Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA Celje, sobota, 30. maja 1953 LETO VI. — STEV. 21 — CENA 8 DD» Ureja uredniški odbor. Odgovorni uredaik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun tóO-T-aS* pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskar**. Četrtletna naročnina 100. polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštmiaa plačana v gotovini. Ob tednu MATERE IN OTROKA Ob letoénjem "prazniku Tedna matere i» otroka je središče pozornosti naša družina. Naša ljudska oblast je že v ustavi in »rsti zakonov posebej poudarila važ- nost zaščite materinstva in družine, ki mi le skrb posameznikov, temveč stvar vse družbe. Za družino in zakon, za to naravno celico države se kapitalistični družbeni red ni brigal. Družina je bila stvar posameznika, živela je tako kakor je znala in mogla,' tako kot ji je dopuščal njen gospodarski položaj. Delavski razred je v kapitalizmu tudi vodil borbo za zaščito matere in dru- žine, toda žene so bile mnogokrat kljub temu težko prizadete, saj se je kapi- talist skliceval na »izgube« zaradi po- rodnih dopustov, dojenja itd., kar je ženo neštetokrat odstranilo od zaslužka. Kapitalistični družbeni red ni nudil že- ni možnost izobrazbe, kvalifikacije, proglašal jo je za manjvredno in tudi kot tako manj plačeval. Socialistična družba pa je na pod- ročju družbenega skrbstva za matere in otroke veliko storila. Naša žena je danes deležna ene od najvažnejših de- mokratičnih pravic — aktivnega sode- lovanja v družbeni proizvodnji, kar je najbistvenejše in najvažnejše za res- nično enakopravnost žene! Naši ženi je dana možnost izobrazbe in pridobittje kvalifikacije, soodloča o upravljanju gospodarstva in s tem soodloča tudi o svoji družini in otrocih. V dobi graditve socializma nasprotje med sodelovanjem žene v družbeni proizvodnji in njenim materinstvom ter delom v individualnem gospodinjstvu Se obstoja. Vendar je .to nasprotje mo- goče odpraviti s tem, da bo žena tudi soustvarjalec velike, moderne industri- je, katera šele omogoča, da se moder- nizira in spremeni današnji način go- spodinjstva, da se ustvarijo materialne možnosti razširjenja družbene skrbi za vzgojo otrok. Da bi ženi omogočili neovirano iz- polnjevanje materinskih dolžnosti, hkrati pa tudi ustvarjalno delo v proiz- vodnji, je nujno potrebno vložiti čim večjo skrb za razširitev zdravstvenih ustanov, povečati število vrtcev in uslužnostnih ustanov, ki bi ženo raz- bremenile gospodinjskih poslov, ter ji omogočili še večjo možnost sodelovanja v družbi. Naša oblast nudi pomoč materam v skrbi za otroke. Naj omenimo nekaj ukrepov, kot je pomoč pri porodih, iz- plačevanje porodnin, 4-urna zaposlitev ^ v času dojenja, zaščita žene pri delu ' itd. Zaradi čim boljše nege otrok de- lujejo v Celju 3 posvetovalnice, v Za- gradu, Babnem ter v mestu. Na zu- nanjih predelih je povprečno 30 pregle- dov otrok, dočim v mestu do 300 me- sečno. Da bi našim pionirjem omogočili obmorsko okrevanje, je Mestni ljudski odbor prispeval 2,000.000 din za orga- nizacijo počitniških kolonij. V počitni- škem domu v Bakarcu bo preživelo ugodne počitnice mnogo otrok, saj bo- do organizirane tri izmene po 80 otrok. Ravno tako bo odšlo 30 otrok v Savudri- jo, 30 v Avstrijo in okoli 20 v višinska okrevališča. Mestni ljudski odbor pri- speva tudi 1,800.000 za vzdrževanje mlečnih kuhinj, v katerih prejemajo otroci cenene in okusne malice. Ob tem tednu se še posebno spomi- njamo požrtvovalnega dela terenskih obiskovalk, ki s svojim nesebičnim de- lom opozarjajo na pereče socialne pro- bleme v družinah, na vzgojno zanemar- jene otroke itd. Mnoge od njih žrtvu- jejo skoraj ves svoj prosti čas za te- rensko delo. Težko jih je ločiti po uspešnem delu, vendar naj omenimo dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo tov. Trebičnik Olge, Hrovat Fände, Tratnikove in Cetina Jožice. K Tednu matere in otroka je pri- pomniti tudi vlogo družine pri vzgoji otrok. Mnogi se pri tem vprašanju ome- jujejo le na mater. Socialistična družba postavlja vzgojo otrok v prvi vrsti kot družbeno nalogo. Nemogoča je vzgoja otroka brez tesnega sodelovanja obeh roditeljev, družine kot celote, šole in vseh družbenih organizacij. V družini naj najde otrok individualno ljubezen in skrb. Toda, da družina odigra to \ vlogo ni potrebno, da je žena vklenjena v hišnih zidovih, obremenjena z doma- Umi deli, ki ji naposled ne nudijo do- volj časa za svoje otroke. Usmeriti mo- ramo svoje delo v to, da bomo omogo- čili materi zmanjšanje hišnih bremen, usmeriti oba roditelja k skupni odgo- vornosti za vzgojo. Obenem pa razvi- jati mrežo igrišč, otroških vrtcev itd., kjer bodo otroci pod strokovnim nad- zorstvom preživljali prijetne ure v ko- lektivu, ki je njim tudi z vzgojnega stališča nujen. V bližnjih dneh bo v Celju občni zbor Društva prijateljev mladine, katerega glavna naloga bo uuditi staršem pomoč pri vzgoji otrok, y se družbene organizacije imajo pred »eboj cilj npiditi mladini čim boljšo Vzgojo in pomoč z spoznavanje živ- ljenja in dela. Družba je zainteresirana *a vsestranski zaščiti materinstva in ^'nižine, ki nam omogoča, da nam zra- zdrav rod, kateremu veljajo vse **Se žrtve in delo. Ali smo že socialisti? Predlog maršala Tita na VI. kon- gresu Zveze komunistov Jugoslavije, naj se v junaški narodnoosvobodilni borbi ustanovljena in prekaljena Ljud- ska fronta Jugoslavije preimenuje v Socialistično zvezo delovnega ljudstva je bil z navdušenjem sprejet in uresni- čen na njenem IY. kongresu v Beogra- du, pri nas pa na kongresu Osvobodil- ne fronte Slovenije. Na njem so bile sprejete tri pomembne resolucije, ki vsaka zase jasno opredeljuje, kaj hoče nova Socialistična zveza in kakšen naj bo naš socializem. Vsaka točka od sprejetih resolucij tako živo in stvarno nakazuje naš po- litičen, kulturen in gospodarski pro- gram, da ni mogoče razbrati, kaj je važnejše. Naj iz Resolucije o politično- organizacijskih vprašanjih ponovimo tale odstavek: Socialistična zveza mora postati torišče žive in plodne izmenjave mnenj, v katerem se bo njegovo član- stvo politično razvijalo in vzgajalo. Vsa- kemu delovnemu človeku naše zemlje naj bi bilo v vrstah SZDL omogočeno, da pove svojo tehtno besedo o posa- meznih družbenih vprašanjih ter s tem prispeva k njihovemu reševanju. So- cialistična zveza je politično odgovorna za delo organov ljudske oblasti, za uspešen razvoj gospodarskih podjetij, ustanov in zadrug. Preveč bi bilo zahtevati, da bi se že sedaj vsi člani SZDL zavedali velikega pomeûa. teh besed in jih takoj začeli izvajati. K temu se moramo šele vzgo- jiti, kajti brez izvajanja- teh načel se naš socializem ne more graditi. Le tako bomo postali res pravi socialisti. Vsak delaven človek: delavec, delovni kmet, uslužbenec ali jznanstvenäk se mora zavedati, da bo njegovo delo uspešno le tedaj, če bo zavestno posvečeno naši skupnosti — naši socialistični družbi. Zato je vsako prejemanje ali odvzema- nje dobrin, ki ni zasluženo in upravi- čeno in je na škodo socialistične družbe, nesocialistično. Uvod 1. člena iz Resolucije o vlogi SZDL. Slovenije v družbenem uprav^ I jan ju gospodarstva se glasi: Upravlja- nje našega gospodarstva po neposred- nih proizvajalcih, socialistična politika v celotnem gospodarstvu in vzgoja so- cialistične zavesti so danes in v ne- posredni prihodnosti izredno važna vprašanja, katerim morajo naše orga- riizacije posvečati stalno pozornost. Na- še terenske^ organizacije bi morale ne- prestano razpravljati o naših gospodar- skih vprašanjih in iskati novih poti za izboljšanje našega materialnega stanja delovnih ljudi. To pa dosežemo le tedaj, če se z vsemi umskimi in fizičnimi si- lami vprežemo v skupno delo z^ fio- sego tega cuja. Točka c) istega člena Resolucije pravi: Z ekonomskimi argu- menti dokazovati, da je samo razšir- jena ^in povečana proizvodnja ter dvig storilnosti dela edini in pravi vir za za- dovoljitev gmotnih in kulturnih potreb delovnega človeka, kakor tudi za so- cialistični napredek celotne družbe. Ce smo po osvoboditvi s skupnimi in neizčrpnimi silami vsega zavednega ljudstva v dobrih dveh letih obnovui svojo porušeno domovino in če smo v dobi petletnega plana ustvarili nepre- cenljive vrednote našega gospodarstva, zakaj bi tudi sedaj ne posvetili vseh svojih sil v korist našega blagostanja, da čimprej dosežemo tisto, po čemer vsi stremimo, to je dvig našega živ- ljenjskega standarda. Sele tedaj, ko se bo tega zavedal sleherni delovni člo- vek in bo storil vse, kar je v njegovi moči, bomo lahko rekli, da smo sociali- sti Tega ne bomo storili s priganJa- nšem, marveč z živo zavestjo, da le s skupnimi паркЈг! zmoremo vse. V Resoluciji o nalogah SZDL na vasi je rečeno: Naše organizacije in njeni člani morajo še prepričevalneje kot doslej odpirati našemu delovnemu kmetu perspektivo razvoja vasi, odkri- vati morajo vzroke, ki ta razvoj zadr- žujejo in pokazati morajo, da je sploš- ni napredek vasi tako v interesu druž- be kakor tudi delovnih kmetov samih. Kakor v influstrijskih in ostalih go- spodarskih obratih tako je tudi že med samostojne in zadružne kmete globoko prodrla socialistična zavest, saj se dobro zavedajo, da je od pomoči so- cialistične družbe odvisen napredek njihovega gospodarstva. Brez strojev, brez tehničnih sredstev in brez denar- ne pomoči, ki jo nudi naša skupnost, si ne morejo predstavljati modernega kmetijstva. V slogi je moč: ali je to kaj drugega kakor socializem? Ako se poslužujejo ugodnosti, ki jih dajejo splošne kmetijske zadruge, je že zna- menje, da socializem ni koristen samo delavcu, marveč tudi kmetom, pa najsi se ga nekateri še tako otepajo. Ponekod manjka samo še prepričanje, da je so- cializem že na pohodu in,da prihaja z bogatimi darovi v vsako vas, na vsako kmetijo. Pred 150 leti je Valentin Vod- nik prepeval: Glej, stvarnica vse ti po- nudi, le jemat od nje ne zamudi! Taka stvarnica je danes naš socializem. Zal je še danes nekaj ljudi, ki se tega ne zavedajo. Zato je naloga vsake krajevne organizacije, da take ljudi pri- vede do zavestnega socialističnega pre- pričanja. Takih nezavednih socialistov še najdemo povsod: med delavci, usluž- benci, kmeti in delovnimi inteligenti, ki bi radi od socialistične družbe čim več prejemali, a čim manj dajali za skupni blagor. Na postavljeno vprašanje »Ali smo že socialisti?« je treba odgovoriti: mno- go, pretežna večina nas je že prepojena s pravim čutom socializma, a drugi bo- do prišli za nami. Cim prej, tem bolje za nje in za vse. Motijo se pa, če mislijo, da jih bo družba kot nebogljen- ce pesto vala na svojih rokah in jim dajala vsega, kar si poželijo, ne da bi si to tudi s svojim delomin socialistič- nimi odnosi do nje zaslužili. Le s skup- nimi napori si bomo priborili lepše in prijetnejše zase in za poznejše rodove. MLO Celje je razpravljal o perečih šolskih In zdravstvenih vprašanjih Ali bodo tudi v Celju razpisali notranje posojilo Pretekli četrtek je bila peta skupna seja mestnega zbora in zbora proizva- jalcev MLO Celje. V prvi točki dnev- nega reda je predsednik Sveta za pro- sveto in kulturo prof. Anton Aškerc po- ročal o nekaterih problemih dela Sveta, zlasti pa še o pomanjkanju šolskih pro- storov. Prenapolnjenost otrok v vseh celjskih šolah je dosegla svoj višek že v letošnjem letu. Po rezultatih vpiso- vanja šoloobveznih otrok in po priča- kovanem dotoku četrtošolcev iz celjske okolice v višje razrede obeh celjskih gimnazij je pričakovati v naslednjem šolskem letu takšno zvišanje števila di- jakov v srednjih ter učencev v osnov- nih šolah, da ga šolska^ poslopja ne bo- do mogla prenesti. O tem, kako rešiti to težko vprašanje, je bilo že mnogo govora na zborih volivcev, zlasti pa še na Polulah, kjer so tamkajšnji prebi- valci že izvolili svoj šolski svet ter ob- ljubili, da bodo z delom dn materialom pomagali pri gradnji nove osnovne šole. Vendar je ta pobuda zaradi pomanjka- nja denarnih sredstev ostala le pobuda brez materialne podlage. Kakor kaže, tiči rešitev tega vpraša- nja v razpisu notranjega posojila mesta- Celja v višini 100 milijonov dinarjev. Po predlogu predsednika MLO tovariša Rika Jermana naj bi k temu posojilu prispevali delovni kolektivi iz tako imenovanega rezervnega sklada ter po- samezni prebivalci. S pHDsojiloin pa bi po prvem predlogu začeli z gradnjo osnovne šole na Polulah, nadalje z gradnjo osnovne šole med Spodnjo in Zgornjo Hudinjo ter hkrati kupili še načrte za dokončno ureditev stare gro- fije. Zasedanje MLO glede razpisa po- sojila ni izreklo končne besede. O tem, ali naj bi posojilo sploh razpisali in v kakšni višini, bodo razpravljali v krat- kem zbori volivcev na vseh volivnih enotah v mestu. Ker je bilo iz poročila prof. Aškerca kakor tudi iz živahne razprave razvidno težko stanje celjskih šol (izražena je bila tudi potreba po gradnji tretje celj- ske gimnazije) je mestna skupščina za- dolžila Svet za prosveto, da v najbližji prihodnosti izdela perspektivni načrt razvoja šolstva v mestu Celju. Hkrati je priporočila, da naj se ta načrt izdela na' podlagi ankete. Pomanjkanje učnih prostorov se kaže tudi v Glasbeni šoli, ki vsako leto od- klanja do 30 učencev prav iz teh vzro- kov. Glede razvoja in dela kulturnih usta- nov je bila utemeljena potreba -po čun- prejšnji ureditvi stare grofije po na- črtih inž. Musica. Za Mestno gledališče pa so osvojili mnenje, da bi bile zahteve po novih investicijah (avtobus s priko- lico) preuranjen. Gledališče mora sedaj v prvi vrsti stremeti, da poveča krog obiskovalce Y in da razširi dejavnost tu- di na celjsko okolico. Po poročilu predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tov. Janeza Trofenika se je razvila naj- žiyahnejša razprava zlasti glede višine oskrbnega dneva v zdravstvenih usta- novah. Po daljši razpravi so tudi za- stopniki Zavoda za socialno zavarovanje pristali na to, da znaša cena oskrbnega dneva v bolnišnici 887 dinarjev. V tem znesku je vračunana hrana, zdravila, plača uslužbencev, 15% amortizacije ter 4% izravnavnega sklada na cene živiL Po tej odobreni ceni oskrbnega dneva je celjska bolnišnica za ljubljanskimi klinikami najdražja zdravstvena usta- nova v Sloveniji. Iz poročila tov. Trofenika je bilo na- dalje razvidno, da je bilo v Celju ▼ prvem tromesečju letošnjega leta izpla- čanih 34,500.000 dinarjev oskrbnine! Ta znesek in še višja izguba na narodnem dohodku kažeta, da delovni kolektivi ▼ Celju posvečajo dosti premalo pozorno- sti izboljšanju zaščitnih sredstev. Zaradi tega so bili izneseni še predlogi, da naj Zavod za socialno zavarpvanje zahteva od delovnih kolektivov takšne zneske, kolikšne jih pač v te namene potrošijo. Osvojen je bil še predlog, da naj zbor proizvajalcev materialno zainteresira oddelkovodje, mojstre, preddelavce in druge za znižanje obratnih nesreč. De- lavcem pa, ki zaščitna sredstva odkla- njajo, naj bi v celoti ali delno odklonili izplačilo oskrbnine. Kakor v šolstvu, tako je tudi uspeg- nejše delo zdravstvenih ustanov tesno povezano s personalno politiko, ki se pa zaradi pomanjkanja stanovanj ne more uveljaviti. -ič Koristni predlogi Trgovirsl(o-£Os!msl(e zbornice v Celju la iiboliianie poslovanja trgovin in gostiln Trgovinsko-gostinska zbornica za Ce- Ije-mesto je v zadnjih tednih sprejela več predlogov za izboljšanje stanja tr- govske in gostinske mreže. Upravni od- bor in drugi organi zbornice so se lo- tili izdelave perspektivnega desetletne- ga plana razvoja trgovin, ki ga name- ravajo predložiti v potrditev Mestne- mu ljudskfemu odboru. To zahtevno na- logo bo zbornica izvršila s sodelovanjem vsega članstva in strokovnjakov, ki de- lajo na sestavi plana. Posebno pozor- nost bo zbornica posvetila razvoju trgo- vine s špecerijo, zelenjavo in sadjem, z mlekom, kruhom, mesom in tobačni- mi izdelki. Samo središče mesta je s trgovinami dovolj nasičeno, potrebne so le izpremembe v razporeditvi in ure- ditvi ter še nekaj specializiranih trgo- vin. Položaj na periferiji pa je manj ugoden. V delavskih naseljih primanj- kuje mlečnih trgovin, mesnic in trafik. Vse to bo moral plan predvideti. Ni še določeno, kje naj bi se razvil trgovski center, vendar predvidevajo, da se bo razvijal v severo-zapadni strani mesta, predvsem pa v predelu Prešernova uli- ca—Ljubljanska cesta—Gregorčičeva ul. —Miklošičeva ulica—Stanetova ulica. Trgovinski odsek zbornice pripravlja temeljito analizo poslovanja nekaterih večjih, predvsem trgovin z živili, na osnovi bilanc in letošnjih podatkov. Analiza naj bi predvsem ilvistrirala stroške trgovin in njih nesorazmerja. Zbornica hoče z analizo dokazati ne- upravičenost pogostih govoric, da so cene v Celju najvišje. Nadalje hoče ugotoviti sorazmerja plačilnih fondov ter postaviti podjetjem perspektivni rentabilnostni račun. Pri zbornici je osnovana mešana ko- misija, ki jo vodi vodja komerciale v podjetju Koloniale-živila tov. Fazarinc, z namenom, da prouči stanje lokalov. Komisija bo ugotavljala napake manj- šega značaja, ki se dajo odpraviti z ma- lenkostnimi stroški ter predígala pod- jetjem rok za izvršitev. Prav tako se bo posvetovala o koriščenju sredstev amortizacijskega fonda. Zbornica bo skupno z Društvom prav- nikov organizirala konferenco vseh uslužbencev trgovske stroke o proble- mih kriminalitete v podjetjih. Gostinski odsek pripravlja desetletni plan razvoja turizma skupno z okraji Celje-okolica In okrajem Šoštanj. Tu- rizem, ki postaja v Sloveniji ena naj- močnejših gospodarskih vej. je v celj- skem bazenu zadnja leta občutno naza- doval. Zato je potrebno izkoristiti vsa sredstva, da se popravi zamujeno. Go- stinski odsek sodeluje z gostinskimi obrati in jim daje smernice za uredi- tev lokalov odnosno določa način izko- riščanja amortizacijskega foncfe, ki so ga v višini 6% sprejeli tudi privatni in zakupna gostilničarji. Ker je v gostin- stvu še vedno pomanjkanje kvalificira- nih Tnoči, je gostinski odsek uvedel šti- likrat tedensko tečaje, ki jih obiskuje preko 100 gostinskih delavcev. Vsebi- na predavanj je v skladu z izpitnim programom, ki ga bodo še v letošnjem letu gostinski delavci morali predelati za izpite. V prvi polovici junija bodo izpiti za kvalificirane delavce pred upravnimi odbori podjetij, v katerih pa bodo sodelovali tudi člani zbornice. Celje, ki je postalo z odlokom Go- spodarskega sveta LRS turistično me- sto in ima tudi svoja penzionska go- stišča, bo nedvomno v bodoče moralo še mnogo storiti, da bo zadostilo temu nazivu. Pogrešamo tudi razne prospek- te, razglednice in drugi propagandni material, predvsem pa dober turistični vodič, ki ga pripravlja poseben odbor pri zbornici, sestavljen iz predstavni- kov Planinskega društva, Olepševalnih društev in drugih turističnih ustanov. Ker bo delo na sestavi vodiča zelo ob- širno, bo vodič predvidoma izdelan še- le prihodnje leto. Za čim uspešnejši procvit turizma pripravlja odbor tudi široko turistično konferenco, ki bo za- sedala takoj, ko bodo izdelani deset- letni perspektivni plani. Za dopolnitev vseh nalog bo potreb- no mnogo naporov in sodelovanja vseh članov in vseh tistih, ki so posredno ali neposredno povezani z vsebino teh na- 'log. Od leve proti desnic Hrovat Fanda, obiskovalka na terenu Spodnja Hudinja, Trebičnik Olga, predsednica odbora za zaščito matere in otroka v Celju, Tratnikova, obiskovalka terena Zagrad in Cetina Jožica, obiskovalka na Jožefovrai hribu Stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 30. maja 1958 Ster. U Pogled po svetu Ne moremo se pritoževati, da bi nam hü pretekli teden prinesel samo nekaj kislih kumaric. Dogodkov je po svetu áovolj, ki dajo človeku misliti, lok, ki §a napenjajo sile človeštva, je vedno enako napet. Pravkar smo preživeli čas velikih govorov ali bolje rečeno govo- rov velikih ljudi. Za Eisenhowerom in Churchillom je spregovoril še maršal Tito in kakor prva dva zavzel svoje stališče do velikih mednarodnih vpra- šanj. Eisenhowerov zunanji minister Dulles ne govori veliko in se omejuje na krajše izjave, da ne gre za besede, mmpak za petrolej, ki ga ima Srednji vzhod toliko na razpolago in je skoro ves v območju arabskega, musliman- skega sveta. Zato toliko zanimanja za Egipt, ki je prevzel vodstvo tega pre- važnega svetovnega vozlišča. Amerika je z Nagibom govorila seveda v drugem jeziku kakor Churchill. Stari lev je gro- zil s topovi in s posadkami ob Suezu, Dulles pa je Nagibu prinesel simbolič- no darilo — posrebren revolver, ne za napad — za obrambo. Pred kom? Pred tistim, ki Ameriko šteje za glavnega nasprotnika v svojih svetovnih načrtih. Tu je kleč, mimo katere ne moremo, tu naseda mirovna barka vselej, kadar- koli menimo, da je ujela v svoja jadra pravi veter. Ameriški koncept o ure- ditvi sveta za »obrambo« se ne sklada z britanskim, ne s francoskim. Italijani so ostali zvesti sami sebi in pravzaprav razen fašističnega nimajo nobenega koncepta. Tako se prav lahko zgodi, da bo navidezna svetovna pomiritev le še bolj razgalila nasprotja in jih poglobila. Da je taka previdnost na mestu, nam povedo tudi odločne besede našega Mar- šala na račun Italije in Sovjetske zveze. To kar počne danes de Gasperi s Trstom, bi Italija počela s katerimkoli delom sveta, ki bi si ga v sitojem fa- šističnem pohlepu lahko lastila. K sreči so njene vojaške moči tako nebogljene, da si kaj prida nikjer ne upa. Trst je danes vidno znamenje, da sile fašizma v Evropi še žive in da temeljito izrab- ljajo nasprotja med nekdanjimi zavez- niki. To se vidi tudi iz obnašanja Fran- ca nasproti arabskemu svetu, iz itali- janskega koketiranja s Srednjim vzho- dom in iz nemškega mešetarjenja vse tja do Kašmira. Samo utrjevanje, no- tranja in zunanja konsolidacija demo- kratičnih sil in svobodoljubnih držav je pot do rešitve. Ce bomo kazali raz- poke, bodo nasprotniki miru zabili va- nje svoje zagozde in težko priborjeni mir bo nevarno ogrožen. Da je res tak, se vidi iz ojačenja »Azijske« politike v Ameriki. Spremem- ba vrhov v Skupnem odboru načelni- kov štabov, zamenjava Bradleya z Rad- fordom, ima svoje usodno politično •zadje. Zato ni čudno, če so spet za- stala pogajanja na Koreji. Mussolini Srednjega zahoda, Mac Carthy si lahko mane roke. Nekaj se je zgodilo, na če- mur mu bo fašistično žito še bolje ple- njalo. Vendar — ne slikajmo hudiča, da se nam ne prikaže! Nikjer ni re- šeno, da so temne sile reakcije v Ame- rikivmočnejše od duha in moči tistih, ki so pravi dediči Washingtona in Lin- eolna. Mi se trdno zanašamo na te sile in imamo za to svoje razloge. Reakcija je že marsikaterikrat v zgodovini iz- gubila oblast takrat, ko je menila, da ima krmilo najtrdneje v rokah. Kako je svetovna reakcija odločena, da to ^našo zunanjepolitično smer in notranjepolitično dejavnost zavira in 9vira, se vidi tudi iz naravnost nepo- mirljivega stališča, ki ga pri nas zavze- ma Vatikan. Prav zadnji čas je naša javnost izvedela, s kako podlo hinavsko premetenostjo se vatikanska diploma- eija vmešava v naše notranje zadeve in skuša ohraniti zase zastarele fevdalne privilegije, ki so cerkvi cvetele pri nas Se nedavno tega. Popolnoma jasno se vidi, da jim je naša država z vsem svo- fim duhovnim in materialnim življe- njem na poti, ker skuša človeštvu po- kazati pot do demokratičnega, zares človeškega socializma, ki ga je tako okrutno kompromitirala Sovjetska zve- za. Hinc illae lacrimae! Toda mi se ne bojimo ne Vatikana ne Laterana, mar- več gremo dalje po poti, ki nam jo je pokazala naša ljudska revolucija. Ne more biti sreče na svetu, če ni svobode, enakopravnosti, pravice za vse. Turistični teden v Ljubljani Od 4. do 12. julija prireja Turistično društvo Ljubljana turistični teden s turističnimi, zabavnimi, umetniškimi in Športnimi prireditvami. Zagotovljena je polovična vožnja ter ceneno večdnevno bivanje v Ljubljani. Kdor želi preživeti lep dopust v Ljub- ljani, naj se prijavi na Turistično dru- štvo, Ljubljana. Cena hrane in preno- čišča je 200 din. zaključek turističnega tedna bo organiziralo celjsko Olepševalno dru- štvo poseben vlak s četrtinsko vožnjo. Z občnega zbora SZDL v prvi četrti Tudi napram nemčurstvu mora- mo hiti budni v sredo zvečer je imela terenska or- ganizacija SZDL v prvi četrti občni zbor, ki je trajal dokaj dolgo, saj so zbor zaključili okrog 23. ure. Po uspelem poteku zbora sodeč, po živahni razpravi, ki je zajemala vsa področja našega družbenega življenja ter po sprejetih sklepih se da sklepati, da eo se člani SZ začeli vedno bolj in bolj zavedati vloge svoje organizacije. Občnemu zboru ne bi bilo kaj očitati, če bi bila tudi udeležba večja. Nekaj je temu brez dvoma kriva slaba orga- nizacija obveščanja, drži pa tudi, da se nekateri člani ne udeležujejo sestankov, saj mnoge nismo videli še niti na enem sestanku preko vsega leta. Govoreč o zunanjepolitičnih stvareh, so navzoči odločno obsodili italijansko volilno kampanjo, katero podpira Va- tikan, ki hoče na račun našega ozemlja izvojevati zmago šovinističnih in re- akcionarnih elementov na bližnjih vo- litvah. Ostro so obsodili tudi soyrazen odnos Vatikana do naših narodov ter katoliške škofe, ki jim pod vplivom Vatikana ni do mirnega sožitja med državo in Cerkvijo, čeprav to žele vsi verniki in velika večina katoliških du- hovnikov. Za uspešno delo so sprejeli vrsto ko- ristnih sklepov. Med njimi je zlasti va- žen tisti, ki govori o socialističnemu patriotizmu ter da se bo organizacija odločno borila proti nemčurstvu, ki se v Celju iz dneva v dan vedno bolj po- javlja. Da bo odbor lažje delal, bodo ustanovili tudi koordinacijski odbor vseh množičnih organizacij na svojem področju. Organizacija bo v letošnjem letu uspešno delala v smislu kongresov SZDL le, če bo nov odbor pritegnil k aktivnemu delu čim več delavcev, ki tvorijo v tej četrti pretežni del prebi- valstva ter če bo uspel na sestanke pri- vabiti večje število članstva kot doslej. Na kraju so poslali pozdravno reso- lucijo predsedniku Glavnega odbora SZDLS, tov. Mihi Marinku. Ali imamo res težave s kruhom? « Nepotrebno razburjenje pri pekarnah. V ponedeljelc je ostaio 600 leg Icruha Zadnje tedne so se pojavile pri pro- dajalnah kruha vrste in čuti je bilo razna godrnanja. Nekaj upravičeno, še več pa neupravičeno. Mrzlica, s katero so potrošniki po ne- potrebnem ustvarili pred dobrim me- secem ter navalili na trgovine in po- kupili trikratne količine običajnih me- sečnih kontigentov moke, je jasno po- vzročila precej težav z^ redno preskrbo z moko. Ali naši potrošniki res ne mo- rejo razumeti, da sedaj vse žito uva- žamo ter da žito prihaja vsak teden v določenih količinah. Da se osigura redna preskrba prebi- valstva, se je moral zagotoviti pred- vsem kruh v pekarnah, kar je v celoti uspelo. Res so bile v jutranjih urah vrste pred pekarnami, vprašanje pa je, če je bilo to potrebno. Jutranja peka ne krije vseh potreb, vsi so pa hoteli imeti kruh zjutraj. Ker delajo Mestne pekarne v treh izmenah, prihaja kruh v prodajo dopoldne in popoldne. Z malo več razumevanja in dobre volje bi lahko odpadlo nepotrebno čakanje ter marsikatera pikra, neupravičena opazka. Mestni ljudski odbor je to stanje takoj proučil ter so bili v sodelovanju z vodstvom Mestnih pekarn takoj pod- vzeti potrebni ukrepi, da se odpravi nepotrebno čakanje. Vse Mestne pe- karne obratujejo od 1. maja v treh iz- menah, s peko kruha so bili zadolženi tudi vsi privatni peki, tako, da peče sedaj pekama »Ada« povprečno 1000 kg kruha dnevno, pekarna »Mlakar« 700 kg, pekarna »Kohne« 300 kg in »Kranjc« 200 kg, kar je skoraj še enkrat toliko, kakor pa pred 1. majem. Odprti bosta tudi dve novi pekarni in sicer na Skal- ni kleti, ki prične obratovati te dni in pa pekarna na Zg. Hudinji, ki bo pri- čela obratovati sredi junija. Prve dni junija se prične adaptirati tudi bivša Ableitner jeva pekarna, ki bo poleg kru- ha pekla tudi še zadostne količine do- brega peciva. Merodajni činitelji so pokrenili res vse, kar je pač mogoče, da se preskrba s kruhom uredi in normalizira. Ce bodo pokazali še potrošniki malo več ra- zumevanja, bodo odpadle vrste, godr- njanje in vse nepotrebne opazke. Mimogrede je še omeniti, da kupu- jejo sedaj kruh v mestu tudi številni okoličani. Nekateri mogoče iz potrebe, drugi pa tudi...? Kruha je dovolj. Le malo več disci- pline in reda. Kot dokaz lahko nave- demo, da je ostalo po prodajalnah v so- boto, dne 23. maja 120 kg kruha, v po- nedeljek, dne 25 maja pa celo 500 kg. Važno je, da kupujejo potrošniki kruh redno v istih pekarnah in pri- bližno enake količine. Na ta način bo- do pekarne enakomerno obremenjene, prav tako pa ne bo kruh ostajal. Se enkrat — kruha je dovolj — proč s kruhovo mrzlico, pa bomo vsi zado- voljni. Seveda pa malo več reda in discipline. MATERAM Mala črnooka Desanka se je rodila spomladi 1952. leta. Mati jo je pokrivala s pernico, celo povijala jo je v njo, tako da nežna Desanka skoro ni mogla dihati Malo svežega zraka je prišlo do uboge, blede Desanke, ker je mati z njo stanovala v temnem, vlažnem kletnem pro- storu. Celo kuhala in prala je v njem. Vaš dojenček slabo napreduje, je bled, ima mehke kosti! Pojdite z njim na svež zrak, sonce! ji je svetovala posetna sestra na domu. V park, na sprehod, v posvetovalnico za dojenčke — za vsa ta za dojenčka najvažnejša pota mati ni imela časa niti razumevanja. Tako je prišla pomlad in mesec maj. Cepljenje otrok bo! je zavrešalo po mestu. Desankina mati se je prestrašila, ker je bila zdravstveno nepre- svetljena. Nikdar ni čitala, da se vrši cepljenje otrok, kakor tudi od- raslih po vsem svetu! Da s cepljenjem zaščitimo dojenčka pred smrt- nimi, zahrbtnimi, nalezljivimi boleznimi kakor so: koze, jetika, davica, tifus in druge. Najnovejše cepljenje dojenčka je še proti tetanusu! Injekcije, da bi bile v dobrobit dojenčka? Ne v to Desankina mati ni verovala. Smrtno se jih je bala. Zavila in povila je Desanko zopet v pernice in se odpeljala z njo domov v Banat. Tam jo ne bodo iskali, ker jo nimajo v spisku, seveda, ker je rojena v Sloveniji. Tu se pa opravičim, da bo otrok cepljen v Banatu. Tako je modrovala, prepričana, da bo le dobro storila mali Desanki. Zgodilo se je pa drugače. Nežna, neodporna Desanka, se je že v vlaku prehladila. Ure in ure je morala vdihavati smrdljiv, zadušljiv in pokvarjen okužen zrak v vlaku! Potem je prišla še sprememba okolice in zraka v Banatu. Najprej je imela nahod, nato se jo je lotila pljučnica in kočno še črevesni katar. Se tako skrbna zdravniška pomoč je bila zaman. Vsa strta in žalostna se je Desankina mati sama vrnila domov. Druge matere so nesle svoje otroke k cepljenju. Pripovedovale so, da so zdravniki prijazni in strokovno presodijo, katere dojenčke letos še ne bodo cepili. Neka mati je povedala zdravniku, da je njen sin pred kratkim, prebolel ošpice. No, potem je pa še preslab za cepljenje. Ce se bo do drugega meseca popravil, ga pa prinesite! ji je dejal zravnik. Gotovo tudi moje uboge Desanke ne bi še to leto cepili, je jadi- kovala uboga, osamljena mati — in ohranila bi jo pri življenju! Ponovno in zadnje cepljenje dojenčkov bo 3. in 4. junija 1953 od 8. do 14. ure v Zdra\istvenem domu. Zato matere ne pozabite prinesti svojih otrok, tudi če niste dobile pismenega obvestila, oziroma povabila! Le s cepljenjem obvarujemo otroke pred nalezljivimi boleznimi. Zdrav otrok je ponos vsake matere! Krepak in zdrav rod — je naj- svetlejša, najlepša in najtrajnejša pridobitev našega socialističnega ustvarjanja! Kdor želi sehi in nam dohro bo upošteval . . . ... da »Savinjski vestnik« dobivate itak na pol zastonj v roke, ker Vam z vsakim izvodom podarimo najmanj 6 din. Toliko namreč ured- ništvo doplača razlike od prodajne do stvarne cene. ... da je »Savinjski vestnik« vezan le na naročnine in priložnostne prispevke podjetij in da v upravi vsaka neplačana naročnina veča de- narno stisko lista. ... da skoraj ni treba poudarjati, da mora človek, kar kupi, naroči in zahteva tudi plačati. Torej tudi »Savinjski vestnik«. Upoštevajte, da mora naša uprava plačevati vsak račun tiskarni sproti in da ti računi niso tako majhni. Zato nam pomagajte, da bomo lahko nemoteno delali naprej. Da »Savinjski vestnik« radi čitate ste dokazali, ko ste ga naročili. A vendar so mnogi med čitatelji, ki nam dolgujejo naročnino še za lansko leto in za letošrije prvo polletje. V tej številki smo na naslovnem listku napisali koliko nam dol- gujete za lansko leto. Pribili smo še letošnjih prvih šest mesecev. Dolžni- kom za letošnje leto nismo napisali ničesar, vsak pa dobi položnico in naj se potrudi ter nakaže vsaj 200 din za prvo polletje, čeprav bi nam bilo ljubo, da bi plačali celoletno naročnino. Celjanom nismo poslali položnic in jih prosimo, da naročnino poravnajo v gotovini pri blagajni »Savinjskega vestnika« v Celju, Titov trg 1 (OF dom, poleg blagajne kina Union). Doižniki naj naročnino čimprej poravnajo, drugače jim bomo list ustavili, zaostanek pa sodno izterjali. Upajmo, da Vam zadnje ne bi bilo prijetno, kot ne bo nam, če bomo v to prisiljeni. Tudi v celjski okolici bodo dostojno proslavili Teden matere in otroka Teden matere in otroka bo tudi na področju okraja dostojno proslavljen. Na Planini bo v petek, 5. junija ob- 10. uri predavanje o osebni higieni za šolsko mladino (predaval bo dr. Poznik Aleksander, zdravnik otroške bolnice v Celju). Istega dne popoldne bo brez- plačen pregled vseh otrok v starosti do 6 let v sklopu materinske posvetovalni- ce. Ob tej priliki bodo razdelili zdravila ter A in B vitamin najpotrebnejšim. Tudi brezplačno predvajanje zdravstve- nih filmov je v programu. V petek in soboto, dne 5. in 6. junija bo odprto kopališče v sektorski ambu- lanti, ki bo brezplačno na razpolago vsej šolski mladini. Vsak kopalec bo dobil brezplačno tudi košček toalet- nega mila. V soboto, 6. junija bo v Dob j u pre- davanje o osebni higieni in po možnosti tudi brezplačno predvajanje zdravstve- nih filmov. Okrajni odbor RK bo podarü na- pravo s štirimi tuši dijaškemu inter- natu v Pilštanju. V Konjicah bo 3. junija razstava roč- nih del pionirjev in cicibanov. Istega dne bo otvoritev otroškega dispanzerja, ki bo posloval enkrat tedensko. Zvečer bo v Domu kulture prireditev, ki bo posvečena materam s pestrim progra- mom. Naslednji dan bo otvoritev di- spanzerja za žene. To je prvi tovrstni dispanzer na področju okraja. V Rogaški Slatini bodo v tem tednu priredili igro »Pogumni Tonček«, na- dalje bo nastopil pevski zbor. Tudi v drugih okrajih, kot n. pr. ▼ Vojniku, Loki pri Zusmu, Trnovi j ah. Pristavi, Podčetrtek, Ponikvi pri Gro- belnem, Šentvidu pri Grobelnem, Polju ob Sotli bodo brezplačno pregledani otroci do 6 leta. V tem tednu bodo obiskovalke na področju okraja obiskale socialno naj- šibkejše otroke in matere in jih ob- darile s tekstilnim blagom. Rdeči križ Slovenije - našim otrokom Da je poslanstvo Rdečega križa tudi v mirni dobi nadvse plemenita dobro- delna ustanova, je bržkone že davno spoznal vsak naš človek. Povsem tiho, nesebično je delo ljudi okrog Rdečega križa, polno čuta in ljubezni za bliž- njega. Ce prištejemo k temu še dejstvo, da je njih glavna skrb zdravstveno in v kolektivni zavesti vzgajati naše пајт mlajše, potem smelo trdimo, da je njih delo velik doprir^ pri graditvi socia- lizma. V tem cilju že leto za letom nudi Glavni odbor Rdečega križa Slovenije slabotnim, okrepitve potrebnim otro- kom Slovenije velik zdravstveni pa tudi vzgojni doprinos s tem, da jih v eno- mesečnih izmenah preko vsega poletja pošilja v svoj lastni dom Savudrijo. Z lastnimi okrožnicami in preko časopi- sov poziva RKS že v pomladnih mese- cih vse ustanove za prijavo slabotnih, morske klime potrebnih otrok. Zal pa mnogi zato odgovorni, kakor tudi starši sami, posvečajo tem pozivom vse pre- malo pozornosti, skrbi in razumevanja. Tako se zgodi, da so mnogi slabotni otroci — največkrat z izgovorom šted- nje, prikrajšani za največjo dobrino človeštva — zdravje. Nikakor pa ne bi smela štednja zavirati pot do zdravja otroka, posebno ker se še izplačujejo otroške doklade, katere v celoti pr^ padajo otroku in predvsem za njegpvo zdravje. Tako je tudi letos, dne 20. maja od- šla v Savudrijo prva skupina 95 pred- šolskih in šolsko slabotnih otrok. Glavni odbor RKS organizira prevoz stro- kovno, to je, vsi otroci se iz Ljubljane, kje;f je zbirališče vseh otrok, prepeljejo s posebnimi in udobnimi avtobusi prav do vrat doma. 2e v Ljubljani prvo skupno kosilo združi male obraze. Se večje prijateljstvo pa se poveže med njimi, ko avtobusa odpeljeta male go- ste Jadrana z vsem zdravstvenim in nadzornim osebjem na sicer dolgo, a lepo vožnjo. Veseli živžav in mahanje rok v pozdrav priča o njih sreči. Avto- busa vozita mimo Postojne, Divače, na- šega Krasa preko Cmega Kala, odkoder se pogled upre v žal, še vedno tuj čer Trst, nato pa ob morju mimo Kopra in lepe Izole, mimo prelepega Porto- roža. Mnogi od njih prvič vidijo morjel Kljub dolgi vožnji so njih obrazi vsi živi in šele pozni mrak prisili mnoge da zadremljejo. Medtem pa avtobusa že vozita po rtu Savudrija, kjer končno obstaneta na cilju. Pri skupni večerji upravnica razlaga otrokom, da bo to za mesec dni zđE^ njih skupni dom veselja, zdravja, tgre in kopanja. Medtem pa so njih obrazi začudeno uprti v svetlobne pramenç, ki se enakomerno ponavljajo in daleč osvetljujejo tiho obmorsko pokrajino. »To je velik morski svetilnik«, razlaga tov. upravnica malčkom, >ki služi kot kažipot in signal ladjam, da ne zade- nejo v suho zemljo«. In novo začudenje in radost preveva njih srca. Ob največji zdravstveni skrbi, dobri in izdatni hrani, kopanju in igri ter kolektivnemu redu in tovarštvu, pote- kajo dnevi kar prehitro. Končno pride zadnji — 28. dan, ki doseže vrhunec ve- selja y najbolj prirodni obliki proslave slovesa. Skupinske deklamacije, nastopi, vmes harmonika in skriti šopki rož za nadzorno osebje pričajo, da je tu tiha šola življenja napravila svoje. Svoje pa je napravilo tudi na njih obrazih sonce, morje in dom. Mnoga prej bleda, uvela lica malčkov žare т zahajajočem soncu polno in rdeče. In drugo jutro — slovo! Spet čakata avtobusa za povratek. Objemov po- zdravljanja ni konca ne kraja, celo z otroki iz Avstrije, ki so tudi vsako lete gostje tega doma. Mesec dni skupnega življenja je združilo vsa'ta mlada srca v veliko nepozabno vez. S tem pa je vodstvo RKS častno izpolnilo eno ti- stih poslanstev, ki je tc;j ustanovi svoj- stveno, saj je poleg zdravja zapisalo v mlada srca tisti čut skupnosti in so- žitja celo z otroki druge države, ki je tako potreben danes za mirno sožitje med narodi! S. L. VSAK ZAVEDEN SLOVENEC POSTANI CLAN PREŠERNOVE DRUŽBE! Ali bî radi lOO.OOO dinarjev? Poem pohitite z nakupom table III. kola tombO' le oIuhionemiH • Žrebanje 7. Junija t053 Šlev. 211 »Savinjski vestnik«, dne 30. maja 1953 Stran 3 Celjski gledališki festival bo pustil med nami nepozaben vtis Napis v novem Mestnem gledališču nad stopniščem, da je bila stavba ob 50ü-letnici mesta Celja »slovenski gle- dališki umetnosti posvečena«, je našla v mesecu maju odraz v pravem po- menu besede. Po otvoritvenih predsta- vah »Celjskih grofov« je s ponosno raz- košnega celjskega gledališkega odra vrela v avditorij umetniška beseda vseh slovenskih gledaliških kolektivov. Po pestrosti repertoarja, ki ga sestav- lja celjski gledališki festival, je bila letos celjska gledališka javnost deležna tako razsežnega področja dramske umetnosti, da morda malokatero mesto v Sloveniji. Gledališka hiša je skoraj vsak dan do zadnjega kotička napol- njena z vnetimi poslušalci postala ne- kako prizorišče »revije« slovenske gle- dališke zmogljivosti. Stoteri ljubitelji odrske umetnosti so prišli dobesedno na svoj račun, stotine pa jih je, ki so morali na pragu gledališča obrniti ko- rak. Naš list se zdi predroben, da bi se analitično posvetil predstavam, ki so se vrstile pred gledališkim občinstvom. O delih, ki so jih igrali gostujoči umet- niki, so kritično besedo povedali že tam, kjer so* dela doživela premiero. Čutimo pa se dolžne kot kronisti zabe- ležiti ta velik kulturni dogodek, ki bo ostal globoko v spominu delovnemu Celju, ki je spričo tolikih težav, ki na- še mesto še težijo, zgraduo ponosno stavbo slovenski Talij i v čast. SNG TEST: DEDINJA — SNG PO- STOJNA: KROG S KREDO Gledališki festival, ki ga te dni pri- reja celjsko Mestno gledališke, je ne- kaj grandioznega. Dobrih 160 let po- tem, ko smo zabeležili prvo skromno slovensko igro, dobrih 60 let potem, ko smo Slovenci z muko dobili svoj prvi gledališki hram, nastopa v provincial- nem mestu šest slovenskih poklicnih gledališč, ki s svojo dejavnostjo pred- stavljajo skoraj vse slovensko nacional- no ozemlje. Iz daljnega Trsta so prišli s slovensko besedo tržaški gledališč- niki s prof. Budalom in režiserjem Ba- bičem na čelu. Dali so nam »Dedinjo«, ki jo poznamo že iz filma. Njihova igra, posebno vloga očeta, ki ga je igral Na- krst in dedinja sama,'ki jo je dala Drolčeva, sta bili nadvse poglobljeni in sta želeli nedeljeno priznanje. Drugo gledališče, ki smo ga gledali v četrtek, 21. maja, je bilo Gledališče za Sloven- sko Primorje, s sedežem v Postojni. V Košakovi režiji so nam dali Klabundo- vo dramo iz kitajskega življenja »Krog s kredo«, ki je zelo zahtevna igra. Kljub izredno težkim razmeram, v kakršnih dela ta ansambel, so bili težki nalogi kos in so pri celjski publiki zapustili najlepši vtis. Kljub temu pa celjsko občinstvo ob tej priliki ni v celoti zasedlo gledališke hiše, zato je mnogim, ki so prikrajšani za ta umetniški užitek, lahko upravi- čeno žal. Zvečer je kolektiv ljubljanske opere uprizoril Puccinijevo »Madam Buter- fly«. V nestrpnosti smo pričakovali, ka- ko bo novo gledališče odjeknilo ob petju priznanih pevcev in orkestra. In je zadonelo v dvorani, morda celo pre- več. Gledališče je uspešno prestalo tu- di svoj operni krst v dokaz, da je nova stavba zares sposobna sprejemati go- stovanja v največji razsežnosti. Čarobnost Dvorakove »Rusalke« je navdušila Celjane naslednji dan, v po- nedeljek popoldne. Aplavz, s katerim so hvaležni obiskovalci nagradili go- stujoče umetnike ob vseh treh pred- stavah, je edina nepristranska kritika, kakršno se da ponazoriti v treh bese- dah: »Bilo je očarljivo«. Težave pa, v katerih so iz objektiv- nih razlogov nahaja naša skupnost, pa žal ne obeta celjski gledališki javnosti kaj kmalu spet takšnega užitka, pa če si ga še tako želimo. Marsikdo bo še dostikrat moral poromati v Ljubljano ali Maribor, če si bo zaželel operne predstave. Stroški, ki pri takih gosto- vanjih nastajajo, zatekajo nas Celjane v finančni šibkosti. Smo v času, ko se je treba še marsičemu odreči. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: TRAMVAJ »POŽELENJE« Gledališče iz Kranja, ki se otepa prav takih provincionalnih težav kot Celje, je pokazalo namesto Gorkijeve »Na dnu«, z dramo Williamsa Tramvaj »Poželenje«. Čeprav bi radi videli tudi »Na dnu«, nam ni bilo odveč spoznati se « moderno dramo ameriškega pisa- telja. Morda je s tega stališča, kar se spoznavanja tiče, bilo celo bolje, ker Gorkega brez dvoma pozna v Celju več ljudi kot Williamsa. Drama je bila za nas nekaj novega, nedoživetega. Psihoanalitičen tekst, morda celo z maol naturalističnega rea- lizma, nam je osvetlil življenje enkrat brez vzvišenih junakov. Posebnega nauka te vrste »basen« nima, pač pa včasih zelo krepko deli udarce, češ malo je ljudi, ki bi bili čisto dobri ali popolnoma slabi. Williams je v svoji drami nanizal galerijo karakterjev, ki niso ne to ne ono. Tudi zgradba je svojstvena. Zaplet rešujejo dolgovez- nosti številni pobliski odkritosrčnega opazovalca človeškega početja. Drama doseže na koncu vrhunec in zdrsne v razplet, ko pade zastor. Igranje je vredno dostojne sodbe, zlasti Mara Cernetova je z Blanche do- segla zavidljivo umetniško višino, zla- sti na najvišjih mestih vzpona celotne zgodbe. LJUBLJANSKO MESTNO GLEDALIŠČE: SREČNI DNEVI Prav tako malo kot moderno ameri- ško odrsko literaturo, pozna celjska gle- dališka javnost, mislim v nai,širšem smislu, francosko moderno dramo. Ljubljančani so nas s Pugetovimi »Srečnimi dnevi« ne samo zadovoljili, še več, navdušili so nas. Seveda ima levji delež za tako vzdušje predvsem pisatelj. Treba pa je za trdno prista- viti, da si težko zamislimo kakšen drug kolektiv razen ljubljanskega Mestnega gledališča, ki bi nam ta odrski tekst s tako vedrino interpretiral. Res je si- cer, da vsako gledališče izbira reper- toar po svojih zmogljivostih, toda to- krat se človeka nehote loteva zavist. Redkokdaj na odrskih deskah srečamo delo in igralce, ki bi tako svojstveno posredovali dramatikovo misel in, ki bi našli s publiko tolikšen kontakt. Brez dvoma mladi kolektiv predstavlja v Ljubljani poleg Opere in Drame mo- čan steber kulturnega poslanstva. Festival še ni pri kraju. Poročila o nastopu mariborske in ljubljanske drame bomo objavili prihodnjič. Na koncu še to: Festival bo morda res ne- koliko utrudil gledališko publiko, ven- dar upravičeno pričakujemo, da bo po- sledica tega »kulturnega mačka« vendar pozitivna. Festival nas bo obogatil s kulturnimi dobrinami in pritegnil novo gledališko publiko, ki doslej ni našla poti v svetišče igralske umetnosti. LJUBLJANSKA OPERA: OPERNE ARIJE — MADAM BUTERFLEY — RUSALKA Prvič po osvoboditvi smo v Celju lahko videli in poslušali ansambel ljub- ljanske opere, ki po svoji umetniški višini\,slovi čez meje naše ožje domo- vine. V nedeljo popoldne je vrsta prvakov ljubljanske opere v spremstvu celotne- ga orkestra odpela niz arij iz »Rigo- letta«, »Carmen«, »Trubadurja« in »Prodane neveste«. Orkester pa je uvo- doma zaigral uverturo k operi »Šivilj- ski brivec«. Koncert opernih arij je že prerastel merilo običajnih pevskih koncertov, saj je pevce spremljal celotni orkester, pa tudi spored je bil zelo pester po izboru in številu izvajalcev. Sestavljen je spored pryega zleta „Syobod" celjskega bazena v našem listu smo že poročali, da se delavska kulturno prosvetna društva »Svobode« celjskega okrožja priprav- ljajo na svoj prvi zlet, ki bo od 20. do 26. julija v Celju. Na sestanku za- stopnikov »Svobod« iz Laškega, Roga- ške Slatine, Stor, Prebolda, Velenja, Konjic, Šoštanja ter Celja je bil spre- jet udi spored zleta. Tako bodo v pone- deljek, 20. julija predavanja po društ- vih o pomenu in delu »Svobod« v pre- teklosti ter o njihovih nalogah sedaj. V torek, 21. julija je predvidena izme- njava nastopov dramskih skupin. »Svo- boda« iz Laškega bo gostovala v Štorah, »Svoboda« iz Stor v Preboldu ter »Svo- boda« iz Prebolda v Laškem. V sredo, 22. julija bodo vsa društva »Svobode« priredila slavnostne proslave Dneva vstaje. V četrtek, 23 in v petek, 24. ju- lija bodo v Celju gostovale dramske skupine skoraj vseh »Svobod« celjske- ga okrožja. Sobota 25. julija je pred- videna za zadnje priprave na zaključni dan zleta. V nedeljo, 26. julija bodo imele v dopoldanskih urah vse godbe na pihala koncerte na najrazličnejših predelih mesta. Dopoldne bo odigran tudi šahovski brzoturnir. Popoldne ob 14. uri pa bo po povorki vseh udeležen- cev po mestnih ulicah skupni nastop pevskih zborov, godb in folklornih sku- РШ na GlazljL -1Ö Koncert mešanega zbora i. ginnnazije v Celju MKUD »Maksim Gorki« v Celju po- laga vsako leto na kraju šolskega leta obračun dela na področju mladinskega petja. Dirigent pro-f. Egon Kune j vodi zbor že osmo leto vztrajno in uspešno. V teh letih je imel zbor 97 nastopov in 30 samostojnih, pevskih večerov. Dotok novih pevcev je sleherno šolsko leto približno 30%. Jasno je, da je za pevo- vodjo izreden napor, vsako leto uvajati novince v tehniko zborovskega petja. Od lanskoletnega zbora so ostali le trije tenoristi, novih je bilo 17. Relativno podobno so zasedeni soprani in alti. Seveda koncertni obiskovalec ne pre- tehta vsega in ne pozna.težav, zanj je merodajna le končna slika. Letošnji spored zajema naslednje slovenske skla- datelje: Pregelj, Medved, Tome, Lipar, Mihelčič, Simoniti, Marolt, Kramolc, Venturini in Grum, od katerih so zapeli 20 kompozicij. K sporedu bi bilo pri- pomniti, da še nobeno leto nismo slišali tako izbran in zaokrožen spored. Mirno lahko zapišemo, nobena točka nam ni bila odveč, nobena ni bila medla po kompoziciji ali izvedbi. Poslušalci so doživljali po svoje sleherno pesem m jo nagradili z aplavzom, ki je mnogo- krat terjal ponovitev, a žal odmerjeni čas zaradi dijakov-vozačev ni dopuščal ponovitve v tolikšni meri, kot je to publika želela. V prvem delu koncertnega programa so bila izvajana pretežno tista dela, ki so bila komponirana za mladinski zbor. Drugi del je obsegal našo narodno pe- sem. Kaj naj zapišem o zboru, dirigentu in o izvedbi. Nič lažjega mi ne bi bilo kot pisati od srca; to je prvovrsten mladinski zbor v vseh ozirih. Toda to je tako bore malo za skoraj desetletni trud dirigenta in številne ure, ki so jih skupno z mladimi pevci žrtvovali vse šolsko leto za naporni študij elitnega koncertnega programa. Da so pevci v pravi pevski šoli, priča sleherni takt, priča njihova pevska disciplina, dihalna tehnika, ki omogoča izpeljavo še tako zahtevnih pevskih fraz. Izvajanja s končnicami so jasno razumljiva. Into- nacija je brezhibno čista, ritmika kot izklesana in arhitektonika skladb do- gnana. Melodičnost, ki ima za podstavo omenjene in neomenjene tehnične_pri- jeme, vedno znova preseneča ix)slušal- ce. Zaokrožen zvok pevskega zbora je očarljiv, ko razgrinjajo pevci pod oče- tovskim vodstvom dirigenta svojske le- pote od kompozicije do kompozicije. Se to naj zabeleži pero kronista: zbor raste iz leta v leto v pevskih vrlinah. Cas bi že bil, da doživita dirigent in njegov zbor analitično študijo izpod peresa strokovnjaka, saj je zbor že prerasel rodno mesto in nemara tudi republiški okvir. Nič bi se ne čudil, če bi celjski gimnazijski zbor s tov. Kune jem na čelu na tekmovanju v Jugoslaviji priboril prvo mesto mladinskih zborov. Ne smemo prezreti pevk-solistk: Nade Sevškove in Tatjane Cumakove, ki sta tako ljubko odpeli svoj part. Tudi mla- dega dirigenta Cirila Vrtačnika po- zdravljamo in mu želimo na konserva- toriju uspešen študij. Na koncertu je bil prisoten kot gost zbora komponist S. Mihelčič, katerega troje pesmi so naši mladi pevci odlično zapeli. Zboru je komponist posvetil svojo kompozicijo »Medo pleše«, ki je izzvala viharno priznanje. Višek večera je bila njegova skladba »Tam v dolu«. Profesorskemu zboru I. gimnazije in mladini iskreno čestitamo, ko imajo pod svojo streho tako odlično pevsko dru- žino. Celjani smo ponosni na izredno zmogljivost mladinskega pevskega zbo- ra in vselej bomo tako kvalitetne kon- certe radi obiskovali. A. S. Lep napredek »Svobod« v Laškem in Rečici Laško delavsko prosvetno društvo »Svoboda« je v svoj delokrog zajelo de- lavce in delovne inteligente. Uspešno deluje 9 sekcij. Imajo 30 članski moški pevski zbor, 30 članski ženski pevski zbor, 50 članski mladinski pevski zbor, Ljudsko univerzo, gospodinjski krožek in dve dramatski skupini. Pevski zbori in drapatske skupine so doma in na raznih gostovanjih priredili samostojne nastope. Celotno društvo »Svoboda« šteje 250 članov. Odbor, ki se redno sestaja, ima z množičnimi organizacija- mi in ljudsko oblastjo najtesnejšo pove- zavo. Sedaj se pripravljajo na pro- svetni zlet v Gorico. Tudi na zletu v. Celju bodo sodelovali. Težavo imajo s prostori za vaje in sestanke. Stiskajo se v bivšem rdečem kotičku s sindika- tom občinskega odbora vred. Ta pro- blem bo treba v bližnji bodočnosti re- šiti. »Svoboda« rudarjev v Rečici ima godbo na pihala, moški, ženski in me- šani pevski zbor, dramatski odsek, mla- dinsko skupino in knjižnico. Društvo šteje 200 članov, od teh 90% rudarjev in 10% nameščencev. Društvo je javno nastopalo ob raznih proslavah. Najbolj agilen je pevovodja tov. Goric, ki vodi tudi pevske zbore v Laškem. Društvo z uspehom posreduje pro- svetne in kulturne dobrine med rudar- skimi prebivalci in se vneto pripravlja na zlet, ki bo julija v Celju. Velenje vas vabi 14. junija na otvoritev novega kopališča in restavracije na Velenjskem jezeru Iz Celja bo vozil posebni vlak NOVI PODPORNI ČLANI »PREŠERNOVE DRUŽBE« Holobar Stoj an, črkoslikar, 500 din, Meštrov Rok, bifè, 500 din, Mlekuš Riko, fotograf, 500 din in Širše Franc, jeosüiaicar. 500 din. . V ŠEMPETRU se izhopavan\a nadal\u\e\o .. • 18. maja 1953 smo pričeli z nadalje- vanjem izkopavanj v Šempetru. Zdi se mi pravilno, da ob tej priliki v krat- kem ponovimo rezultate lanskoletnega dela. Pri izkopavanjih leta 1952, ki so se v manjšem obsegu začela že 14. januar- ja 1952 pod vodstvom Mestnega muzeja in s pomočjo tov. Jordana, ki nam je izposloval delavce od OGP Celje-okolica in so se potem pod strokovnim vod- stvom SAZU in sodelovanjem Mestnega muzeja v Celju vršila neprekinjeno od 15. aprila do 15 decembra 1952, smo iz grušča, ki ga je v stoletjih pustila na tem mestu Savinja, izluščili neverjetno bogate ostanke rimske kiparske in arhi- tekturne umetnosti. Število lansko leto odkritih blokov znaša preko 260. Mnogi od njih se po svoji izdelavi lahko pri- merjajo s klasičnimi stvaritvami ta- kratnega Rima. Med te spadajo: Evro- pa na biku, ki je po svojem motivu in po izvedbi ena zelo redkih umetnin te vrste. Tudi robni ornament pri tem re- liefu je izredno učinkovito in umet- niško dovršeno podan. Iz vaze z dvema ročajema poganja navzgor vinska trta, med posameznimi listi so pa upodob- ljeni tudi ptički, ki zobljejo grozdje. Heraklej, ki pelje Alkesto iz podzem- lja, nas z vso svojo pojavo spominja na graške kipe. Izredno lepo je podana tudi Alkesta, ki v svoji ponižni vda- nosti in zvesti ljubezni do moža žrtvu- je zanj življenje, a se ga ravno tako zadržano in nehrupno veseli, ko jo He- raklej reši. Dva prizora iz mita Ifigenije sta žal precej trpela od delovanja tekoče vode. Različni po kompoziciji figur in starost- nem razmerju so priljubljeni motivi sa- tira z nimfo, ki se večkrat pojavljajo na našem najdišču. Personifikacija je- seni in poletja nam da slutiti, da je bilo poleg vinogradništva tudi poljedel- stvo že lepo razvito v naših krajih. Tu- di razni načini lova (ribolov, lov na ptice, zajce in druge gozdne živali) so zastopani na nekaterih kamnih. Arhitektonsko in dekorativno gotovo najbolj učinkovit pa je baldahin, kate- rega gornji del je klesan iz enega sa- mega bloka. Ravni strop baldahina je kasetiran in okrašen z rozetami, verti- kalna zadnja stena se pa v širokih pra- menih izgublja navzdol. Zunanje stran- ske stene so okrašene s fantastično mi- tološkimi živalmi. Baldahin, ki tehta skoraj 5 ton, je po mnenju domačih in inozemskih strokovnjakov edinstven v Evropi. Kako bogate so bile grobnice celjskih županov Priscinianov in nji- hove rodbine (od obeh županov in žene enega od njih smo našli tudi kipe) in drugih bogatejših rodbin, nam pojasni- jo tozadevni napisi. Vse te najdbe nam pokažejo na kako visoki stopnji kultu- re so bili naši predniki v drugem sto- letju našega štetja. To je rezultat, koliko ga moremo opi- sati na tem omejenem prostoru, lanskih izkopavanj. Ali bomo našli glave od- kopanim kipom, celoten obseg grobišča in druge podrobnosti, nam bo pa po- kazala lopata. Vse ljubitelje naše pre- teklosti vabimo, da si izkopavanja, ki jih vodi SOZU pod vodstvom univ. prof. Klemenca, in že odkrite najdbe ogle- dajo. Bolta Alojzij: Pogled na del izkopanin Ekonomska srednja šola v Celju najboljša y Sloveniji Lansko leto ustanovljena ekonomiada, ki je bila v proslavo petstoletnice me- sta Celja v Celju, se je letos vršila v Mariboru v dne od 20. do 25. maja. Ka- kor preteklo leto, je tudi letošnji shod ekonomskih srednjih šol Slovenije pred- stavljal srečanje dijakov v tekmah za najhitrejšega strojepisca in stenografa, v tekmah na športnih igriščih in končno tudi srečanje zaradi primerjave med- sebojnih kultumoumetniških sposobno- sti. Ekonomiada se je zaključila z ve- ličastno parado naših bodočih gospodar- stvenikov in s počastitvijo Maršalovega rojstnega dne. Dogodek je dosegel svoj namen: ekonomska mladina se je vrnila v učilnice s trdno zavestjo o pomemb- nosti njenega položaja v naši domovini, obogatena ne le z novimi izkustvi dob- ljenih v tekmovanjih med njenimi um- skimi in fizičnimi sposobnostmi, tem- več tudi prežeta tovariškega duha in volje do nadaljnjega napredka in novih zmag. Toda, kar je za nas Celjane še po- sebej razveseljivo, je dejstvo, da je največji uspeh na letošnji ekonomiadi dosegla mladina celjske Ekonomske srednje šole: dosegla je prvo mesto in naslov najboljše ekonomske srednje šole Slovenije ter si na ta način priborila prehodni pokal MLO Celje, ki so ga z lanske ekonomiade odnesli Mariborčani. prvem delu tekmovanja, to .ie v stro- jepisju in stenografiji, so celjske dija- kinje dokazale, da imajo spričo dose- ženega prvenstva v svoji sredi najbolj- še strojepisce, s prvim mestom v ste- nografiji druge hitrostne skupine pa tudi zelo dobre stenografe. V športnem delu tekmovanja so se večinoma držali na prvih mestih, tako v atletiki, v ko- šarki ter v nogometu; v odbojki so di- jakinje zasedle drugo mesto, dijaki pa četrto, v šahu pa tretje mesto. Priznati moramo, da je ugodne pogoje za te zmage iskati tudi v udejstvovanju naše mladine v tukajšnjem »Kladivarju« in »Partizanu«. Lep uspeh je šola dosegla tudi v ocenjevanju njenega kulturno- umetniškega nastopa. V dramatskem nastopu je bila tako rekoč brez konku- rence, z mladim pevskim zborom je sle- dila takoj prvoplasiranemu ljubljan- skemu pevskemu zboru, za ritmični na- stop pa ji je od 10 dosegljivih točk bilo priznanih 6 in pol, nekaj tudi na račun opreme. Nad doseženim uspehom smo torej lahko upravičeno zadovoljni. To zado- voljstvo in veselje je bilo ispričano tu- di na sprejemu, ki je bil pripravljen zmagovalcem ob njihovem povratku v ponedeljek 25. ti. m. Zmagovalce je pozdravilo dijaštvo in profesorji, ki so ostali doma. izmed katerih je tekmoval- ce pozdravila prof. M. Vršnikova ter predsednik Sveta za prosveto in kul- turo tov. Anton Aškerc in nredsednik MKLMS tov. Sega Ljuban. stran 4 »Savinjski vestnik^, dne 30. maja 1953 Štev. 21. Iz celja... V „Metki" so posvetili skrbi za vzgojo učencev veliko pozornost v ključavničarski delavnici mehanične tkalnice »Metke;< v Celju dela pod vod- stvom mojstra Papeža enajst vajencev. Čeprav niso v podjetju niti še dobro leto, so pred kratkim z uspelo razstavo izdelkov in risb presenetili ne samo delavce te tovarne, marveč tudi starše, ki so si jo prišli ogledat. Učenci so raz- stavili predmete — lastne izdelke, kot n. pr. primože, šolske izdelke kock, ma- tične ključe, najrazličnejše klešče, drža- la za navoje, ogelnike itd. Vse to so izdelali v prostem času. K otvoritvi razstave je vodstvo pod- jetja povabilo tudi njihove starše ter zastopnike šole učencev v gospodarstvu. V precej živahnem pogovoru so starši, zastopniki delovnega kolektiva in vzgo- jitelji rešili več vprašanj, ki se.tičejo vzgoje bodočih mojstrov dela. Starši so spMDznali, kako delajo njihovi otroci v tovarni, kako napredujejo, zastopniki delovnega kolektiva pa so budno sprem- ljali pojasnjevanje njihovih učnih uspe- hov itd. Da je vzgoja učencev v »Metki« res ena izmed osnovnih nalog delovnega kolektiva, se vidi tudi po tem, da so za vse učence uvedli v tovarni dvakrat te- densko po dve uri obvezno šolo. V tem času v pretežni meri ponavljajo pred- pisano učno snov, in sicer pod vodstvom strokovnjakov iz tovarne. Ob zaključku razstave je sindákalna podružnica »Metke« s praktičnimi da- rili nagradila najboljše učence v tovar- ni za njihovo uspešno praktično delo. Nagrade so prejeli: Zeme, Gorenšek, Krivec dn Šrot. Prav bi bilo, da bi zgledu »Metke« sledili še ostali delovni kolektivi. Vzgoja učencev v gospodarstvu jim naj posta- ne stalna in največja naloga! —ič Cel¡sha brezposelnost v številkah . • • v Celju in okolici je nezaposlenih 570 oseb. Od teh je 415 žena. Številke odpadejo na mesto in okraj z enakima polovicama. , Med 415 ženami je 195 nujno po- trebnih zaposlitve. Od teh je 82 mla- dink do 19 let, ki imajo kvalifikacije, in 35 žena, katerih možje so v zaporih in so upravičene le na otroške doklade. Število nameščenk je manjše. Med de- lavkami je 64 kvalificiranih moči, 3 polkvalificirane in 297 nekvalificiranih. Med nameščenkami je iz srednje stroke 4, nižje stroke 30 in pomožnih strok 17 nezaposlenih. Značilno je, da ne- zaposlene odklanjajo službo gospodinj- skih pomočnic, čeprav je 25 ponudb. Med 155 delavci je 62 delovnih in- validov in več fizično oslabelih de- lavcev. Od delavcev sta visoko kvali- ficirana 2, kvalificiranih 72, polkvali- ficirani 4 in nekvalificiranih 57 (le ti so v glavnem delovni invalidi). Med nameščenci so 3 višji strokov- njaki, 7 srednjih strokovnjakov, 9 niž- jih strokovnjakov in dva pomožna. Značilno za ta problem brezposel- nosti je, da podjetja nočejo zaposliti mlajših ljudi brez prakse. Med temi je kar 9 mladih ključavničarjev. Pri vsem tem pa pride v podjetjih celo do tega, da odpuščajo delavce, potem pa nameščajo svojce. Podjetja so dolžna te številke, ki smo jih navedli zmanj- šati, zlasti kar se mladih ljudi tiče, ki jim tečejo nekoristna leta in če jih nih- če ne vzame v službo, kje naj vzamejo potrebno prakso? Tu ni prav, da pod- jetja delajo suhe račune, kopičijo nad- ure, sotovariše pa piiščajo na cestah. To je nesocialno in vsako gledanje, ki pozroča tako stanje je obsojanja vredno. . . . in zahaf se tako počasi rešuje? Ponedeljek je. Pred okencem Posre- dovalnice za delo se tare ljudi. Nestrp- nost zaradi dolge vrste, predvsem pa še nestrpnost zaradi večmesečnega čaka- nja na zaposlitev vzbuja v nekaterih dovolj nevšečne volje, ki se zlije v kar preglasno kritiko. Radoveden sem pri- sluhnil tej kritiki tudi jaz, družinski oče, ki že več mesecev čakam na za- poslitev. Sosed, ki je stal v vrsti na moji strani, je dregnil prvi v panj ozio vol j ene vrste: »To varisi j a, saj so tu pa tam še prazna delovna mesta. Človek jih ves vesel in v upanju stak- ne — in če posredovalnica za delo še tako hitro poseže vmes — službo ti že pred nosom odnese kak prijateljček, ki je imel pač »dobre zveze«. Te besede brezposelnega tovariša so zadostovale, da se je vsula ploha kri- tike tudi pred okencem na ženski stra- ni: »Tako je, za prijatelja moraš imeti kako vplivno osebo, ki na merodajnem mestu zastavi svojo avtoriteto, pa imaš takoj — prioriteto,« je dejala zgovorna ženska. Z bližine Žalca je bila doma in socialno dokaj šibka, celjski posre- dovalnici za delo pa tudi poznana že nekaj mesecev. Zato se nam je zdela kar upravičljiva njena ihta. Povedala je, da so nedavno v žalski pekarni na- stavili Seničevo dekle, hčerko iz zelo prometne gostilne in večjega posestva. Hčerka je dobila zaposlitev, starši pa so pri Posredovalnici za delo iskali služkinjo za dom. Seveda vzdržuje Se- ničeva družina služkinjo in hlapca. Za čas je v vrsti nezaposlenih nastala tišina. Neka žena je pripomnila, da težko verjame tej novici. »Pa lahko jaz vse to potrdim,« se je oglasil na drugi strani neki brezposelni tovariš,, »saj mi je še danes Seničeva hčerka v žal- ski pekarni prodajala kruh.« Ce prisluhneš takim kritikam v vrsti nezaposlenih v avli celjske Posredoval- nice za delo, zveš še več podobnih pri- merov, kako se delovna sila nepravilno zaposluje po raznih zvezah brez ved- nosti Posredovalnice za delo. Na drugi strani pa se zapostavlja ljudi, ki so v narodnoosvobodilni borbi doprinašali svoje deleže. Tako na primer v Dobrni bivša blagajničarka v kopališču, Lešnik Ana, ki si je v narodnoosvobodilni bor- bi zrahljala svoje zdravje, ne more priti do zaposlitve, medtem ko nekva- lificiran natakar, manjši posestnik, kar najde razumevanje pri upravi, da ga nameste. Trgovsko podjetje »Izbira« v Rogaški Slatini je odpustilo blagajni- čarko Kristan Sonjo, verjetno zaradi tega, da se je spraznilo mesto za ženo knjigovodje Bulica, ki je dejansko tudi zavzela prazno mesto s 1. majem. Takih in podobnih primerov je v Celju in okolici več. Posredovalnica za delo bo morala odslej še strožje kon- tr-olirati take slučaje in brezvestne de- lodajalce, ki tako svojevoljno in po simpatijah nastavljajo delovno silo, klicati na odgovornost, odnosno posta- viti pred javno razpravo. Navedeni primeri,- ki so bili prever- jeni, pa naj služijo v svarilo takim podjetjem, ki probleme brezposelne de- lovne sile rešujejo brez vednosti in spo- razumevanja Posredovalnice za delo. F. G. Ponedeljek, 8. junija oh 18. in 20. uri FERRY SOUVAN IN NJEGOV ORKESTER z artističnim programom PROMENADNI KONCERT V MESTNEM PARKU Olepševalno društvo Celje prireja od 7. junija dalje vsako nedeljo prome- nadne koncerte v Mestnem parku. Kon- certi se pričnejo ob 10.30 in trajajo eno uro. Igrali bosta izmenoma godba SKUD »France Prešeren« in godba To- varne emajlirane posode. Vabimo Ce- ljane v naš lepo urejen Mestni park. »AERO« BARVE V ZAVITKIH Z NAVODILI V HRVAŠČINI Pred kratkim sem kupila v trgovini nekaj zavitkov barve za blago. Ker ni- sem tako vešča hrvaščine, sem zelo težko razumela, kako je treba z barvo ravnati. BÜO bi prav, če bi v bodoče to izboljšali, da bi lahko v slovenščini brali navodila na zavitkih. Podobno je tudi z drugimi artikli, zlasti onimi, ki so dobavljeni iz drugih republik. Le- tem podjetjem se menda ne zdi vredno zadovoljiti slovenskega potrošnika, kot to delajo velikodušno naša podjetja. IN HKRATI ODGOVOR.. . Zanimali smo se kako je s stvarjo. Tovarna »Aero« je imela vedno zavit- ke v slovenščini, zadnji čas pa so ji pošli in tiskarna jih ni mogla tako hitro dobaviti. Zato je tovarna dala v slo- venske trgovine barve v zavitkih s hrvaškimi navodili. Barva baje vseeno dobro drži. »KREDITI V GOSTILNAH« — KAJ PA STARI DOLGOVI? Ker je »Savinjski vestnik« priporočal pijancem, naj ne plačajo dolgov, ki so jih napravili v gostünah »na kredo«, je sedaj vprašanje, kaj je z dolgovi, ki so nastali pred tem? Baje je natakarica v restavraciji »Beton« ravno v sodnijski pravdi z dolžnikom in ji je sodišče očitalo, da je to njena krivda. Po no- vem že, meni ona. Zakaj se pred letom ni nihče spomnil na to? Gostinska zbor- nica bi morala obvestiti vse lokale, da je prepovedano točiti pijače na kredit. JE BILA NERODNOST? Kupec je v prodajalni »Les« zahteval kavč. Prodajalec ga napoti v skladišče na Zelenem travniku, češ, tam so kavči za 35.000 din. Kupec si je blago ogledal, popoldne plačal kavč ter se napotil, da ga odpelje. Pa prihitita za njim pro- dajalec in upravnik, češ, da kavč, ki ga je izbral ni po tej ceni, da cene sploh še nima, pač pa,.da so kavči po tej ceni druge vrste. Morda je res to zgolj nerodnost skla- diščnika, morda njegova nedovoljna iz- vežbanost, da bi vedel streči stranke. Toda trgovina s pohištvom bi vendar morala brezhibno teči, kajti nakup ta- kih reči niso mačje solze, saj delovni človek težko zbere denar za tak nakup, pa je na koncu še tako slabo iK)strežen.. TRUBARJEVA ULICA — KOT PODEŽELSKA POT Trubarjeva ulica v Celju izgleda kot podeželska pot. Lotili so se je svoj čas in spet vse opustili. Res so naredili ka- nalizacije in vodovod ter drevored na eni strani posekali. Toda vejevje še danes leži po ulici, in ko sem svojčas zaprosil, da mi to vejevje prodajo, so dejali, da ga bodo že sami spravili, se- daj pa je dobro, ko leži tam in ga po- časi odnašajo otroci. Bilo bi priporoč- ljivo, če bi si merodajni ljudje to ulico »svetlega imena« ogledali, pa ne ob lepem vremenu. V dežju in ponoči. v ČIGAVO ŠKODO SE JE ZMOTIL? Pod tem naslovom smo dne 16. V. priobčili notico, gleo dolgih letih zopet do- segla akumulacijo vode v rezervoar pod Starim gradom. Zaradi štednje bo komunalna upra- va ukinila šiviljsko delavnico v hiši št. 44 in jo združila s krojaško v hiši št. 48. — Na vidiku je ustanovitev četrte bri v- nice v Laškem. J. E. ZA TEDEN MATERE IN OTROKA V VOJNIKU V Vojniku je organizacija AF2 že imela sestanek, na katerem so se po- govoru! p izvedbi Tedna matere in otroka. Govorili so o počitniških kolo- nijah in sklenili, da bodo poslali tri najbolj siromašne otroke v kolonijo. V tednu bo tov. Kušar brezplačno pre- gledal zobe materam in otrokom in pre- daval o negi zob. Drugi dan bodo ne- govalke obiskale socialno, moralno in zdravstveno ogrožene otroke. Peti dan bo tov. Kušarjeva predavala o vzgoji in odnosih v družini. Šesti dan bo spet obisk otrok in končno za zaključek pri- reditev v kinodvorani. TISKOVNO PRAVDO JE DOBIL Naš redni dopisnik iz šoštanjskega okraja tov. Lihteneger Franc je nedav- no končno zmagal na okrožnem sodišču v Celju, kjer so ga nekajkrat postavili na zatožno klop prizadeti po članku, ki ga je napisal lani o nerednostih pri prodajanju vozovnic na postaji Pesje pri Velenju. Tožitelja sta plačala vse stroške pravde, ki je trajala eno leto. Res je dolgo trajalo, preden je bilo ugotovljeno, kdo ima prav. Izkazalo se je pa le. IZ PONIKVE PRI GROBELNEM V ponedeljek okrog 18. ure je bilo v našem okolišu hudo neurje z bliskom in gromom, ven- dar brez dežja. V vasi Luterje je udarila stre- la. Zgoreli sta dve stanovanjski hiši in štiri gospodarska poslopja. Iz gorečih poslopij so rešili razno pohištvo, gospodarsko orodje, ži- vino, svinje in perutnino. Zgorel je le en pra- šič. Požar je gasilo sedem gasilskih društev, med njimi sta bili tudi gasilski društvi iz Ce- lja in Gaberja. Škoda, ki jo je povzročil požar, je velika in še ni dokončno ocenjena. Stev. 21 »Savinjski vestnikc, dne 30. maja 195Sh Stran ft Kenija - nemirna dežela ob vznožju Klllmandžare Afriške meje, če jih pogledate na zemljevidu, so sila ravne. To pomeni, 4e jih niso ustvarjali narodi iz narod- Bostnih ozirov, temveč da so to meje novejšega časa, meje politike in raz- kosavanja kontinenta v kolonije evrop- skih osvajalnih držav. Pred 60 leti še ni bdlp Kenije. Pač, teila je, toda le gora, po kateri se je pozneje imenovala vsa dežela, ki se lazprostira od južnih sudanskih in abe- sinskih meja dò zasnežene Kilimandžare In Viktorijanskega jezera. Leta 1895 je bil neomejeni gospodar nad temi po- krajinami še zanzibai'ski sultan z otoka ob obali Taganjike. Ta je današnjo Kenijo prodal Angležem za letno rento. Krščanski misijonarji so v tej deželi pripravili tla za druge, za belce, ki so začeli deželo izkoriščati in so pripeljali s seboj Azijce, predvsem Indijce, ki da- Bes predstavljajo v Keniji 98.000 prebi- valcev, belci pa 40.000 prebivalcev ter Arabci 24.174 prebivalcev. Ostali do skupnega števila prebivalcev (5,454.000) so črnci. Poglejmo si vlado! Izvršilni svet na čelu z guvernerjem šteje 12 ljudi, ki so belci. Zakonodajni svet pa šteje 11 izvoljenih Evropejcev, 5 izvo- ljenih Indijcev in enega izvoljenega Arabca. Poleg še enega imenovanega Arabca je v tem svetu še četvero ime- novanih, a neuradnih Afričanov. Angleški novinar g. Colin Willis v svojem informativnem članku o Keniji piše, da so se misijonarji v vzhodni Afriki zgrozili nad prilikami, v katerih so takrat živeli tamkajšnji prebivalci in poklicali evropske sile, da vzpostavijo red in mir. Torej predvsem red, potem mir, šele nazadnje p>omoč. Brez dvoma je dežela pod angleško upravo gospo- darsko napredovala, razvili so poljedel- stvo in živinorejo. Prebivalstvo je v 60 letih močno naraslo. Na površini, ki je enkrat večja od Jugoslavije, živi danes loliko kot ena tretjina jugoslovanskega prebivalstva. Angleži so gradili preko- pe, železnice in ceste. Postavili so to- varne. Vse to pomeni, da je gospodar- sko napredovala, vendar je tu vpra- šanje, ki ga g. Willis ne omenja. Bodimo namreč odkriti. Kdaj je v svetovni zgo- «lovini še katera država okupirala ali kolonizirala kakšno deželo iz čistega človekoljubja, v želji, da pomaga za- ostalemu narodu? To bi bilo težko do- kazati. Kenija ima kljub vročini in pu- ščavi, ki je nastala zaradi prevelikega izsekavanja gozdov, svojo privlačnost in ▼ svojih nedrih ogromno bogastvo. Zlata nakopljejo dovolj. Leta 1938 so ga iz- kopali nekaj več kot dve toni. Poleg "tega je še dosti srebra, bakra, svinca in einka. Poljedelstvo je dobro razvito, že po pestrosti pridelanih kultuî^ in ži- -▼Inoreje prinaša velike zaslužke. Mastne zaslužke prinaša izvoz kave, čaja, raz- nih živilskih rastHn, pijač in tobaka. MAU-MAU, STRAH EVROPEJCEV... Dokler so bUi črnci mirni in prenašali potrpežljivo breme izkoriščanja, je v Svetu malokdo vedel kaj ó Keniji. Po drugi svetovni vojni pa so črnci z osta- limi kolonialnimi narodi vred začeli spoznavati, da so nasilno potisnjeni v ozadje. V zadnjih letih se je pojavila v Keniji tajinstvena organizacija Mau- Mau, katere poglavitni pripadniki so člani plemena Kikuju. Ta teroristična organizacija je postala strah belcev. Le- ti in z njLmi sodelujoči črnci ter drugi prebivalci raznih barv in ras se ne po- čutijo več varne. Organizacija Mau-Mau razpwlaga z modernim orožjem, katere- ga izvor je prav tako skrivnosten, kot je organizacija sama. Mnogi komentarji slutijo v ozadju celo Sovjetsko zvezo. Cete domorodcev pod vodstvom Angle- žev imajo polno dela z gverilci, ki na- padajo in se skrivajo v gozdovih in džunglah. Belci so se oborožili do zob in celo žene se morajo vaditi v strelja- nju. Govoriti o tem, da je Mau-Mau na- predna organizacijaj bi bilo morda ne- odgovorno. Zaenkrat ni znano, da bi ta organizacija imela kakšen resen pro- gram. Težišče njenega delovanja je v razpihovanju sovraštva do belcev in priseljencev, krvne osvete in podobne akcije, zavite v skrivnostnost, da imajo sami črnci nekak strah pred njo. Vse- kakor pa dajejo ti nemiri misliti, da v tej deželi ob vznožju Kilimandžare ne- kaj ni v redu. Kjer teče kri, so vzroki za to. Morda Kenija v svetovnem me- rilu s svojim problemom ne dosega ko- rejskega, egiptskega in perzijskega vprašanja. Je pa droben člen še dokaj dolge verige nerešenih svetovnih pro- blemov, ki bo še vedno nevarno rezlja- la. Svet se prebuja, narodi spoznavajo svojo enakopravnost in pravico do sa- mostojnosti. KENIJA IN BODOČNOST AFRIKE No, če ne bi bil svetovni položaj tako napet, bi morda mnoga od teh vprašanj bila že rešena. Tako pa se v nasprotne tabore razdeljeni svet, ne glede na miš- ljenje manjših narodov, deli na vplivna področja. Ce pa vsega tega ne bi bilo, bi se tudi za črno Afriko morda marsi- kaj izpremenilo. V organizaciji Združe- nih narodov so storjeni veliki načrti, ki bi tudi to zaostalo deželo osrečili na podlagi mednarodnega sodelovanja. Ko- liko lepih in velikopoteznih načrtov z namakanjem Sahare, gradnjo električ- nih central ob neizčrpnih vodnih silah rek in Viktorijanskega jezera itd.! Toda mir! Predvsem mir! Namesto tega pa so v imenu miru nemiri, namesto so- delovanja teče kri, namesto enakoprav- nosti rasna diskriminacija. Povsod na tej ljubi zemeljski obli so gnojni tvori, ki bolijo. Ce ne bi gledali marksistično na zgodovino, da je le vsemu temu iz- vor lastništvo in proizvodni odnosi, bi človek kaj lahko postal pesimističen in bi zmajal z glavo, češ, saj svet noče miru. V deželi od Kilimandžare, Viktorijan- skega jezera, do Etiopije in Tihega oce- ana regljajo strojnice. V deželi, ki v deški domišljiji živi v nas kot dežela pritajenega zalezovanja pod ovijalkami in zloveščega sikanja smrtonosnih pu- ščic. Peščena afriška obala ZANIMIVOSTI KONSERVIRANJE MESA JE IZPOPOLNJENO Nedavno so ameriški strokovnjaki iz- Aašli način konserviranja mesa, ki ohrani meso svežega videza. Doslej je namreč konservirano meso izgubilo pravo barvo in dobilo temno sivo aH pa telenkasto črno barvo, čeprav zaradi tega ni bilo pokvarjeno. Ta barva je nastala zaradi kovine, v kateri je meso spravljeno. Sedaj so notranjost konserve prevlekli z lahkim slojem aluminija. Tako je nastala nekaka majhna bate- rija, ker predstavlja pločevinasta škatla pozitivni, a aluminij negativni pol, te- kočina v mesu pa nekakšen elektrolit. Meso ostane tudi po videzu sveže. ÏSKANJE Б1ВЛН TROP S POMOČJO ZVOKA Na ribiškuh ladjah so ponekod v Ame- ï^ki dobili aparate, ki pošiljajo v glo- t>ino žarke, ki se odbijajo od ribjih jat *ie od tal, če ni rib, in se vračajo nazaj *o aparature. Tako lahko ugotovijo, če so v globini ribe ali dno. Baje so tudi že tako daleč, da bodo po zvoku spo- znali tudi, katere vrste rib so v vodi, ker so ugotovili, da tudi ribe niso tihe. Torej tudi pregovor »je tih kot riba« ni več veljaven. IZNAŠLI SO ZDRAVILO ZOPER POJAVE MOŠKOSTI PRI ŽENSKAH Virilizem je bolezen, ki nastaja zaradi tega, če se povečajo žleze nad ledvica- mi. To povzroča, da fantje prehitro do- zorevajo, dekleta pa dobijo znake mo- škosti. Raste jim brada, brki, glas po- staja globok, perilo odpade in rast prsi preneha. V bolnici v Baltimoru so začeli to bo- lezen zdraviti z injekcijami kortizona. Doslej se je v 17 primerih zdravljenja pojavil dober rezultat. Deklicam je bil vrnjen dekliški značaj, dečki pa so s prehitrim razvojem počakali do potreb- nega števila let. Vendar mora biti zdravljenje zelo pedantno, ker ima vsaka neprevidnost resnejše posledice. Fran RoŠ: 9/Lamica moja Kadar se mati moja nasmeje, sonce zašije lepše, svetleje, vse zacvetijo rože in veje, sreča v srce mi topla zaveje. Kadar pa mati moja zajoče, njene solze so bridke in vroče, meni ugaša sonce sijoče, ko da umreti v žalosti hoče. Mamica moja, še bo lepó ti! Ko bom jaz velik, z močno roko ti srečo ustvarim, da več ne moti senca nobena svetle ti poti. Mamica, bodi z nami vesela, da nam bo v srcih radost zapela, da nas bo toplo božala, grela! Mamica moja, bodi vesela! Marijan Kunej: SMaj Í944 Zdaj je pomlad, vendar je vse tako, ko da nam cvetje še ne bo cvetelo, ko da se listje komaj je uspelo, ko da v večeru se solzi oko. Drevo poveša svoje gole veje in ptiči trudno krilijo s perutmi, le veter se trdo hahlja in smeje. Anica Razdevšek: Nova pomlad Pomladni veter čez gore topleje je zapihal in dvignile so se megle, gozd prosto je zadihal. Cez noč pognal je prvi cvet iz travice zelene, začele so iskati med * čebelice zbujene. Zapele ptice so glasno vesel pozdrav pomladi in gnezdeča si že pletó za ptičji rod svoj mladi. S peči sem zlezla tudi jaz in k soncu se ozrla, zdaj sije v bledi mi obraz, srce sem mu odprla. Celjske glose UGANKA Nekoč: Na oknih glej, duhte cvetlice, duhte, kot izza njih d e r i c e Sedaj: Je Celje polno nežnih lic, na oknih pa le ni cvetlic?! MISLI MOJSTRA Je po imenu z gruntom v »žldhtU, ker kmetje slično pravijo selitvi žita po kmetijah... Je mojster slikanja na »plahti*, na zidovju in na les .. ■ In misli mojster preudarno: »Ce so moje pestre barve pokrile celo Celje že ... Pa ne bi zlodjeve finance na MLO »nafarbale«? ... SKRIVALNICA Je mož močan, je krepkih pleč, ko gospodarstvo v breg tišči. Ne to samo. — Se nekaj več: Na plečih mu atlet čepi. PROTEST »Pavliha« zlobno obrekuje, češ, da sem ženi se uklonil. Pribijam, da nikoli in nikdar, še nisem bil svoj gospodar... In če že modro mi svetuje, bi mi še zadnjico posodit?! Letošnja moda: V gläsern vse po starem Nekaj misli ob letošnji modni reviji v Zagrebu Pravzaprav smo lahko veseli domačih modnih kreacij — in lepega uspeha le- tošnje zagrebške modne revije. Poka- zala nam je nekaj okusnih in praktičnih modelov, vse po zamisli in v izvedbi zagrebških mojstrov — šivilj in kro- jačev. Ce posežemo malo preko mej, je bila ta revija — sredi maja nekam pozna — saj je že minilo precej tednov, kar so velike svetovne modne hiše kon- čale svoje spomladanske in letne revije, pa naj bo to v Parizu, Rimu, Milanu ali pa na Dunaju. Za tiste, ki bodo šele sedaj kupovale blago pa za tiste, ki bodo prenarejale (mislim, da bo teh precej) pa je še časa dovolj... Letošnja revija pa je šla lep korak naprej. Prinesla je številne originalne zamisli in pa še »uspehe« letošnjih sve- tovnih modnih revij. Revija je pokazala nekaj jutranjih halj, garniture za plažo in šport, spo- mladanske kostime ter-letne dnevne in večerne obleke. Prikazanih je bilo okoli 40 modelov. Začnimo kar po vrsti. Jutranje halje niso pokazale nič novega in tudi nič posebnega. Velik aplavz pa je kar v začetku doživela garnitura za šport — sestavljena i^ tako imenovanih tri- Četrtinskih ali tudi ribarskih hlač in bluze v krepki zeleni barvi. Vse kaže, da se bodo tričetrtinske hlače obdržale še nekaj časa v modi, saj so jih pri- kazali tudi na vseh letošnjih svetovnih revijah. Poleg klasičnih francoskih in angle- ških kostimov, ki so imeli na reviji največji uspeh, so bili prikazani številni tako imenovani kompleti. Prikazani so bili v najrazličnejših variacijah. Tako krila in jopiči v športnem slogu, iz iste- ga materiala, dalje enostavna svetla obleka z ravno dvovrstno jopico, z ve- likimi reverjd in visoko dvignjenim ovratnikom. Velik uspeh so imele črno- belo dezenirane obleke z belim jopičem in velikim črnim slamnatim klobukom. Pri eni takih oblek so bili obiskoval- cem F>osebno všeč široki, bogato nabrani rokavi, letošnji svetovni modni uspeh. Med oblekami so imele največji uspeh ena iz rdečega chantimga in ena zelo pisana, izdelane povsem preprosto, brez okraskov in posebnosti, vendar pa zelo lepo in elegantno. Nestrpno je občinstvo pričakovale letne večerne obleke. Vse so bile izde- lane po skoraj enakem receptu: trl- četrtinska dolžina, velik dekolte, ozko telo in široka krila z naborkL Revije ni zamudil niti Jugovinil, ki je pokazal nekaj svojih dežnih plaščer ter ženskih dežnih kapic oziroma klo- bučkov. Zapisali bomo še imena nekaterih mojstrov in mojstric, ki so imeli naj- večji uspeh, tako: Dujšin, Mellar, Tan- čic, Smithen, Damič, Granitz itd. Frizure smo videli vseh mogočih vrst, tako da bi bilo težko zapisati, katera je bila najlepša ali i>a morda tudi najpri- mernejša. Torbice in čevlji niso dopolnjevali vi- soke kvalitete in lepote oblek, ix) za- grebških izložbah ij e videti mnogo lepših in primernejših. Se enkrat pa moramo poudariti velik uspeh širokih sombrero pokrival, ki so bila velik uspeh te revije. Moških oblek, ki so bile seveda tudi prikazane, ne bomo opisovali — saj ei moški v glavnem ne bomo kupovali po- sebnih letnih oblek, vsaj volnenih ne — če pa že, bomo letos posegli po prak- tičnih platnenih oblekah iz kepra, ripsa in podobnih bombažnih tkanin. Revijo so pripravili zagrebški obrtni mojstri v Matici hrvatskih obrtnikov. Mislim, da lahko mimo zapišemo, da je bila po kvaliteti, lepoti in okusu pri- kazanih oblačil to najlepša modna re- vija, kar smo jih po vojni imeli ▼ državi. In če dodamo samo še to, da so bila vsa oblačila izdelana iz domačih tkanin, moramo ugotoviti še na tem pjodročja velik korak naprej. Sicer pa — pri oblekah je v glavnem vse po starem. Z. V. REBUS Uvioni v službi fim6fffsff;a v Ameriki se v kmetijstvu vse bolj uveljavlja letalstvo. S pomočjo letal se- je jo velike p>ovršine travnikov in pašni- kov. S pomočjo letalstva uničujejo škodljive Insekte, kobilice, plevel, škro- pijo sadovnjake in preganjajo gozdne škodljivce. Celo v živinoreji so letala postala dober zavez- nik. Današnji »kov- boji« sedijo v letalih in helikopterjih ter nadzorujejo velike črede goved in konj na prostranih pašni- kih, iščejo izgubljene glave in kontrolirajo porast goveda. S tem prištedijo mnogo ča- sa, delovnih moči in denarja. Ameriški kmetje so osnovali narodno letalsko združenje, ki šteje danes 21.000 članov. To društvo je sedaj dalo v pro- ■met posebno letalo, ki ima tudi to dobro lastnost, da lahko leti z brzino manj kot 80 km na uro in je tako spretno, da se lahko obrne na koncu vsake brazde. Nosi tovor 600 kg in je sposobno spustiti se na teren, ki ni večji od treh dolžin letala. Na ta način lahko s tem letalom se- jejo, da, celo gnojijo njive z umetnim gnojem. Tako na primer v Kaliforniji posejejo okoli 80% sevnih površin iz- ključno z letali. Eno samo letalo lahko poseje dnevno 50.000 juter orne zemlje. Morda bo naš kmet zmajal z glavo, češ, še kadar z roko sejem, so na njivah luknje, ker se seme ne da enakomerne razsipati v brazde. Toda lahko verja- memo, da letalo, ki leti nad njivami ▼ višini pet metrov, bolj enakomerno raz- trosi seme kot človeška roka. Obe sliki, ki jih vidite, kažejo prak- tično uporabo letal. Na prvi sliki vidi- mo, kako »pastir« nadzoruje svojo čredo^ ki se v vseh letnih mesecih podi in pase po ogromnih pfâsnikih. Na drugi sliki vidite letalo, ki čisto pri tleh razpršuje kemično sredstvo proti kakršni koli bo- lezni, ki je napadla rastline na obširnih njivah, V Ameriki imaje že 1300 podjetij, ki izposojajo letala kme- tom za najrazličnej- še namene v kmetij- stvu. Zadnja slika tu- di nazorno kaže, da v Ameriki, podobno kakor v drugih drža- vah na zapadu, ni majhnih, razdroblje- nih površin, zaseja- nih z različnimi kul- turami. Tam so kmet- je že zdavnaj mimo zaostalega načina ob- delovanja (na vsa- kem sežnju zemlje druga kultura), ki pri nas še vedno naj- de toliko zagovorni- kov. Mi verjamemo, da bo tudi pri nas v bližnji bodočnosti postalo kmetijstvo naprednejše v načinu obdelovanja, zla- sti še, ker so v naši socialistični domo- vini dani še toliko zrelejši pogoji za razvoj v okviru socialističnega napredka vasi. Treba pa je znanja, razumevanja in Sodelovanja, kajti tudi onkraj velike luže niso čez noč postali tako modemL Vsak ne zmore hoje v hribe. Cist zrak v prijetni naravi najdete tudi v bližini doma _ ____ pri -.PETRICKU'* Ta kraj je posebno pripraven za izlete z otroki, za kolektivne izlete itd. ^ Ves teden točimo odlične pijače, nudimo mrzla jedila ter kosila in večerje * Obiščite nas in postali boste naši st'ni gostje! Se priporoča DO P LIH AR stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 30. maja 195S4 Stev. 2t; Telesna vzgoja in šport Pogled po naših igriščih Celjani so т zađajik dneh iaieli izredno pester q^red po igriščih. V ospredje stopa izvedba javnega nastopa partizanovcev Celje-mesto, ki so se javnosti s trvo večjo samostojno prireditvijo predstavili, ahko trdimo, da so>števiIni gledalri bili z iz- vajanjem celotnega programa nadvse zadovoljni, ▼sega je nastopilo 27« telovadečih od cicibanov •a tja do 25 let starosti. Proste vaje so izvajali Aokaj skladno, od vseh pa so po dovršenem in lepem gibanju najbolj stopale v ospredje mla- dinke. Pri raznoterostih in preskokih pionirjev o se številni gledalci lahko prepričali, da je že 5-letni cicibanček dostopen za priučenje raznih spretnosti. To nnm je potrdil na nedeljskem astopu znani 5-letni ciciban, ki je obvladal pri preskokih čez mizo takšne elemente, ki delajo težave marsikateremu »spretnemu« mladeniču. Gledalci so bili najbolj razgibani pri nastopu mladinske vzorne vrste, v kateri so kot gostje nastopali tudi mladinci iz sosednega celjskega društva. Izvedbe težkih vaj na bradlji, krogih in posrečen nastop v akrobatiki so zadovoljili vsakogar, ki si želi orodne telovadbe. Na drogu kar po vrsti niso imeli sreče in je le redko- kateri izpeljal vajo do konca. Nastop vseh od- delkov na raznih orodjih je prav tako pokazal, da ima društvo v svojih vrstah zelo dobre telo- vadce, ki bodo ob vestni vadbi v bodočnosti lahko uspešno nastopali na raznih tekmovanjih. Nedeljski nastop TVD Partizana Celje-mesto je bil brez dvoma močno propagandno sredstvo za mlado partizansko organizacijo, društveni de- lavci pa so z njim in z vsem članstvom dostojno proslavili svoj praznik — rojstni dan maršala Tita. Kladivar - ASK0 (137:93) Celjski atleti so imeli dva dni v gostih Siortnike-atlete napredne delavske športne av- rilske organizacije. V mednarodnem atletskem dvoDoju je Kladivar visoko premagal ASKÖ • 137 : 93. Od vseh rezultatov je najbolj po- memben nov slovenski rekord v švedski štafeti z 2:00,4, ki so ga dosegli Urbajs, Zupančič, Lor- ger in Kopše. Za vsakega atleta je brez dvoma veliko zadovoljstvo postavljanje osebnih rekor- dov, ki jih gledalci le površno registrirajo. Prav medeljski nastop je v tem pogledu dal prizna- nje marsikateremu atletu za njegove napore pri ▼estni vadbi. Mlada Slamnikova je dosegla svoj najboljši čas na 200 m, v svrho študija pred zbranimi atletskimi strokovnjaki pa je tekla sama brez konkurence še 400 m in je dosegla za ženske sijajen rezultat 63,3, kar je neuraden državni rekordi — Peterka je presenetil v metu kladiva s 45,41 z novim društvenim in osebnim rekordom. Komaj 16-letni Brodnik je postavil MOV slovenski mladinski rekord v skoku s pa- lico s 3,40 m. Celesnikova je bila presrečna z doseženim rezultatom 11,90 m v metu krogle, z njo pa še marsikateri klubski funkcionarji. Talentirani Urbajs je le za las porušil s ko- molcem letvico v višini 181 cm, vendar pa je • 178 cm doslej najboljši v letošnjem letu v LRS. Odlična znamka 6,72 m je tudi Zagorčev ckok v daljino. Omeniti moramo tudi sijajno zmago mladega Vipotnika na 1500 m s časom 4:08,8, kar nam daje upanje, da bo ta nadar- jeni tekač kmalu tekel izpod 4 minute! Ne mo- remo kar tako mimo lepe zmage Knezove v skoku v daljino s 5,29 m, kjer je po daljšem obdobju le uspela zopet premagati klubsko atle- tinjo Majcnovo. V teku na 400 m so skoraj vsi moški tudi z gosti vred postavili svoje letošnje najboljše rezultate. In še je bila vrsta dobrih rezultatov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje objavljati. Od gostov je najbolj ugajala mlada Eberl, í'i ima vse pogoje, da se razvije v izvrstno tekmovalko, in rutini- rana Pöll-Bruckova, ki je v disku dosegla re- zultat mednarodne vrednosti. Celotna prireditev je bila organizirana vzorno, kot je v Celju že navada. Tovariš Prah, neumorni društveni de- lavec, ki se je zadnje mesece dnevno mudil na stadionu po več ur in »gruntal« o novih na- pravah za električno merjenje časa in za po- vezovanje vseh tekmovalnih mest z vodstvom tekmovanja z najmodernejšimi tehničnimi sred- stvi, je v nedeljo slavil svojo delovno zmago, saj so se njegove naprave sijajno obnesle in bodo v bodoče pripomogle k še boljši organi- zaciji raznih nastopov. Brez dvoma je AD Kla- divar lahko srečno, da ima v svojih vrstah takšne požrtvovalne amaterske delavce, od ka- terih lahko danes tov. Praha postavljamo na najvidnejše mesto. Rokometasi СеЦа so imeli v gostch odlično moštvo „Vnion^^ iz Dunaja Gostje so bili т obeh tekmah uspešnejši od domačinov in so odnesli domov dve zmagi. Prvi dan so zmagali s 13 : 11 (7 : 6), drugega dne pa • 16 : 14 (10 : 4). Obe zmagi sta bili rezultat smotrnejše igre, v kateri skorajda niso grešili s tistimi enostavnimi napakami, ki smo jih često epažali pri domačinih. Slabo odkrivanje, jietočno podajanje, zadrževanje žoge preko treh sekund is vodenje žoge po 4 do 5 korakov, to so bile pogoste napake velikega števila celjskih igralcev. Posledica teh napak je izguba žoge, kar pri rokometu mnogo pomeni zlasti pri takem mo- itvn,^ot je Union, kjer so bili vsi igralci iz- redno precizni pri podajanju in prijemanju žog. Poraza sta minimalna, vendar bi se številni gledalci bolj veselili vsaj enkratne zmage do- mačinov! Oba dneva so Celjani bili že blizu zmage. Prvi dan so že izenačili rezultat na 10 : 10, vendar niso vzdržali končnega finiša. Drugega dne je Celjanom grozila že katastrofa, saj so gostje vodili že z 10 : 3. Z izredno po- žrtvovalnostjo in poletom pa so domačini uspeli skoraj izenačiti rezultat in so zadnje sekunde odločale o zmagovalcu, kjer so se pa gostje zopet pokazali kot bolj rutinirani. Izmed vseh igralcev moramo še posebej omeniti »rezervo« mladega Cerneta, ki je le slučajno prišel dra- gega dne v moštvo domačinov. S svojo igro in odvzemanjem žog pa je bil daleč najboljši od vseh igralcev na terenu! POZOR! POZOR! Obveščamo vsç lastnike motornih vozil, da je podjetjei »Avtoobnova« v Celju odprlo i veliko avtolicarsko delavnico j Dela izvršujemo hitro in kvalitetno po najnižjih cenahfl Se toplo priporočamo! . ] obvešča vsa industrijska podjetja ter vse svoje odjemalce, da je ustanovilo v obratu Radvanje-Maribor REMONTNE DELAVNICE za popravilo vseh vrst: elektromotorjev transformatorjeif elektroštevcev instrumentov Prevzame tudi vse vrste trafo- in dina- mo olj v čiščenje z modernimi čistilnimi napravami Cene zelo ugodne - Kvaliteta zajamčena REMONTNE DELAVNICE RADVANJE-MARIBOR ENGELSOVA 82 - TELEFONSKA fiTEV. 31-88 Telovadna akademija v Laškem v soboto, dne 23. maja zvečer je bila v Prosvetnem domu v počastitev rojst- nega dne maršala Tita prav lepo uspela akademija laškega TD »Partizan«. Uvodne besede je izrekel tov. Sinigoj, nato pa je tov. Toman recitiral socialno pesem s poudarkom o borbi za resnico in pravico. Sledile so telovadne točke mladincev in mladink: proste vaje (mla- dinke tudi z obroči), točke s skoki preko konja, točke na bradlji in drogu. Tova- riš Kužnik — čeprav že v zrelih moških letih — je pokazal vso rutino telovadca na drogu. Telovadne točke je spremljala na klavirju tov. Manica Malenškova s prav melodioznimi skladbami, ki so vzbujale v dvorani prijetno občutenost, pri telo- vadcih pa gibke impulze nastopov. Ob igranju državne himne je bila za zaključek simbolično prikazana še ale- gorija bratstva in enotnosti. Laščani so se akademije udeležili v precejšnjem številu. J.E. PRVENSTVO SD »TEMPO« V STRELJANJU V polastitev rojstnega dne maršala Tita je SD »Tempo« izvedla na strelišču v Celju v dneh od 22. do 24. maja t. 1. svoje družinsko prven-, stvo, katerega se je udeležilo 126 njenih čla- nov. Doseženi so bili odlični rezultati, od ka- terih je bilo 11 boljših od dosedanjih celjskih rekordov. Tu.— organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, zaradi česar zasluži odbor SD »Тешро« vso pohvalo. Rezultati: Titova tarča: 1. Polde Tržan ti? krogov (od 150), 2. Slavko Tržan 108, 1. Jože Tržan 102, 4. Tonček Jager 100, 5. Ivan Cendak 98, 6. Rado Jenko 96, 7. Drago Cater 91, 8. dr. Mar- jan Pavlic 88, 9. Zvonko Božič 8"î, 10. Vinko Uršič 80 itd. Ljudska tarča: 1. Slavko Tržan 85 krogov (od 100), 2. Drago Cater 80, 5. Polde Tržan 76, 4. Gusti Gradišar 75, 5. Rado Jenko 7-5 itd. Pištolska tarča: 1. dr. Marjan Pavlic 78, 2. Rado Jenko 50, 3. Drago Cafer 46 itd. 2enska tarča: 1. Mira Gradišar 74 (od 100), 2. Vlasta Pavlic 69. ZLET PARTIZANSKIH DRUŠTEV S TELOVAD- NIM NASTOPOM V PETROVCAH V nedeljo, dne 31. maja bo okrajna zveza partizanskih društev za Celje in okolico orga- nizirala v Petrovčah zlet vseh njenih društev, združen z javnim telovadnim nastopom, ki se bo pričel ob 15. uri. Vsa društva Partizan naših dveh okrajev se marljivo pripravljajo na_ ta zlet in nastop, na katerem bodo pokazala živ- ljenje in delo v partizanski organizaciji. Po pripravah in razgibanem življenju v partizan- skih društvih lahko pričakujemo, da bo ta pri- reditev nazorno dokazala, da se partizanska or- ganizacija tudi v našem predelu krepi z novimi pripadniki in s kvalitetnim delom ter da že marsikje postaja važen družbeno-politični čini- telj. Dolžnost vseh društev je, da s svojo ude- ležbo javno izpričajo moč partizanske organiza- cije, ki prav v Celju in okolici med široki! javnostjo še nima pravega mesta. Impozanten zlet mora ovreči to zapostavljanje oziroma ne- priznavanje vrednosti dela v partizanski orga- nizaciji. Program celodnevnega zleta obsega v dopol- danskem času od 9. ure dalje skušnjo vseh od- delkov za popoldanski telovadni nastop, pre- ostali čas pa je namenjen za meddruštvena tek- movanja v odbojki in ostalih igrah. Popoldne bo povorka vseh nastopajočih skozi Petrovce in nato velik telovadni nastop, kjer bodo poleg številnih prostih vaj na programu tudi razne igre, akrobatika, od vseh ii...... zanimiv nastop izbrn"i>i >v na orodjih — drogu, bradlji in krogih. Brez dvoma bo I. zlet ^partizanskih društev pokazal naši javnosti moč mlade partizanske organizacije, ki dobiva iz meseca v mesec so- lidnejše temelje. Drobne iz celjskega zaledja iz Smartnega ob paki proslava titovega rojstnega dne Pretekli ponedeljek, dne 25. maja smo v Smartnem slovesno proslavili rojstni dan našega Maršala. Spored same pro- slave je bil prav pester, saj so bile na programu lepe točke kot petje, dekla- macije in recitacije, telovadba in ra- janje. Posebnega odobravanja sta bila deležna pohorski in koroški ples. Ve- čino točk so izvajali dijaki nižje gimna- zije, nekaj pa tudi učenci osnovne šmke. Da pa je bilo razpoloženje še bolj ve- selo, so poskrbeli tamburaši iz Velikega vrha. Ljudje so nastopajoče nagradili r. iskrenim priznanjem. VOLITVE V NOVE ODBORE SZDL 20. maja so se zbrali člani SZDL v prosvetni dvorani, da izvolijo nove od- bornike v vaške, občinske in okraj«e odbore. Pri posameznih točkah dnev»e- ga reda se je razvil prav živahen raz- govor o problemih kraja, ki terjaj* nujno rešitev, tako n. pr. o giadnji no- vega šolskega poslopja, novega pastaj- nega poslopja in drugem. Da se je mn»- go razpravljalo tudi o davkih se razu- me samo po sebi. Poročilo o kongresu SZDL v Ljubljani je podal tov. Dvor- nik iz Paške vasi. Upamo, da bodo novoizvoljeni odbori pokazali še več uspehov, kakor dose- danji, ki so za svx)je delo prejeli pisme- ne pohvale. TOCA UNIČUJE PRIDELKE 25. maja popoldne so se začeli pa predhodni soparici zbirati temni oblaki. Po močnem grmenju in udarjanju stre- le je začelo na vso moč liti. Počasi pa je med dežjem začela vse bolj in boig padati toča, ki je v kratkem času po- belila tla. Na vrtovih in njivah je na- pravila mnogo škode. Na sadnem drev- ju pa uničila še ono malo, kar je od zadnje slane ostalo. Posebno so priza- deti kraji na obeh straneh gore Oljke. Ali res ne bo konec teh vremenskih ne- sreč, ki tarejo našega kmeta in z nji« vsed vse delovno ljudstvo? DVA PORAZA KOŠARKARJEV IZ CELJA Košarkarji Celja so doma doživeli v prven- stvenih tekmah slovenske lige dva poraza. Žen- ske AŠKA iz Ljubljane so zmagale nad doma- činkami z 31 : П (8 : 8), Slavija i/ Ljubljane pa je premagala moško ekipo Celja kar s 65 : 48 (28 : 25). NOGOMET- KLADIVAR - KOVINAR 6:0 (5:0) Nogometaši Kladivarja so bili zopet uspešni v Mariboru, kjer so premagali Kovinarja kar s 6:0 (5:0). Kljub visoki zmagi pa še vedno čakajo na drugem mestu tabele, ker je Železni- čar dosegel še lepšo zmago proti Aluminiju, in sicer z 8:0! Lep uspeh predstavlja skromen poraz nogpmetašev Kovinarja iz Štor proti Nafti v Lendavi in to komaj z O : 1! Nogometaši 2ŠD Celja so bili doma poraženi od Partizana (Rače) s 4 : 3 (2 :'l). Sah ŠAHOVSKI DVOBOJ SEKCIJE »SVOBODE« ŽALEC .šahovska sekcija »Svobode« Žalec je v petek, dne 15. t. m. v rovunžnem dvoboju ponovno pre- magala sekcijo »Beton« z rezuUutom 5 : 4. Po- samezni izidi partij: Rozman — Šnajder O : 1, Kučer J. — Tome 1 : O, Rancing(;r — Pclko 1 : O, Debevc — Lipov.šek 0:1, Aubreht — Tavželj 1 : O, Černelič — Kovačič O : 1, Storman — Zent- ner 0:1, Vozlič — Krivec 1:0 in Knapič — Glinšek 1 : 0. Prvoimcnovani so igralci »Svo- bode« Žalec. Vsak naj kupi vsaj eno tablico tomliole giulionemi,!] ! OBJAVE IN OGL i OBVESTILO V smislu uredbe davka na dohodek kmečkih gospodarstev obveščamo vsa kmečka gospodarstva na področju MLO Celje, da so pri podpisani upravi za dohodke MLO Celje, soba štev. 78, na vpogled razporedi o višini čistega do- hodka in odmere dohodnine za leto 1952. Razporedi so na vpogled od 1. junija do 9. junija 1953 med 8. in 12. uro do- poldne. Uprava za dohodke Mestnega ljudskega odbora Celje Oddelek za gospodarstvo in komunalo pri MLO Celje sporoča, da sta pričela veljati od- loka o dajanju poslovnih prostorov v najem ter o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš. Objavljamo kratka navodila. 1. Vsi najemodajalci in najemojemalci morajo skleniti nove pismene pogodbe za najem po- slovnih prostorov. Najemnina se določi z do- govorom med obema strankama. Pismene po- godbe morajo biti sklenjene v treh izvodih, od katerih je enega predložiti do 1. julija Oddelku za gospodarstvo in komunalo v registracijo. Nove najemnine oziroma pogodbe veljajo od 1. aprila t. 1. Zvišana najemnina se odvaja v celoti na račun sklada za vzdrževanje hiš. 2. Od 1. junija dalje bo nakazovala banka 25% od povišanih najemnin na poseben račun Mest- nega ljudskega odbora, ki bo uvedel posebno evidenco za posameznike in upravne organe zgradb. Zneske za popravila poslopij (izkorišča- nje 75% tega sklada) bo izplačevala banka za- sebnikom po pristanku Uprave za dohodke in po predhodni odobritvi mestnega gradbenega organa. Podrobna navodila prejmejo stranke v sobi št. 12 MLO Celje. Kršilci teh odlokov in navodil bodo kaznovani po predpisih zakona o prekrških. Celje, 27. V. 1953. Iz pisarne Oddelka za gospodarstvo in komunalo MLO Celje PUTNIK - CELJE sprejme honorarno moško mlajšo moč z znanjem angleškega ali francoskega jezika. Javite se v poslovalnici Putnika. SPOROČILO Komisija za nastavo pri Združenju rezervnih oficirjev Jugoslavije, Mestni odbor Celje, spo- roča, da bo dne 2. junija ob 19. uri predavanje 0 radarju. Predavanje bo v dvorani oficirskega doma »Zeleni travnik«. Dne 3. junija priredi komanda tukajšnjega garniziona vojno vajo. Pozivamo rezervne ofi- cirje, da se te vaje udeležijo. Sestanejc rezerv- nih oficirjev, ki se bodo vaje udeležiTi, bo ob 6. ari na dvorišču kasarne maršala Tita. Predsednik komisije za nastavo: Tominšek Branko, s. r. podpolkovnik v rezervi NAJDENO Na tajništvu za notranje zadeve Celje-oko- lico se nahajajo sledeča najdena dvokolesa: 1 moško dvokolo štev. 1449725, brez znamke, sive barve; 1 moško dvokolo štev. 2782, brez znamke, črne barve; 1 moško dvokolo štev. 62965, brez znamke, modre barve; 1 moško dvokolo štev. 35050, brez znomke, črne barve; 1 žensko dvokolo štev. 4915571, znamke »Wi- sla«, črne barve; 1 ogrodje moškega dvokolesa, brez znamke in številke, rdeče barve; i ogrodje moškega dvokolesa, brez znamke, štev. 91161, črne barve; 1 ogrodje moškega dvokolesa, brez znamke in številke, zelene barve; 1 ogrodje ženskega dvokolesa, brez znamke, štev. 1215230, črne barve; 1 avtomobilska guma znamke «Mansfield Mud-Snow-Royon« 7.50-20.8 Ply; 1 zlata ročna verižica; 1 ročna torbica, rjave barve, z manjšo vsoto denarja. Lastnike navedenih dvokoles pozivamo, da se ▼ roko enega leta zglasijo pri navedenem taj- ništvu z dokazili lastništva ter prevzamejo na- vedena dvokolesa, ogrodja in ostale predmete. V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili. bodo predmeti izročeni državi. OLEPŠEVALNO DRUhTVO CELJE јзо dne 3. junija t. 1. ob 9. uri prodalo se«« in otavo na travniku pod Starim gradom (I»îv- še šolske sestre). Interesenti naj se zglase и« licu mesta. AVTOBUSNA ZVEZA ŠMARTNO OB PAKf- LOGARSKA DOLINA (PLANINSKI DOMJ AVTOBUSNI PROMET CELJE br) od 50. maj« dalje vzdrževal dnevno uvtobnsno zveze itr Šmarlnega ob Paki v Logarsko dolino (Planlnsiki dom) po naslednjem voznem redu: Odhod iz Smartnega ob Paki ob 8,30 in 17,45, prihod v Logarsko dolino (Planinski dom) •!»• 11,30 in 20,40. — Odhod iz Logarske doline éb 4.00 in 14.00, prihod v Šmartno ob Paki ob 7,3«» in 17,05. ZAJAMČEN USPEH! Ako prodate ali kupite hišo, posestvo, parcel*, avtomobile ali druge stroje, se obrnite na po- sredovalno pisarno Ljubljanu, zastopnik if-lct Filip, Celje, Ljubljanska cesta 6. — Uspeh jamčem SPREJMEMO V SLUŽBO družino, ki ima yv selje do živinoreje (pašnik). Za vse podrobnovii se obrnite pismeno ali usimene na KZ Rečica pri Laškem. PRODAM motorno kolo jSacks« 98 ccm. Bo/k': Pavle, mehanik, Celje, Mariborska cesta. OSEBA, ki mi posodi 100.000 din brezobrestno za dogiaditev hiše, dobi dosmrtno stanovanje. - PRODAM nov voz,. nosilnost 800 kg, konjskií- vprego, vse za 22.000 din. Pšeničnik Ivan, La.^k*,. Gaberno 51. ' UGODNO PRODAM kopalno kad (cink). — Naslov v upravi. SADOVNJAK (2000 m2) v bližini Celja prodam. Cena zmerna. Vprašati v upravi lista. OČALA IZGUBLJENA Celje-Žalec. Oddali pri Ekopis, Celje, Stanetova 15. KROJAŠKA IN ŠIVILJSKA POMOČNICA išf,- namestitve za takoj. Informacije v upravi lista. SPREJMEM mizarskega pomočnika. — Cep»« Anton, mizar, Celje, Spodnja Hudinja št. 5. ' PROSIM NAJDITELJA otroškegk čeveljčka.. izgubljenega od postaje do gostilne Belaj, da s vrne na upravo lista. ^ PROSIM NAJDIThXJA ženske zapestno ure... izgubljene od Narodne banke do Tomšičevegrt trga, da mi uro vrne proti nagradi v »Zajtrke- valnico« na lomšičevem trgu. NAGRADO dobi, kdor preskrbi stanovanje > eno večjo ali dvema manjšima sobama. Poaudlx- pod »5000« na upravo lista. PREKLjICUJEM neresnične izjave proti Straw Apoloniji in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopka. Prav tako se zahvaljuje«« tovarišu Brencetu za njegove ljubeznive infar macije. Sorčan Alojz, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽB V Dne 31. maja 1953: tov. dr. Bitenc Maksini Celje, Cankarjeva nI. 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja sobote opoldne do ponedeljka 8. ure zjutraj. GLASBENA ŠOLA V CELJU Javni produkciji učencev Glasbene šole v Celj« bosta v sredo, dne 3. junija in v četrtek, đae- 4. junija. Začetek je vsakokrat točno ob 2». uri. Vstopnina je 20 din. ^ KINO KINO UNION, CELJE Od 29. V. do 4. VL: »POHOD V DZUNGLO< - ameriški film Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, Ф- nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 29. V. do 4. VI.: »USTRELJEN OB ZORI« francoski fUm Predstave ob delavnikih ob 18,15, ob nedelj* ob 16,15 in 18,15. LETNI KINO, CELJE Od 30. V. do 4. VI.: »REBECCA. — amer, fđ* Predstave dnevno ob 20,15 KINO 2ALEC Od 29. V. do 1. VL: »NA OTOKU S TEBOJ« " ameriški barvni film Od 3. do 4. VI. : »HISA NA 92. CESTI« — ameriški film Od 5. do 7. VL: »DIVJI DEČEK« - franc. f»*