je izgledalo, da nas voda zalije. Arkotova mati v Martinji vasi se je začudila, ker ni prišla domov njena 36-letna hči Marija. Šla je pogledat na njivo in našla pri prvem pogledu samo motiko. Nekaj korakov stran je pa zapazila svojo hčer, ki lje pod malo smrekico ležala mrtva. Šla je vedrit, pa je udarila strela vanjo. Drevo je popolnoma nepoškodovano, dekle je pa po hrbtu vsa obžgana. ---o—- Prepovedano društvo — zopet dovoljeno Iz Sv. Pavla pri Preboldu poročajo, da zopet dovoljeno delovanje Katoliškemu izobraže-Inemu društvu, ki je bilo svoj j čas ustavljeno. -o- Nesreče Šestletni posestnikov sin Štefan Kastelic s Hriba pri Semiču je zlezel na nizko streho, s katere je padel na tla in obležal i s hudimo poškodbami. — Alojz - Marn, 29-letni krojač iz Mo-> ravške gore pri Litiji je hotej ' podreti visok voz sena, ki se je i nagnil med vožnjo. Pri tem se • je tako nesrečno poškodoval, : da je moral iskati pomoči v - kandijski bolnici. --o- Smrtna kosa V Novem mestu je umrl Da-i vorin Bohte sodni oficijal v po-7 koju' in tajnik gostilniške za- - druge star 61 let. — Umii je v 3 Šeščah, pri Sv. Patv'lu pri Pre- - boldu, Martin Golavšek, p. d. - Kozlov Tenč. Zadela ga je kap e v starosti 50 let. — V Zagorju i- ob Savi je umrla Helena Jesih, - stara 79 let. e --o—«— i, Nesreča pri podiranju drevesa e 1 Anton Tršina 30-letni poseat-nik iz Telč pri Škocjanu je po-z diral drevje. Doletela ga je ne-o sreča, da ga je padajoče drevo r. j pokopalo pod seboj. S zlomi je-o ,no levo nogo je bil prepeljan v d bolnico. -o- s Nevaren padec i- Alojzij Vidmar, 20-letni poti sestniški sin iz Št. Jošta se je a neke nedelje peljal s kolesom e. (v Dolž k maši. Na strmem klan-cu mu je odpovedala zavora, :ii nasproti mu je pa prihajal neki a voz. Kolesar, ki se je vozu e- umaknil, je tako nesrečno* pri-ri letel na neki kamen, da si je n. zlomil ključnico in pretresel ia možgane. Težko da bo okreval. ia -o-- e. Ponesrečil se al Na Mali planini pri Kamni-v ku je sekal smreke neke nede-a- lje popoldne mlajši posestnik iz vasi Pr&petno — Sv. Primož. Pri sekanju si je prizadejal ! prav neznatno rano, pa bi kma-v- ,lu radi tega izkrvavel, da ga o- !niso odpremili takoj v bolnico. zabiti, da smo še vedno v mašinski dobi. Ta pa je nevarna, ako jo imajo v rokah nekontrolirano kapitalistični izkoriščevalci. V novi dobi smo in hvaležni moramo biti predsedniku Roo-seveltu, da se trudi in trdo poskuša, da bi ozdravil razmere, v katerih se nahajamo. Dal Bog, da bi uspel! jim ni bilo dano več časa, a kar so igrali je bilo izpeljano z vso vnemo in vsak ki količkaj razume šolo in godbo mora reči, da so.se veliko .in vrlo naučili v teh par mescih. Marsikateri otrok bi se drugače dolgočasil po cestah a godba ga zaposluje in varuje raznih porednosti. Le pridno .napredujte mladi pihavci pa boste veseli sami in vsi z Vami. leti pozneje je na podoben način ušel smrti pri potopu' par-nika "Irvenis," ki je vozil 2500 vojakov nn Sredozemskem morju v Solun in je bil torpedi-ran. Kapitan Turner torej na morju ni imel sreče. Bridko uso do, ki jo je prenašal tem težje, ker je bil z dušo in telesom , mornar, je pripisoval galebu, ki , je padel na krov njegove ladje pri Hornovem rtiču, ko je Turner kot kapitan prvič plul po morju. Mornarji so trdno prepričani, da prinaša galeb nesrečo. Kapitanu "Lusitanije" jo je menda res prinesel. -o- PREGANJANJE V MEHIKI V zadnjem času so v Mehiki zopet pričeli z vso silovitostjo preganjati katoliške duhovnike^ Zopet je bilo aretiranih in pretepenih mnogo duhovnikov. Ko je oče Martin Lamera imel blagoslov v cerkvi v mestu Irapau-to, je nenadoma vdal v cerkev komunist, ki je zabodel duhovnika in ga umoril. Množica je navalila na zločinca, ki se imenuje Luis Garcia, in ga tako pretepla, da je drugi dan umrl. Očeta Betancourta so aretira-, li v trenutku, ko je poučeval v cerkvi verstvo. O. Urdanivia, ki je bil navzočen, je skušal prepričati policijo, da je Betancourt ravnal popolnoma v smislu za* konskih predpisov; saj je poučeval otroke v cerkvi, ki je za to pooblaščena od države. Nato je policija aretirala tudi o. Urda-nivio in ga spravila v ječo, kjer ga je do smrti pretepla. To početje je pri mladini zbudilo takšen odpor in takšen gnus, da so se 12 letni dečki oborožili s palicami in s kamenjem, da bi napadli policijo. Zbralo se je toliko otrok, da je morala policija prositi za pomoč vojaštvo in ognjegasce. Nekaj otrok je bilo aretiranih. Tedaj se je zbrala pred policijo ogromna množica in protestirala. O. Angel Huidobrol iz San Christobal Ecatepec je hudo bolan ležal v postelji. Nenadoma je vdrlo v njegovo sobo 16 policijskih stražnikov z revolverjem v rokah in ga izvleklo iz postelje. Spravili so ga v avtomobil in od-! peljali v vojašnico v Toluco. Katoličani so protestirali proti temu početju, toda policija jih je s silo razgnala. O. Huidobrol je bil obtožen, da ni bil kot duhovnik registriran in da se je kljub temu udeležil cerkvenih sloves-nonsti v San Christobal Ecatepec. — 17 sester iz samostana v Guadalajari so aretirali, ker so obtožene, da so prekršile verske . zakone. Zasliševali so jih dolgo časa; nato so 15 sester izpustili, dve pa obdržali v ječi. V mestu Torreonu v državi i Coahuila je župnik Julio Vertis . delil po hišah otrokom revnejših . staršev igračke in pecivo. Poli-. cija ga je pri tem aretirala. , Ljudstvo je protestiralo proti a-t retaciji, a vse ni nič pomagalo. , Župnik Vertis je iz ječe vložil protect na pristojno oblastvo. V t odgovor na to je bil kaznovan z , ječo in z denarno kaznijo 50 pe-- zov. Po nekaj dnevih so ga izpustili, moral pa je plačati de-3 narno kazen. \AMERIKANSKI SUOVENEC Pravična kazen'. — Mihec stoji pred kipom Venere Milo-ške in pravi: "Mamica, kajne da so tejle ženi odrezali roke, ker je neprestano držala prst v ustih?" Pri zdravniku. — Zdravnik' "Koliko ur spite na dan?" Kmet: "Na dan? Prav nič!" Zdravnik: "To je nemogoče!" Kmet: "Kaj, nemogoče! Ponoči spim vedno) po 12 ur, pO' dnevi pa za spanje ni časa...' Dve papigi. — Dva mlada poročenca dobita v dar od stare pobožne tete papigo. Kmalu po poroki se začneta mlada prepirati. Papiga v kletki nad vrati posluša dnevno moža, ki kriči nad ženo: "Da bi te vrag vzel!" Po par mesecih pride k mladima zakoncema pobožna teta na obisk. Ko odpre vrata, za-kriči papiga: "Da bi te vrag vzel!" Pobožna ženska se zgrozi i" zahteva pokvarjeno papigo nazaj, češ, da ima doma še en" papigo, ki je prav pobožno vzgojena in ki bo s svojim lepim vedenjem spet poboljšala pokvarjeno papigo. Kmalu nato sta mlada poročenca obiskala pobožno teto-Ko mlada žena odpre vrata, s® oglasi huSobna papiga: "Da bi te vrag ivzel!", a pobožna papiga vdano pristavi: "O, Bog te usliši!" V novi dobi Definicija učitelja. — Uči* telj: "Jurček. ali mi lahko po; veš, kako pravimo človeku, ^ neprestano govori, čeprav s« okolica ne zanima za njego^ besede?" — "To je učitelj." ■ Med otroci. — Mimica (gl£ da razšvedran avto): "Z&kpl •i'1 ima ta avto kolesa tako na "o i Jankec: "Najbrž so premla' dega učili voziti." Tudi vprašanje--Papil, W ko se reče, ta bilanc ali ta bilanca ? — Seveda, ta bilanca. Bila'1' ca je ženskega spola in zato Je tako pogosto potvorjena. V stoletju strojev. — Ah roP' žček, vsa sem zaljubljena v sivoj novi avto. — Da, da, stroji vedno boli izpodrivajo može. Na smrtni postelji. — "Ji' kob," stoka žena na smrtni p0' šteli, "kmalu bo po meni. ^ komaj-bom mrtva, boš vzeJ drugo in čez eno leto ne več vedel, da sem bila tvoj*1 dobra, zvesta žena." Žalosten mož pa odgovori1 "Najprej umri, potom bova 0°' vorila dalje!" jlRITE "AMER. SLOVENCA Napis«!: EDGAR RICE BURROUGHS (JWffttopolitan Newspaper Service) •TARZAN IN ZLATI LEV • 18®J, by Rip« Bvrougtw, Inc. AU right« reserved. Mffl In v istem mpmentu, i*™51 P^i na svojq žrtev privriščS z velikim/vrtečem mala opica Manu. Pokaže se na razpoki zidu in vrišfii na ves glas: "Bolganiji, Bolganiji gredo!" Cadj se prestraši, se obrne proti opici rekoč: "Ali govoriš resnico?" — "Da!" je zakrikala opica. "Koliko jih pa gre?" — "Kakor listja jih je!" Zdaj nenadoma obstanejo veliki duhovniki in prekinejo z obredom, ki so ga ravnokar pričeli. Cadj se je obrnil proti duhovnikom, razprostrl svoje roke, pogledal v feolncc in zagnal iz sebe glasen krik, ki se je začul po vsem mestu. Takoj, ko so začuli prebivalci krik svojega velikega duhovnika so hiteli i;: vseh kotov in skrivališč borilci skupaj. V rokah so imeli velike nože in zraven male ščite. Začeli so se zbirati po raznih kotih, odkjer naj bi čakali skriti za napad. Mala opica pa je vriščala od strahu naprej in kazala proti jugu. . . V ravno istem ča^u se je v Oparu vršila priprava tm. darovanje i gorečemu bogu solnca. Neka duhovnica je bila pbtožena nekega prestopka in Cadj jo je obsodil na darovanje solncu. Ravno so se zbrali veliki duhovniki in njim Cadj na čelu. Privedli so obsojeno duhovnico pred da-ritveni altar. Začeli so se predpisani obredi polni najbrutalnejšega 'fanatizma, katerega so bili oparski duhovniki prežeti. Cadj je ravno dvignil nož. . . Manu, mala opica, skrita med trtami na zidu je vzi; veliki«i vznemirjenjem opazovala bližajočo se vrsto, j ji se toliko brigala m zamorce, ali ko je zapazila vmes tudi velike Bol gani j o se je prestrašila, kajti male opice se silno bojijo velikih goril ier te jih običajno, če jih dobe v roke e*WStav;nQ raztrgajo. Zato je vznemirjenost preletela raalo opico, kakor elektrika, da je začela vrišča^ti in bežati na vso moč v notranjost mesta. - ^ amerikanski slovenec Petek, 4. avgusta 1933. Prvt in naj stare? si slovenski ^ list v Ameriki, P Ustanovljen leta 1891. j 1 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: }840 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ...................................$5.00 Za pol leta ---------------------2.50 Za čfctrt leta ---------------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto------$6.00 Za pol leta _-------3.00 Za četrt leta------------1-75 The first and- the utdest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year .............................. 2.50 For three months __________________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________$6.00 For half a year_________3.00 For three months __________________ 1.75 Dopisi valžnesija pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.__-_ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at rhi'rairn Tllinnis. nnrler the Act of March 3. 1879. Industrije v Združenih državah se nahajajo v novi dobi. Go- l spodarske razmere so dovedle deželo v to novo dobo. Ni bilo dru- 1 gače mogoče. Mašinska doba, v kateri je stroj spodrinil delavca : in metal izdelke na debelo na trg je ustvaril razmere, da so mase i obubožale, da je med njimi izginila kupovalna moč in palica se je obrnila in z znižano kupovalno močjo začela udrihati po ve- ] leindustrijeih samih s tem, da niso imeli več komu prodajati svojih ) izdelkov, ker mase so obubožale. Naj prvo so občutili krizo reveži ; — masa, nazadnje so začele padati batine na kapitaliste same. 1 Nastopil je 4. marca t. 1. novi predsednik. Mož se je začel 1 zanimati za gospodarsko stanje v deželi. Zamislil nove pomožne : odredbe. Naj prvo je postavil na noge bankarstvo, ko je za silo plipravil bankarski sistem,se je vrgel z vso silo na saniranje in- : dustrije. Upregel je najsposobnejše može strokovnjake v študijo gospodarskih razmer. In z svojim takozvanim "možganskim trustom" je zamislil nove odredbe, s katerimi upa, da požene kolesa ameriške industrije naprej, v tek, da bo zopet ta ogromna dežela mogla rediti svoje na svoji lastni zemlji. Sanirati industrijo tako obsežne dežele, kakor so Združene države ni nikakor lahka naloga. Ogromno delo je to in ga je težko zapopasti priprostemu človeku. Vendar nova administracija je pokazala svojo dobro voljo. Napravila je svoje prve korake. Na ves narod apelira za sodelovanje s tem, da delodajalci vse dežele znižajo delovni čas, povišajo po možnosti zaslužek in s tem ustvarijo več dela, dajo delavcem več denarja in s tem auto-matično zvišajo kupovalno moč v deželi. To je ena zamisel prvega načrta, ki se ima izvajati v dobi od 1. avgusta do 31. decembra 1933. Tekom avgusta se imajo odločiti industrijalna podjetja za načrt, tako govori okrožnica predsednika samega. Ni dvoma, kakor smo že povdarili, da ima administracija dobro voljo in da je sleherni dolžan na vso moč pomagati k izvedbi tega načrta. Toda nobena pot ni brez kamnov spodtike. Ta pot k okrevanju gospodarstva v deželi, jih bo pa še posebno veliko imela. Nujnostni pravilnik, ki ga je predložil narodu predsednik sam, zahteva uvedbo 35-urnega delovnega tedna v industrij alnem obratu. Pisarne 40 ur na teden, ter določa minimalno mezdo 40c. na uro. To pomeni, da bo tedenski zaslužek pod pravilnikom znašal $14. do $16. Kajpada, za tiste, ki so bili sedaj brez dela, bo $14.00 dobrodošla sprememba, Toda nikdo ne sme misliti, da se kapitalistični podjetniki ne bodo drznili minimalno plačo smatrati tudi za maksimalno in tem se bo nudila prilika za "patrijotično" znižanje sedanje plače s tem, češ, vi bote delali manj ur, ki že sedaj delate, da naredimo še za nekaj ljudi »dela in prostora in dosedanji delavci bodo s tem prizadeti marsikje. Druga opasnost je pri teh pravilnikih tudi ta, da bodo delodajalci odšla vi j ali bolj počasne delavce in manj uspešne delovne moči ter jih nadomeščali z boljšimi in hitrejšimi. Vsak bo skusil iz delavca iztisniti v odmerjenem času več ko mogoče, ker drugače ne bo mogel uspešno konkurirati z drugimi podobnimi podjetji. Delodajalec bo k temu prisiljen, ali pa ga bodo razmere prisilile, da bo moral zapreti vrata. Nekatere tovarne so že začele v tem zmislu postopati. Povišale so za kakih 10% plače, na drugi strani pa znižale delovni čas od ene do 2 ur na dan. Povišanje pri plači ne bo pomenilo nič, ker delavci bodo na podlagi skrčenega delovnega časa zaslužili še manj, kakor so doslej. Na drugi strani pa je tudi vprašanje: Kje je garancija, da ne bo zopet nadprodukcija pokazala svojo glavo? Ne smemo po- (66) NEKAJ IZ DETROITA j Detoit, Mich. ! Poglejte zapuščeno hišo, — Father Odilo je ven odišo. — Šel je na tuje v daljni kraj, — dal Bog, da pride kaj kmalu nazaj. Pa povejte, če nisem pesnik. Saj pravim. Čč bi bil še enkrat mlad, bi šel takoj študirat za župnika ali celo za škofa, da bi šel potem včasih na počitnice. Počitnic sicer dobim tudi tako precej in sicer neprostovoljnih, pa mi nič kaj ne teknejo. Father Odilo se je namreč podal v Gornji Michigan na počitnice in mu želimo, da se zdrav in vesel zopet po končanih počitnicah povrne med nas. — Oltarno dr. je imete svoj piknik na Trampuševih prostorih v nedeljo 30. julija, ki je prav dobro uspel. Bil je vroč dan, da se nihče ni branil hladilnega ječmenovca. Zgodilo se je pa nekaj na tem pikniku. ( ki je vredno, da se zapiše. Prišel je namreč na ta piknik neki mlad postopač, ki se izdajal za ministra "duhoborcev" in nam je začel klobasati in nam usiljetvati svojo modrost ter se nam dobrikati, kakor da mu je za nas katoličane strašno hudo, ko smo se tako podvrgli pivu, da ga tako srkamo, kakor bi vode nikoli tako ne. Izrazil se je celo, da se boji za naše duše. K sreči je bil tam navzoč mož postave, ki je razume] slovensko, saj je slovenski rojak, ki je duhovitemu "duho-borcu" pomagal na cesto, nakar je bila spet mirna Bosna. — Kar čudno se nam je zdelo, da se še najdejo judje, ki so po svoji pameti na cela tisočletja daleč za luno, kakor bi rekli po domače. Ti, nikakor nočejo uvideti, da so se boljši časi za-čeli v prvi vrsti radi tega, ker t se je prohibicija odpravila. Tukajšnje dr. Ženske Zveze s bo imelo svoj piknik v nedelje . 6. augusta in sicer na Osterma-novih prostorih v Mont Cle-■ mens, Mich. Obetajo nam do-i bro postrežbo. Gotovo je torej, i da bo tam luštno in da se ne bo nihče kesal, ki pride tja. Rojak Frank Pavlič se na-i haja na bolniški postelji in mu 1 želimo skorajšnjega okreva-. nja. — Mrs. Srebrnak, ki jo . že nad osem let bolana, je to-, liko okrevala, da je bila že i parkrat v naši novi cerkvi in i celo na pikniku. Omenjena je i mati našega bodočega nove-- mašnika g. Franka Srebrnaka ki je tudi na počitnicah z Rev i Odilom v Eagle Harbor, Mich i- Ko sta odšla na počitnice, sts vzela s seboj t Zli $20.00..............Din 1000 $40-00 i)ošljite....$41-^ Za $50.00..............Din 2500 u $50.00 ppbljite - $51-5° Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Atnerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, H'1" > Z'? ." V- / • • • • ' ' ■' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 jjBffllMlllllMlIM JAPONKE OPAZUJEJO VOJAŠKE M ANEVRE RAZNOTEROSTI BEZGAVKE VPLIVAJO NA RAST OTROK Cel, statistik dr. Poller jc na 25.000 otrokih med 14. in 16. letom preiskal, kakšen vpliv imajo bezgavke na rast in nagnje- 'spremeni v lesni sladkor. Po nje k okužitvi s škrlatinko in I kratkem čistilnem procesu je že V poštev prihajajo vse vrste lesa, tudi njegovi odpadki. Spreminjanje v sladkor se vrši na ta način, da se les drobno zmelje in nato popolnoma osuši. Nato ga obdelujejo z visoko koncentrirano solno kislino in po nekaterih drugili manjših procedurah se Čaniče U&ozvone "Osalte" zveze mladih japnskih žena, opazujejo japonske vojake na vojaških vajah. Doslej ženske na Japonskem niso emele opazovati vojakov na vajah in je to prvič v zgodovini, da jim je bilo dovoljeno to opazovanje. jrauil ff^TSiiiaiai^ ..............................a I ko pomagala. Hvala lepa tudi JosipiU' Zamejcu, Jakobu Sega, kakor tudi Jakobu Popek in Math Omata, ki je bil s true kom. Hvala lepa Shepli Bro-dus za truck in pa lepa hvala za godbo Rudolfu Diechmanu, Joseph Perushu in Antonu Diechmanu. Hvala lepa tudi vsem tistim, ki so kaj darovali za naš piknik. Naznanim ob tej priliki, da je bila družina John Russa največja na pikniku in je do bila lepo nagrado. Druga ki je bila srečna je bila Anna Ada mich 1324 Highland Ave, (štev. 1408), ki je dobila $5 — Prav lepa hvala vsem skupaj in še posebe se zahvalim Holy Family Base Ball Teamu. Le tako naprej, pa bo zmaga na -naši strani. — Bratski pozdrav. Louis Martincich, tajnik. Zahvala dr. sv. Družir.e štev. 1, DSD. Preslavno društvo sv. Družine štev. 1, DŠD., v Jolietu. Tem potom me veže moja žalostna dolžnost, da se vam iz vsega mojega žalostnega srca zahvalim, da je društvo položilo moji nepozabni soprogi lepi venec na rakev, kakor tudi, da so darovali za peto sv. mašo. Lepa hvala društvenemu odboru in glavnemu odboru DSD, ko so že po osmih dneh izplačali po-smrtnino, za mojo nepozablje-no soprogo. To je najlepše, kar mora biti, da so društveni uradniki in Jednotini uradniki tako vestni in ne zanemarjajo svojega urada in dela. — Nadalje se prav lepo zahvalim vam uradnikom društva in jednote, da ste se udeležili pogreba svoje sosestre in nepozabne mo-■ je soproge, kakor tudi nosilcem. — Še enkrat izrekam prav I Dopisi lokalnih | društev j| 12 URADA DR. SV. DRUŽINE, ŠTEV. 1, DSD. Joliet, 111. Tem potom se želim zahva liti v imenu zgoraj omenjenega društva vsem onim, ki ste Prišli zadnjo nedeljo na naš ^knik in ste tako pomagali do pe8a uspeha. Dalje se moram ZHhvaliti našim glavnim urad-»ikorn DSD.. tako Filipu Žive-CU, Franku J. Wedieu, John Petricu, kakor tudi glavnini Uradnikom KSKJ Johnu Ger-m,u', Josipu Zalarju, Franku Gospodariču ter glavnim uradnikov/ J. S. K. J- John Zivetzu, kakor tudi našemu društvenemu odboru Johnu Krama-richu, Joseph Horvatu, Johnu Nemanichu, Josephu Gersi-chu, William Vertinu in seveda tudi vsem našim članom, ki so delali zabavo, pomagali prodajati tikete, pekli jance, kol so; John Russ, Anton Čanko, John Kren, D. Joseph Sevoi, John Živetz, St., John Vide-tich, Frank Planko, Martin Cragovan, Frank Skedel, Frank Gerdesich, Anton Fabian, Frank Gregorich, William Ro Sel, Anton Papesh, Albert Skul, Joseph Šroj, Joseph Wolf, Jo-SePh Jeniša, Edward Slak, Louis Terlep in Ralf Weaic. Nadalje se zahvalim tudi čla. nicam ker so delale pri slado-Jedu; — Rose Canko, Theresfc ^dežnik, Josephine Martinih, St., Josephine Martincich, Angela Martincich, Clara "1-afel. Prav lepa hvala člani Cl Barbari Dragovan, ki je veli- lepo hvalo celemu društvu, b jaz Joseph Klemenčic in cela E družina E V Jolietu 22. jprlija 1933. (Odobreno na seji, da se da v glasilo.) \\Ow Young DSD \ It OOOOOOCKK5 WWOOOWXKKWC^ ^ 3 HOLY FAMILY BASE-BALL j Joliet, 111. £ The Holy Family Society < Baseball Team defeated the 1 Rockdale Ushers by a score of 1 8 to 4. 1 The game was played Sunday 1 afternoon, July 30, at the Oak- 1 Grove Diamond, as part of the Society Picnic. A great time 1 was had by all. J. Laken was the star of the 1 game, polling out 3 long home 1 runs, the first three times at bat; they came in the first, the third, with Nemanich aboard, ' and the fifth. He also singled in ' the seventh and flied out in the : eight. Nemanich also stared at bat getting 3 hits. : Takacs stared a bat for the Ushers polling out a triple and , two singles, while Shemek hit a 4-bagger. T. Quas on the mound for the i Society team was in great form . striking out 12 Ushers and ; coasted to an early victory. Box score: Holy Family AB R H . J. Senffner, cf........... 5 0 1 Nemanich, 3b............. 5 2 3 . J. Laken, 2b............... 5 4 4 ^ Gnidovec, If............... 3 11 ,t E. Laken, rf............... 3 1 1 p Gregory, ss................. 3 0 1 " Subar, lb................... 4 0 1 Scufe, c..................... 4 0 0 c T. Quas, p................... 3 0 0 I Totals 35 8 12 Rockdale Ushers AB R H iO j J. Darguzis, ss........... 4 12 Takacs, c................... 2 1 3 S. Darguzis, lb......... 4*0 0 I Joe Darguzis, 3b....... 4 0 0 0 Orlovich, If................. 4 0 0 ( Shemek, cf................. 3 11 i" Fayfar, 2b................. 4 0 1 n Dejule, rf................... 4 0 0 Bostjancic, p............. 2 12 PRIPOROČA SE slovenskemu občinstvu, kateri pridejo na svetovno razstavo, kakor tudi drugim. Imam na razpolago čiste spalne sobe, zraven tudi restavracijo z domačo kuhinjo, kakor tudi gostilno z dobrim svežim pivom. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na: ANTON GOLENKO 2226 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. A ko pridete iz drugega mesta se poslužite telefona Canal 8045 in Vas pridemo iskati na postajo. davico. 3250 otrokom, torej 13 odst., so bezgavke odstranili že v zgodnjih letih in dečki med njimi so bili za nekoliko centimetrov večji, nego znaša povprečna dolžina v njih starostni dobi. Dečki z bolnimi ali povečanimi bezgavkami pa so v rasti zaostali. Pri deklicah se ni kazala nobena razlika v rasti, pač pa so bila dekleta brez bezgavk kakor dečki nekaj težja. Od 5000 preiskanih deklic so 500-tim odstranili bezgavke že v nežni dobi in te so dozorele v normalnem času; pri 300 deklicah z bolnimi bezgavkami je pa dozorelost nastopila kakšno leto pozneje. Kakor je pokazala statistika, se nagibajo otroki z bolnimi bezgavkami tudi k infekcijskim boleznim in sicer znaša odstotek takšnih otrok, ki dobe škrlatinko ali davico, 25%, dočim je nor-mala 18%. Vendar se zdi, da ni j direktne zveze med bolno pove-] čanimi bezgavkami in infekcijo, temveč da vpliva tu še neki močnejši, neznani činitelj. Po vsem tem je otrokom z bolnimi bezgavkami odstraniti te organe, kar itak ni posebno težko ali celo nevarno. Priporočljivo jih je odstraniti tudi malim otrokom, ki iz neznanega razloga zaostajajo v rasti. SLADKOR IZ LESA Po desetletnem naporu je nemškemu profesorju Bergiusu uspelo najti način za pridobivanje sladkorja iz lesa, te dni pa je začete obratovati v Mannhei-rau prva tvorniea, ki se bavi s tem pridobivanjem in ki ji bodo v kratkem sledile podružnice po vseh važnejših deželah sveta. Ni dvoma, da bo nova industrija zavzela v zmagoslavnem pohodu svet, kajti nobena druga sirovimi ne dovoljuje tako popolne izrabe kakor les v tem oziru. 'uporabljiv kot visokovredna krma za živino, predelati pa se da tudi v čisti grozdni sladkor, ki je uporabljiv v živilski industriji, zlasti za izdelavo slaščic. Lesni sladkor se da uporabiti tudi za pripravljanje špirita in kvasa, za stranska produkta, oetovo kislino in lignin pa so dane isto tako velike gospodarske možnosti. Lignin je mogoče predelati n. pr. v briket za kurjavo, •o- SIROM JUGOSLAVIJE Izplača se beračiti V hrvatskem selu Preševu živi star berač, ki si je toliko pri-beračil, da preživlja sebe, ženo in dva sina in si je tudi kupil čedno kaj žico. Ker ni hotel plačati davka je prišel v hišo davčni eksiekutor in pri preiskavi našel zaboj, v katerem je bilo 17 funtov samih zlatnikov, katere je zaplenil. -o—— Radi slabega šolskega spričevala pobegnila Iz Maribora poročajo, da je odšla neznano kam od doma lo-letna Gjukica Rosandičeva, radi tega, ker je v meščanski šoli ob feoin.cu šolskega leta dobila slabe redove. ,——o--- Nesreča Na Količevem pri Domžalah je v Banačevi papirnici padel težak valj na dva delavca in sicer na 29-letnega Miha Pirnata in 22 letnega Antona Korošca in oba nevarno poškodoval. Totals 32 4 9 2 base hits—Subar, Gregory, Bostjancic, J. Darguzis. 3 base hits—Takacs. Home runs—J. Laken 3; Shemek. Struck out— V NAJEM za krajšo aii daljšo dobo se dobi čiste z pohištvom opremljene sobe. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku PARIS 11. avgusta, 9. septembra 29. sept. Ile De France 19. avg., 5. sept. CHAMPLAIN 24. avgusta, 20. septembra Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente Srtack J0M 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. BIG CIRCUS OFFERS GIRAFFE-NECKWOMEN Golden Jubilee Tour of Ringling Bros and Barnum & Bailey Brings Mighty Feature in Weird Burmese Belles-Gala 7-Fold Program, Including New Spectacle, The Durbar and Almost Countless Newly-Imported Acts. August Luer, 77 let star in njegova žena Mrs. Luer, zopet * Upaj p0 vrnitvi iz kidnapers kega jetniatva. Mr. Luer je pre-. °2en altonski bankir, ki je bi 1 le dni ugrabljen od kidnaper- Litvinska letalca kapitan Štefan Darius in poročnik Stanko Girenas, ki sta se smrtno ponesrečila pri Soldinu na Nemškem. The Ringling Bros and Barnum & Bailey Combined Circus, on its Ringling Brothers' Golden Jubilee tour, will positively exhibit in GRAND PARK, CHICAGO 9 Days, Beginning MATINEE SATURDAY, AUG. Sth LAST TIME SUNDAY NIGHT, AUG. 13 and a golden opportunity will be afforded the residents of this vast ter-ritory to see one of the wonders of the world—the renowned royal l'a-daung giraffe-neck women front Bur ina, the most sensational importation ever achieved by even The Greatest Show on Earth. These astounding Oriental human oddities are not freaks; they are proud members of a proud race, set apart from the teeming hordes of Far East Burma by their high station as rulers and by the visual sign of that exalted rank—their copper encircled necks, stretched to unbelievable lengths by rings superimposed constantly from birth to maturity. Outstanding among the Jubilee features is the mighty spectacle. The Durbar, gorgeous, dazzling, be-jeweled reproduction of India's great coronation ceremonial at Delhi, where thousands of potentates with their royal elephants and huge oriental retinues parade for the pleasure of the newly crowned ruler of Great Britain and India. Over 2,000 people and animals take par in The Durbar, and its background is opulent and bizarre with imported Hindu temples, tongas carved gold cars and royal howdahs. Among them is the M arcejlus' Flying Ballet I'lastique from Paris; the great Vabavuiue in his leap of death; (he marvelous Con Colleario, returned fima his recent European triumphs as the tumbling, forward somersaulting : tar of the tight wire; the incredible Alfredo Codona. world's only triple mid-air sotiier^atiHing star to a cattfhi Dorothy Herbert, sensational equestrienne; l.uicita Leers, aerial gym-paste; A! Powell, flying bowkliot; Antoinette, only mid-air girl star accomplishing a diiuhie-auet-ii-hftlf somersault iu a catch; Hugo Zacchini, human projectile, in longer and more terrific flights from the cannon's mouth; the Htigony sisters, acrobatic pimvhcis; Maximo, stellar comic ot the slack wire, and scores of others equally notable. One hundred of the. best known clowns will make merry in the concourse of the world's largest tent. The great combined circus will arrive on four long trains of 100 double-length steel railroad cars, bringing oyer 1,000 people, 50 elephants,. 1,000 menagerie animals uud 700 horses. Petek, 4. avgusta 1933. OOOlXMXKVOOOtKMKH ? V^^'^^Vk £ .OWXKX^JOOOCXW'- | Družba f fet •: f sv\ Družine ! 9 VVp'.P'.' ' A; 6 !• owww^^—6 g "............."" j P (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 191« f TSS^S? Sedež: Joliet, III. ; Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse ' , GLAVNI ODBOR: I Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet. III. I 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, HL 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa. Ill Glavni tainik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, HI. i Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. j Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Jvec. 900 N. Chicago St., Joliet, III. j NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago, ill. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchel! St., Sharpsburg Station, K. Pittsburgh, Pa. Marv Kremosec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, I1L , URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, 1U. --o-,—-- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom 'in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 aii $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini, 1 CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. ZOPET S KUPAJ ODLETELA V VEČNOST. . . y Qaus 12; by Bostjancic 7. !ase on balls—off Qaus 2, off »ostjancic 3. Reporter --o- ST. JOHN'S DSD NO. 13 Chicago, 111. Once again the St. John Sa-jors lost. This time they fell ,'ictims of the Champs of last /ear, the St. Stephen Juniors, jy a score of 16—4. Probably some of the "fans" think that ;he Sabors are a bunch of 'lunkies and that they will never win a game, but it is a little realized that there are two or three weak spots on the team that are occupied by beginners. Although they do their best to fulfill their respective positions they cannot win over the experience and seasoning of other players in the league. Another reason why the Sabors are in a slump is the lack of sufficient pitching. The pitchers are practically beginners also. These are not alibis but hon-est-to-goodness facts. The hitting of the team, however, is very god for it has been calculated that the Sabors get ten or twelve hits a game. — The stel-Iars of the day in this Junior-Sabor game went to D. Vucko and F. Grill. Vucko got another homer along with two other hits getting three out of four for the day while Grill slapped a four sacker over the left field fence. J uniors AB R H F. Grill, c................... 4 3 2 Skrepek, If................. 4 3 1 Stepuchin, cf............. 5 2 2 Ude, 3b....................... 4 4 1 Kovacic, rf................. 4 2 3 C. Grill, 2b................. 4 12 Bogolin, ss................. 5 0 1 Kerzich, lb................. 4 0 0 Prah, p....................... 4 11 36 16 13 Sabors AB R H S. Kolenko, ss............. 4 1 0 M. Kolenko, 3b.-2b....... 4 12 Anzel, cf..................... 4 0 1 Vucko, c..................... 4 13 Jacobs, p................... 5 0 1 Foys, If....................... 3 0 1 Gabor, lb................... 4 0 1 Zalig, rf............:........ 4 0 0 Kavas, 2b................... 100 Dolmovich, rb.* .......... 2 1 1 35 4 1C * Subbed in 6th for Kavas. 1 Errors—Sabors (6), Junior (3). Stolen Bases—S. Kolenko, M. Kolenko, Skrepek. Sacrifice Hit—C. Grill. Homers—Vucko, F. Grill. 2m Hits—Skrepek, Kovacic, Bogolin, Prah, Foys. Strike outs—by Prah (12), by Jacobs (8). Walks off Prah (8), off Jacobs (4). Hit by pitch-Jacobs (1). Wild pitch by Jacobs (1), by Prah (1). Passed balls by Vucko (2). Time 2 hr. 30 min. Umpires Banich and Wilk. While the Sabors lost the Ale beat the Boosters by a score of 8—7. It is said that this game was played under protest by the Boosters; therefore the league official will decide as to how the arguments shall be settled. 30: Standing in the league for July Won Lost Pet. Juniors .......... 8 1 .718 Als ................ 6 3 .667 Boosters ........ 2 6 .250 Sabors ............ 1 7 .125 Next Sunday, Aug. 6, is an official of^ day for the League, but the Sabors will play off the long postponed game with the Boosters. The time will be 1 P. M. All out for the game. Come one, come all! Chi Scribbler -o-- ŠIRITE AMEH. SLOVENCA' FRANK E. PALACZ JOHN MAROV1CH Predsednik Podpredsednik Res. telefon Rcckwcll 4882 Res. telefon Canal 3681 A. Glavach & Co. !rc- SLOVENSKI POGREBNIŠKI ZAVOD Automobili za vse slučaje, kot krste, poroke, pogrebe ter vse druge slučaje. Odprto noč in dan. ' Kadarkoli rabite našo postrežbo nas samo pokličite. Uradni telefon: 1916 West 22nd Street, Canal 1267 in 5889 CHICAGO, ILL, Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. i Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Petek, 4. avgusta. 1935. ^ AMERIKANSKI SLOVENEC SfrSTi If stralija sama n. pr. preživela lahko 450 milijonov ljudi, Evrazija 2080 milijonov, Afrika 2320 milijonov, Severna Amerika 1200 milijonov, Južna Amerika 2000 milijonov. Ze iz teb številk je razvidno, kako slabo mora biti človeško gospodarjenje na zemlji, da se še tisti dve bori milijardi, ki obljudujeta danes zemljo, ne moreta sporazumeti med seboj in izvršujeta v imenu potrebe po prostoru na zemlji najbolj krvave in bedaste medsebojne zločine, rope in vojne. Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK, Povest z gorenjskih planin ob ranjencu na pograd. Tilen se ni mogel premagati, vprašal je: "Kaj bo?" "Kar bo Bog dal in narava! Dosti upanja ni, preveč je izgubil krvi!" Vsi trije so molčali. Mati so čez čas nekam izginili in niso se vrnili v kočo. Ranjencu se je sčasoma umirila vročica, kmalu potem, ko mu je bil Terpina znova prevezal rano in mu dala novih kapljic, je zaspal v globokem spanju. Terpina ga je ves čas opazoval, a Tilen tudi. Pa bolj še ko Matevža, Terpinin obraz. In ko se je Terpina zopet vsedel na pograd, je vnovič vprašal Tilen: "Terpina, kaj mislite, kako bo?" "Ce bo po tem spancu odleglo, je upanje!" "In koliko časa bo to trpelo?" "Šest ur. Če bo do takrat šla vročica nazaj in bo ranjeni miren, je upati, da se bo izlizal. ZaČuda veliko krvi je izgubil." "Od daleč sem ga prinesel." "Kdo ga pa je?" "Financarji za Kočno!" "Se mi je videlo. Tihotapec. — Čaj, saj imaš ti tudi krvavo roko!" Tilen se ni brigal za rano, dasi ga je skelela ves čas. Ni utegnil, ker ga je preveč skrbela Ma-tevževa rana. Zdaj pokaže roko Terpini. "Hm?" zmajuje ta z glavo, "v palcu imaš kost zdrobljeno, popraviti bo treba!" Kar hitro se je k temu pripravil, uravnal ko-ščico, jo prevezal med dve deščici in obvezal. "Umrl ne boš za njo," ga je potolažil, ko je bil gotov. "Se mi zdi! Ne znajo grizti financarji!" "O, tegale so dobro oplazili! — Pa si ga zmogel tako daleč, Tilen? Težak je moral biti!" Občudovaje gleda Terpina na Tilna, svojega sina, ki je bil razen oči ves materin, ves Metin. Tilen pa ni vedel, da ga opazujejo oči očetove. "Ej, saj smo še močni in zdravi!" se potegne Tilen v višino, da z glavo buti skoro v strop. Kosti mu počijo v sklepih, prsi se mu vzbočijo izza srajce na vratu, žile se napno in tilnik pordeči, tilnik, ki bi skalo nosil, ako bi bilo treba! "Kje pa so mati?" vpraša Terpina čez čas. "Kaj vem, kam jih je zopet gnalo. Pa menda že v stajo!" odgovarja Tilen. "Mlest so šli, saj prej niso utegnili, ko so morali iti po vas. Sam Bog vas je tako hitro prinesel. Bil sem že ves obupan, ker si nisem znal več pomagati ž njim. "E, mati so me podili, da sem jim komaj sledil ! So še trdni, mati, Tilen, še za dve mladi planšarici!" "O, so," se užge Tilnu v očeh in nehote stopi med vrata, da pogleda v dolino, če še ne neso mati golide od staje. Ves v solncu stoji ob podbojih. Bled je sicer v obraz, ali vendar je zdravje v njem in moč in moška samozavest. Čisto je obrit, na gladko ostrižen, izpod močnih obrvi sijejo zelenkaste oči. Poteze pri ustih so malce navzdol ukrivljene, senco na njih povečuje močan nos. Čuden je ta Tilen. Ni ga skrb za obleko, ne za drugo lepotičenje. Ali eno skrb ima: brije se vedno, kadar mu le financarji niso trdo za petami. Ne nosi ne brk, ne dolgih las, vedno se striže gladko. Radi britja mu Šentpeterčani radi pravijo: dobravski kaplan. Tilen pa se le smeje temu priimku in se skrbno dalje brije. Ni bil še šel v tovorje-nje, ne da bi se bil prej ob ril. Mati pridejo z mlekom in pristavijo za kosilo. ZDRAVJE IN BOLEZEN L. 1778. je pisal stari zdravnik dr. Stolpertus: "Kako bi bilo želeti, da bi lekarnarji pome-dli svoje praške iz svojih delavnic in da bi namesto teh skrivnosti postavili vanje bele, pletene košarice s svežim sadjem in spremenili tako pol lekarne v prodajalnico sadja!" Pri delavcih v klobučarnah so v zadnjih letih opazovali češče pojavljanje izpuščajev po rokah, odkar so v obratih uvedli bo-raksovo alkalično razstopino še-lako za otrditev klobučevine. Novorojenček ssstoji najmanj dve tretjini iz vode. Pri odraslih osebah znaša delež vode v sestavu telesa okrog 607", mehki deli sami vsebujejo celo najmanj 75 odsto. vode. * Za dolge napore, n. pr. v raznih športnih panogah, igra hrana veliko vlogo. Po vseh isku-šnjah imajo tu prednost ljudje, ki se hranijo z neko neobhodno potrebno najmanjšo količino hrane in se zadovoljijo s polovico do dveh tretjin običajne količine beljakovin (pred vsem iz jajc, mleka, sira, žita, sočivja) ter z rastlinski imogljikovimi hidrati. __o- Blaznež s krampom C,ele Moste so bile pokoncu | fMitt '"mSm^^mm fei; ] ko je neki blaznež tolkel S krampom po nekih vratih in jil1 hotel na vsak način razpiti. Pozneje so ugotovili da je neki duševno zmeden človek, ki ga je baš močno prijelo. Doma je nekje od ljutomerske okolice in se piše za Zemljiča, star okoli 40 let. TISKARNA Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Z mano pojdi!" "Čakaj, umijem se!" "Se boš potem!" In že stopi iz skednja ter mimo Kuharja sko- i vas in nazaj po poti, ki je bila po njej pri-la. Z velikimi koraki sega v pot in mali, suhi, robni Terpina jo komaj, komaj dohaja. "Meta, ne ženi tak, ne zmorem!" Meta hiti dalje. In ko ležeta iz Dobravškega grabna proti tudniku v Črni vrh, zopet: "Meta, dušo izdahnem!" Pa zopet nič odgovora. To so bile vse besede, :i so bile izgovorjene med njima vso dolgo pot, Ive uri daleč. Tilen je med tem z Matevžem trpel. Komaj e bil ranjeni popil skodelico čaja, mu je prišla rasti vročica. Zdaj mu je bilo vroče, da je )odzavestno sunil odejo od sebe in mu jo je mo-•al Tilen šiloma pokrivati nazaj, zdaj zopet ga e tresla mrzlica, da so mu šklepetali zobje in e Tilen znosil skupaj vse odeje in vse materine cunje, da jih je zmetal na drgetajočega ra-ljenca. Obraz mu je gorel ko v plamenu, oči so za hip osteklenelo pogledovale pred se, pa se jopet zaprle. Pretrgani glasovi so se trgali ranjenemu iz ust, v prsih mu je vrelo, hropel je, da je menil Tilen: pljuča mu raznese. Rana je pričela vnovič krvaveti. Tilen si ni znal pomagati. Sedel je ob ranjencu na pogradu, pa ga miril in ga s silo tiščal nazaj na plevnico, kadar se je 1'otel pognati kvišku. Blesti je pričel. Pretrgane, nerazumljive besede so mu suvale pričetkoma iz ust, nato pa je beseda zrastla druga v drugo, krik v krik. Vsa znana imena je klical vročičnik: Anžeta, Tilna, Mohorja, Matijo, Majdo, financarja. Največkrat eno: Cilko. "Cilka, kot se Bog prosi, prosim, skrij me! Financarji me hočejo!" In zopet mirno: "Cilka, ruta, ruta, kako je lepa! Rdeče rože so na njej. — O ne, kri, kri je, Cilka, kri!" je butnilo iz njega. Tilen je menjaval mrzle obkladke na čelu, ali videlo se mu je, da ti še slabšajo stanje ranjen-čevo in ni si skoro upal obnavljati jih. Prosil je Boga, naj bi se že skoro vrnili mati s Terpi-no, hodil je vsako minuto gledat na vrata, če morda že ne prihajata težko pričakovana. Z novo skrbjo se je vedno vračal nazaj k pogradu. Oni pa je pričel znova, hujše ko dozdaj: "Tilen, Tilen!" je kričal z nečloveškim glasom, "Tilen, roko daj! Joj peče, Tilen, peče! — Glej ga, glej name meri Tilen, ustrelil me bo! Tilen drži me, padam, padam!" In se je komaj za hip umiril, pa se je znova pognal Tilnu v roke s peno na ustih in iz ust se mu je vsipalo: "Cilka, kri, Cilka kri!" Tedaj je začutil Tilen, da se mu je po prsih, ki je nanje upiral ranjenca, razlilo nekaj gor-kega. Rana se je odprla znova in kri se je u-drla iž nje. V tistem trenutku pa sta planila v kočo mati in Terpina. Dan je že sijal v kočo. Terpina Se je brž pripravil k ranjencu, mati in Tilen sta mu pomagala. Nekaj nujnega orodja je Terpina itak vedno nosil s seboj; par lončkov in steklenico z zdravili, ki jih je vedno pripravljal sam, tudi. Z neznansko spretnostjo je izrezal ranjencu kroglo iz života, mu z nečem namazal obe rani, ga nanovo prevezal in mu vlil v usta par kapljic zdravil. Ko je bilo to opravljeno, je sedel AMERIKANSKI oLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmeraejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva"— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na amrleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. V uradu "Amen Slovenca" _lahko kupite Money Ordre od American Express Company; _lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko placate vaše račune za luč in plin; _lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in _o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; _izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v AMERIKANSKEM SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. ------ ................ | < I J "AMER. SLOVENCA" ne ČHa samo vaše ! < » mm'< članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši EJJ miratiij fniiim '»»"»'! okolici. i iimniii i i > ^.....»»»»■»..»....»»»»»MMtfltMMMtMJ. I Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. HLADNO PIVO GASI ŽEJO! I Naznanjam, da imam na I čepu vsak čas izborno "BLUE RIBBON" pivo po I 5c vrček I Prodajam ga tudi na pelice V m«ji gostilni imam posebne I prostore za dame. Za posetnike svetovne razstave I in druge potnike imam na razpo- I lago čiste spalne sobe. Rojakom Slovencem se toploi I priporočam za naklonjenost. Ant.Tomažin I SLOVENSKA TOČILNICA PIVA — VSE VRSTE SODE ICE CREAM in SLAŠČICE. 1903 West Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 8840. OR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAK! SLOVENCI! If^jl Kadar želite o- cemeter-v krasiti grobove svo- jih draBih' ne p023" jt bite, da imate na -'J^jCv^K razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street ] :30—3:30—6:30—8:80 Daily Tol. Crawford 2212 at 1858 W. C«rmak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5700 Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop: 1—6 pop., >" 6—8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto. WAUKEGANSKI URAD JE na 424 — 10th Street Tel na domu ln uradu: Ontarla 721' Ordinira v pondeljek, torek: (v sredo samo dopoldne.) LEADING PRESCRIPTION DRUGGISTS FINGL BROS. E. G. FINGL, R. Ph. G. A. W. FINGL, R. Ph. G. — Two Stores — , 1858 West Cermak Road Phone Canal 9694—969= 1758 West 21st Street Phone Canal 9734—W CHICAGO, ILLINOIS krila komisija Zveze narodov, s Ta je protestirala pri liberijski li vladi, ki je končno vsaj trenutno z napravila red. 2 . T, Drzni Shot v uporniškem taboru r Liberijska vlada je nedavno § sama prosila Zvezo narodov za r posredovanje v drugi notranji r zadevi vladne republike. Proti ^ vladi se je uprla dolga vrsta c plemen. Razen dveh plemen so 2 vsa napovedala vojno mestu x Monrovia, kjer vladajo izobra- 2 ženi črnci, po večini priseljeni r iz Amerike. Uporniki so zažgali j že 24 vasi, 12.0<)0 ljudi moških, žensk in otrok, so izgnali iz vasi v puščavo, kjer so bili brez strehe in brez hrane. Zveza narodov je tedaj poslala Škota -1 Mackenzie v Liberijo, kjer je na- ^ stopil kot posredovalec med ' vlado in uporniki. Drzni Škot je ' šel v tabor upornikov. Te je ' kmalu prepričal, da je bolje, ako 1 se pomirijo. In res so mu izro- ' čili nad 500 pušk. Bil je sklenjen mir, ki so ga praznovali nato z velikimi slovesnostmi. Pregnana plemena so se lahko vrnila v zapuščene vasi. V Liberiji je zavladal mir. -o- DOVOLJ JE PROSTORA NA ZEMLJI Na zemlji je še dovolj prostora za vse ljudi in tem prav za prav ne bi bilo potrebno, da se prepirajo in pretepajo za vsak kotiček. To jim je žal potrebno le zaradi tega, ker zemljo nezaslišano slabo izkoriščajo in ker so še dobro izkoriščeni prostor tako nezaslišano slabo med seboj razdelili. Tako je kvadratni kilometer 1 ozemlja na razpolago 15 Angle-1 1 žem ali 8 Francozom ali 7 Ru-1 som ali 6 Belgijcem ali 132 Nem-• cem. Seveda so tu vračunana tu-1 di kolonialna ozemlja, toda ta o-' zemlja so vender prostor za preobilice prebivalstva. ; Povsem nezmiselna je tudi ' razdelitev zemeljskega prebivalstva z ozirom na površino zem-■ lje. Od približno 2 milijard ljudi l jih živi kakšnih 60 odstotkov na površini 11 milijonov kilometrov, nekako na površini Sibirije; na približno enako veliki površini Avstralije pa živi komaj 6 milijonov ljudi! Šest desetin vseh ljudi živi torej komaj na desetini obljudene zemeljske površine (približno 128 milijonov kilometrov), ostale 4 desetine Zemljanov pa na 9 desetinah zemeljske površine! Po današnjem stanju tehnike in kulture bi Av- je v zastavljanju, veljal en moški 3 angleške funte, ena ženska pa 4 funte; pozneje se je ta cena dvignila za moške na 4 funte, za žensko na 6. Pri zastavi so napravili pravo pogodbo, ki so jo podpisale tudi priče. Kupčijo s sužnji je uganjal prav na debelo poštni ravnatelj Samuel Ross, dokler ni bil odstavljen na zahtevo Zveze narodov. Z vojaško silo je dal polo-viti po več sto ljudi in jih prepeljati v Fernando Po, kjer so potrebovali črne delavce. Ross je bil v mestu Monrovia, to je v prestolnici države, silno bogat človek. Imel je zveze navzgor in navzdol in tudi z vojaštvom. Ko je prišel nadzoi-nik Sherman nadzorovat njegov poštni urad in ga je tam zalotil pri tem grdem poslu, je vso zadevo javil vladi. Toda mesto da bi vlada odslovila Rossa, je odpustila h službe Shermana, češ, da bi bi' moral molčati. Tudi takratni podpredsednik Liberije se je ba> vil s tem čednim poslom in zlo rabil ves svoj vpliv. Oblastnik - so imeli posebno navado nagna ti z vojaštvom na svoja posestv; ' veliko število črncev, ki so mo ■ rali obdelovati njihovo zemljo i Oblastniki so nesrečnemu ljud ■ stvu pripovedovali, da so to dr žavna posestva in da jih je tre ) ba obdelovati. S prisilnim delon - je hotela vlada tudi napravit i nove ceste po državi. Ljudje s i morali s seboj prinesti na del' i tudi lastno orodje. Dobivali s< i silno slabo hrano. Jasno je, d: i ni moglo v teh okoliščinah del , od rok. Uradniki so potem odde - lili vsaki skupini določen kos ce t ste, ki so jo morali napraviti . Tisti, ki niso dela izvršili, so bil ) strahovito bičani. Vse to je od USPEH ZVEZE NARODOV j Če ne more še Zveza narodov s preprečiti vojne in uspešno po- s sredovati med razkačenimi na- c sprotniki, je vendar storila člo- * veštvu že mnogo dobrega. Na f marsikaterem področju zasluži E vse priznanje, a navadno je javnost malo informirana o tem j njenem uspešnem delu. l Zveza narodov se n. pr. stal- s no bavi z vprašanjem suženj- ( stva. Tako je ugodno rešila to ■ zadevo v državi Liberija, v de-želi črncev v severozapadni A- ■ friki ob Gvinejskem zalivu. Liberija je tudi članica Zveze narodov, kljub temu se je še po , vojni zopet razpaslo suženjstvo v tej državi. Zveza narodov -je poslala v Liberijo posebno komisijo, enega Američana, enega Angleža, in enega Liberijca, ki so proučili suženjsko vprašanje v tej državi. Na podlagi njihovega poročila sta bila predsednik in podpredsednik Liberije prisiljena podati ostavko. Poročilo ugotavlja, da se je v Liberiji razpaslo suženjstvo, ki uporablja iste metode, kakor so bile v navadi pred 100 leti. Značilno je, da se zasužnjujejo ljudje sami domačini, ki so se povzpeli do oblasti in ki so se izšolali pri belokožcih, v prvi vrsti v A-meriki. Kupčija s sužnji je bila po zakonu prepovedana, toda oblastniki so kmalu našle izhod za svoje grde posle. Ze on nekdaj je bila navada, da so dolžniki zastavili svoje ljudi, ako niso mogli plačati dolgov. Zakon, ki prepoveduje kupčijo s sužnji, pa ne govori o zastavljanju lju-! di, zato so to pomanjkljivost brezvestni ljudje takoj izrabili, i Prvotno je v takšni kupčiji, to O TEM IN ONEM