OSNUTEK ZAKONA O ORGANIZACIJI 
ZNANSTVENEGA DELA
Nedavnosmo pdsali o nekaierih pomanj-kljivostih organlzacije znanstvenega deJa in znanstvenib ustanov pri nas, posebno pa tistih, ki so bolj tesno povezane z upo-rabo zaanosti in tehaike v gospodaistTU. Sedaj se aa to vprašanje pomovno vrača-mo glede na to, da je ibii pravkaT izdelan osnutek zakona o organizaciji znanstve-ihega dela.
Ni mogoče zanikati očitBega napredka, ki je bil na tem področju dosežen v po-vojnih letih: znatno večje število znan-stvenih ustanov, v poviprečju boljša oprem-ljenost, več kadra in vrsta komkretnili re-zultatov v znanstvenib. raziskovanjih in njihori Uiporabi, ki jib. je občutilo tudi go-spodarstvo. Po drugi strani je ostalo še doTolj nerešenih strari, poiavila pa so se nekatera nova vprašanja. Med sedanjimi poinanjkljiTostmi bi morda morali na prvem mestu naTesti razdrobljeaost znan-stvenoraziskovahrUi del na množico usta-nov, ki so včasdh. zedo majhne in brez zadostnih moči za resaejši podvig (.pogosto se trdi, da imamo vsaj po imenu več in-štitutov kakor veliike in razvite države). Nato bi mogli navesti nezadostno medse-bojno sodelovanje an sodelooanje s proiz-vodnjo ter potrebami proizvodnjej načia fiaansiranja, ki ni vedno najbolj posre-čeao rešen, potrebo po večjem dotoku no-vesra kadra in druge probleme.
Z osnutkom zakona se določajo pagoji, pod katerimi je mogoče ustanoviti znan-stvene iistanove: da so zagotovljena ma-terialna sredstva in kader ter da je taka ustanova dokazano potrebaa. S tem se želimo izogniti drobljenju moči in sred-stev na več majhnih ustanov enake a.M po-dobiie vrste. Z istini smotrom je prav tako določeno, da lahko dva ali več ustanovi-teljev skupno ustanovijo inštd-tut.
Po osnutku se ustanove finansirajo večinoma kakor doslej s sredstvi ustano-vdteljev, razen tega pa bodo imele pravico opravljati državnim organoni in gospo darsklm ter drugim organizacijam dolo-fiene usluge, za katere bodo sklepale po-godbe. Presežek proizvodcxv, ki jih bodo tako ustvariJe, bodo vnesle v ustrezne sklade ustanove.
Posebna pozoroost je posvečana določ-bam o upravljanju zuanstveuih ustanov. Po tistem, kar je vneseno v načrt, se ridi, da so bile posebno upoštevajie teze, ki jih je nedavno izdelala komisdja za družbeiio upravljanje zveznega odbora Socialistične zveze. Talčo so podrobneje določeni pogoji ne samo za ustanovitev, temvei- tudi za ukinitev ustanove. Ukine se lahko samo, če ne izpolnjuie določenih pogojev, ali če preneha potreba po njenem obstoju, ali fe ne more opravljati dela, ki ji je bilo določeno. Nadalje so določeui trije organi upravljanja: svet ustanove, direktor in uprava, kar približno ustreza predstavni-škemu, poslovodskemu in upravnemu orgamu po tezah komisije. Funkcije, ki so določene tem organom, prav tako veči-noma ustrezajo funkcijam, kakršne sobile določene v omenjenih tezah.
V prizadevanju, da bi zagotorili čim boljše rešeraiije vpralanja kadia, je v osnutku vrsta določb o nazivih znanstve-nih in strokovnih sodelavcev ter o pogojih za pridobitev teh nazivov. Določeni so nazivi znanstvenega sodelavca, višjega znanstvenega svetnika, po strokovni liniji pa nazivj strokovnega sodelavca invišjega strokovnega sodelavca.                    M. J.