Obseg: Prav pripravna zapornica za izletnice pri čebelnih panjih. — Poskušnie s setvijo same detelje in njenih mcšanic za dveletno rabo. — Hranilnica in posojilnica na vsakem kmečkem dvorišču — Našim sadjarjem. — Grozdna plesnoba. — Vprašanja in odgovori — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.— Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske,
Št. 22. V Ljubljani, 30. novembra 1899. Leto XVI.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec ' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld.. za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijska družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na 1/i strani 5 gld. in na ',s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Prav pripravna zapornica za izletnice pri čebelnih panjih.
V 11. štev.
L
K=
G
časnika „Derillu-strierte Thier-freund" nahajamo pridejano podobo zapornice za izletnice ali žrela pri čebelnih panjih, ktero uredništvo navaja pod imenom R. Dolenčeva zapornica za izletnice pri čebelnih panjih. Ker se nam ta zapornica zdi prav pripravna, jo tudi mi čitateljem kmetovalca" podamo v podobi 57. in jo v naslednjem na kratko opišemo. Narejena je ta zapornica iz močne pocinjene ploščevine. K sprednji končnici panja sta pritrjeni dve ploščevinosti vojnici L L, za kteri je zataknjena zapornica. Ako hočemo izletnico tako zmanjšati, da morejo čebele le po treh luknjicah iz panja in nazaj, potem se zapornica pusti v legi, ka-keršno kaže podoba. Ako hočemo čebelam dati popol-
Podoba 57.
o o o o o o o o o
noma prost izlet, prime se zapornica za gumb K, potegne se iz vojnic, in se tako nazaj vtakne, da pride stran štev. 1 pred izletnico. Ako hočemo čebelam izlet
popolnoma zabra-ni ti, pa jim vender
dovolj zraka pu-
stiti, da se ne poduše — kakor pri prevažanju na pašo —• zataknemo zapornico tako za voj-nice, da pride njena stran štev.
3	navzdol. In ako hočemo končno panj tako zapreti, da ne morejo čebele ne ven ne noter, da pa tudi nič zraka po izlet niči ne pride v panj, zatakne se zapornica tako za vojnice, da pride stran štev.
4	navzdol. Na prvi pota zapornica pripravna in
gled mora vsak čebalar pritrditi, da je g. vodje R. Dolčnca na Grmu res prav torej splošne vpeljave vredna.
Poskušnje s setvijo same detelje in njenih mešanic za dveletno rabo.
V poskušališču kmetijske šole na Grmu se delajo raznovrstne poskušnje s krmilnimi rastlinami. Pri teh poskušnjah se v prvi vrsti gleda na to, kakšne vrednosti so različne dve- in večletne mešanice detelje in trave v primeri s samo deteljo, in sicer z domačo deteljo in z večletno lucerno.
O končnih uspehih teh poskušenj ho mogoče poročati še le čez nekaj let, vender hočem že danes priobčiti nektere stvari, ker utegnejo zanimati marsikoga izmed cenjenih čitateljev.
Kakor znano, se v novejšem času močno priporoča setev detelje in trave, ne le za večletno, ampak tudi za dveletno rabo. in sicer zato, ker taka mešanica daje tudi v drugem letu lepe košnje, v obče pa boljše košnje kakor domača detelja.
Da se natančneje spozna vrednost takih mešanic v primeri z domačo deteljo, so se v poskušališču odločile 4 grede (lehe) za to poskušnjo.
Na eni gredi je bila vsejana sama detelja, na drugih treh pa detelja, kteri se je primešalo po 20 odstotkov trave, in sicer na eni gredi laške ljulike, na drugi mačjega repa in na tretji polovico laške ljulike, polovico mačjega repa.
Ker vsaka greda obsega ravno 25 m2, so se porabile naslednje množine semena:
Na I. gredi: 5 dg domače detelje
Na II. gredi:
4 dg dom. detelje (80°/„) 3 „ laške ljulike (20°/„)
N a III. gredi:
4 dg dom. detelje (80°(0) 1 „ mačjega repa (20°/0)
Na VI. gredi:
4 dg dom. detelje (80»/0) l1/2 „ laške ljulike (10%) Va „ mač. repa (10»/0)
Pri določanju potrebnega semena za te gredice se je ravnalo po tem, da je pri čisti setvi treba za 1 ha (10.000 m2) po 20 kg domače detelje, oziroma 60 kg laške ljulike ali pa 20 kg mačjega repa.
Navadno se priporoča, da se take mešanice sejejo nekoliko gosteje in da se vzame po 20 do 30°/0 več semena kakor pri čisti setvi, vender se v tem slučaju nalašč ni dodalo več semena. Seme je bilo popolnoma čisto in kaljivo, zemlja pa skrbno pripravljena in dokaj močna, ker je bila vgnojona od prejšnjega leta. Za to poskušališče se je namreč priredila njiva, na kteri je je rastla leto poprej dobro pognojena turščica. Njena ilovnata zemlja in dokaj vlažna lega sta kaj pripravni za take poskušnje, čeprav je v nji prav malo apna, namreč komaj 0-78 %.
Deteljo kakor tudi njene mešanice s travo smo lansko pomlad posejali med oves, kterega smo pa pokosili, predno se je latje popolnoma razvilo. Že lani so te setve dobro uspevale in so dale precejšen pridelek. Glavni pridelek pa smo dobili letos. Kosili smo trikrat in vsako košnjo takoj stehtali. Nakosilo se je na:
I. gredi:	II. gredi:
v 1. košnji: v 2. košnji: v 3. košnji:
72 i 60% 6 V,
zelene detelje
61 kg zelene mešanice 38 > » > 10 »
II1. gredi:	IV. gredi:
v 1. košnji: 58 kg zelene mešanice	74 kg zelene mešanice
v 2. košnji: 30 » > »	51l/, » »	>
v 3. košnji: 7';'a > » »	18 » >	»
Skupaj 95'/2 kg >	» 143», 3 kg »	»
Kakor kažejo števila je bila prva košnja posebno dobra; pripisati je to vlažnemu vremenu v letošnji pomladi. Druga košnja je bila pri mešanicah v obče slabša kakor pri detelji, ker je trava trpela vsled sušnega vremena v poletju. Tretja košnja je bila zopet pri mešanicah nekoliko boljša kakor pri detelji.
Pridelek zelene krme se je preračunil tudi na suho krmo. Pri tem računu se je upoštevalo, da se detelja bolj usuši kakor trava, in sicer se je računalo, da se detelja usuši za 75 °/0, trava (laška ljulika in mačji rep) pa le za 66 °/0; pri tem računu se je upoštevala nadalje tudi množina trave, ki je bila med deteljo, in ticer na ta način, da se je upoštevalo v mešanicah po 80 odstotkov ali 4/6 detelje in 20 odstotkov ali Vb trave.
Ves pridelek, preračunjen na suho krmo, bi torej znašal:
na I. gredi: 25 kg suhe detelje,
ali na 1 ha: 100 2 suhe detelje
na II. gredi: 24 kg suhe mešanice ali na 1 ha: 96 q suhe krme
n a III. gredi : 21 kg suhe mešanice ali na l ha: 84 q suhe krme na IV. gredi: 32 kg suhe mešanice ali na 1 ha : 128^ suhe krme
Te poskušnje še niso popolnoma končane, vender se da na podlagi dosedanjih uspehov povedati že naslednje :
1.)	Na vseh 4 gredah so bili pridelki vkljub poletni suši prav bogati.
2.)	Najboljšo košnjo in izredno dober pridelek je dala mešanica domače detelje z laško ljuliko in mačjim repom.
3.)	Primeroma najslabšo košnjo je dala mešanica detelje in mačjega repa, dasi je bila zemlja dokaj težka in vlažna za to travo.
4.)	Laška ljulika je v našem podnebju tudi za ilovnato zemljo in vlažno lego izvrstna trava in za take mešanice veliko bolj priprevna kakor mačji rep, čeprav se po raznih knjigah in listih priporoča za rahlo in suho zemljo, dočim se mačji rep hvali za težko in vlažno zemljo. Laška ljulika ima to prednost, da hitro raste in da daje na leto po 3 do 4 lepe košnje, dočim dobimo od mačjega repa le 2 košnji. Vrhu tega daje laška ljulika po svoji sestavi bolj tečno in živini bolj priljubljeno krmo kakor mačji rep. Laška ljulika ima povprek po 3-6 °/o beljakovin in 1 °/0 tolšč, dočim ima mačji rep le 2.7 »/o beljakovin in 0-8 °/0 tolšč.
R.
Hranilnica in posojilnica na vsakem kmečkem dvorišču.
Današnjo dobo kaj radi imenujemo železno, ker se povsodi po svetu gradi mnogo železnic in ker se za stavbe, stroje itd. porabi mnogo železa.
Današnjo dobo bi pa tudi po vsi pravici smeli imenovati dobo hranilnic in posojilnic, in sicer zato, ker se povsodi ustanavljajo taki zavodi. Pred prilično
prav malo leti, recimo pred tridesetimi leti, je imela skoraj vsaka dežela navadno le po eno hranilnico, posojilnice pa skoraj poznali nismo. Dandanes pa ima že skoraj sleharna večja občina svojo hranilnico in posojilnico ; da, so občine, posebno mestne, v kterih je kar po več hranilnic in posojilnic. Reči bi se smelo skoraj, da hranilnice in posojilnice dandanes tako naraščajo, se tako množijo, kakor gobe v topli in vlažni jeseni. In to je prav. Prav je to osobito za kmetijski stan, za kmetovalca, ker le tako mu je omogočeno denar na posodo dobiti poceni, to je za nizke obresti.*)
Seve da more temu dosledno tudi oni svoj denar, ki mu preostaja od sprotne porabe, le za nizke obresti plodonosno nalagati, posojevati. No, tako srečnih kmetovalcev je pa, žal, dandanes kaj malo. Reči bi se pa smelo v tem oziru prav po kmetijskem pregovoru, da v kmetijskih gospodarstvih dandanes kaj močno prevladujejo grablje, ne pa vile, ker ni denarja. S tem hočemo toliko reči, da se kmetovalci glede sprejemanja in oddajanja denarja na posodo zelo le prvega poslužujejo, drugo prepuščajo pa drugim, srečnejšim stanovom človeške družbe.
V današnji dobi, ktero kaj radi železno imenujemo, se pogostokrat sliši šaljivo reči: Prišlo bode še tako daleč, da se bodo od vasi do vasi, da, od hiše do hiše gradile železnice. Tako daleč ne dospemo seveda nikoli, to je vse le gola šala. Utegnil bi se najti človek, ki bi si v današnji dobi, ktero smo v tem spisu tudi dobo hranilnic in posojilnic imenovali, dovolil izrek : Prišlo bode tako daleč, da se bode v vsaki vasi, da, na vsakem kmečkem dvorišču ustanovila hranilnica ali posojilnica, ali pa kar obe sknpaj. Je-li mogoče, da do tega kdaj dospemo, ali je tudi to le gola šala? O, to pa ni nikaka šala; čisto mogoče je namreč, da do tega dospemo, da, še celo neobhodno potrebno je, ker je to eden poglavitnih pogojev za kmetijski napredek, da bode kmetovalec mogel bolje izhajati. Taka hranilnica in posojilnica, ka-keršno imamo tu v mislih, se ne imenuje ne Rajfajz-nova, ne Šulce-Deličeva, pač pa se imenuje m ešan e c. Kmatovalcem ne manjka dandanes v njih gospodarstvu samo kovane glavnico - denarja, ampak manjka jim tudi, in to v še veliko večji meri nekovane naravne glavnice, rodovitnosti zemlje. Naša zemlja je vsled že tolikostoletnega kmetijskega izkoriščanja že tako obnemogla, da nam nikakor ne donaša več tistih obrestij, da ne rodi več tako, kakor je rodila pred stoletji. V zemljo naloženi denar (kupna cena), v njo naloženo obilno delo se v pridelkih le slabo obrestuje, kajti nedostaja ji več naravne rodovitnosti. Posebno velja to za travnike ali košenice in za vinograde. Njiva, ta se še obrestuje, to je, ona donaša še dobre obresti, ako jo obdeluje njen posestnik sam, ne pa s plačanimdelavcem insposlom. In da se njiva še obrestuje, da ona še dobre letne dohodke donaša, to prihaja odtod, ker se ji vedno v gotovem redu rodovitnost pomnožuje, ker se v njo vtakne ves gnoj, ki se pridobi v gospodarstvu. Njiva obrestuje delo, posebno pa glavnico, ki se ji vedno posojuje v podobi gnoja. Za vinograd preostaja le delo, to je obdelovanje, za travnik in košenico pa še to ne, kajti celo obdelovanje obstoji le v košnji, torej le v jemanju, ne pa
*) Posojilnice so potrebne in dobre, če njih vodstva poznajo njih namen in nalogo; če pa posojilnice lahkomiselnim ljudjem še pomagajo delati dolgove in se jim gre le za baharijo. da bi konci leta izkazale velik denarni promet, potem so pa nevarne in narede več škode kakor oderuhi.	Uredništvo.
tudi v dajanju, v gnojitvi, ker se za to v gospodarstvu ne napravi dovolj gnoja.
Svetuje se, za gnojitev vinogradov in travnikov ter košenic rabiti umetna gnojila. Prav je to za tistega, ki ima denar, da si ga more kupiti. Ali kaj je pa prav za tistega, ki nima denarja in si torej umetnega gnojila kupiti ne more?
Za tistega in za vsakega naprednega kmetovalca brez izjeme je dandanes najpriporočljiveje, da si na svojem dvorišču napravi hranilnico in posojilnico v podobi mešanca. Poleg kolikor mogoče pravilno urejenega gnojišča naj si vsakdo nabira vso le mogočo pri gospodarstvu odpadlo, sicer nič vredno šaro, in poliva naj jo skozi dve leti z gnojnico, ktera bi sicer, d asi kaj dragocena gnojilna tvarina, brez vse koristi v bližnjo reko, potok ali sploh kam odtekala. Vse smeti, cestno blato, žaganje, plevel, premočeno listje, obrabljeno čreslo, pleve, zemlja, vse to in še drugo, kar je mogoče dobiti, naj se skozi dve leti poliva z gnojnico ter naj se v tem času premeče dva- do trikrat.
Vse to daje v dveh letih kaj lep kup mešanca, ki je za travnike, posebno pa za vinograde najboljši gnoj. V tak mešanec porabljena šara z gnojnico in z dveletnim delom vred ne znaša skoraj čisto nobene vanj naložene glavnice, vender je pa gotovo lepega denarja vreden.
Mešanec smemo torej po vsi pravici smatrati za hranilnico in posojilnico, v ktero se ni nikaka glavnica vložila, iz ktere se pa v dveh letih dobi velika glavnica z vsokimi obresti vred.
In tako hranilnico in posojilnico bi moralo imeti vsako kmečko dvorišče.	D.
Našim sadjarjem.
Namen teh vrstic je, sadjarje opozoriti na napako, ki jo tako pogostoma delajo pri saditvi dreves na stalno mesto, a se jim zdi premalenkostna ali je sploh nečejo pripoznati. Zato pa nisem izvolil točnejšega napisa, da se nekterim bralcem ne zamerim že s prvo besedo. Novega ne povem nič, odveč pa le ni, če se stari pogreški večkrat ožigosajo, dokler se ne odpravijo docela.
Mladim drevesom dajemo kole, da se laže dobro vkoreninijo, da jih veter ne podira itd. Da je to potrebno, ve vsakdo; mlado, presajeno drevo je kakor otrok šibkih nog, ki niso zanesljive brez opore, dokler se ne okrepi.
Zadnja leta sem imel priliko, ogledati si veliko večjih in manjših sadonosnikov. Marsikje me je že koj o prvem pogledu zabolelo srce, ko sem videl sicer čedna mlada drevesca, kako težko drže te nesrečne kole, da se šibi j o pod njihovo težo. Nekterniki si navidezno pomagajo, da kole iznova zabijejo itd., a pri tem ne pomislijo, koliko škode trpijo drevesne korenine in koreninice. In to se vrši leto na leto, a drevo je še vedno preslabo, da bi samo trdno stalo in se krepko razvijalo.
Napaka se je storila že pri sajenju. Ne mislim tukaj opisovati kakovosti dobrega kola, ker je o tem „Kmetovalec" že večkrat poročal in tudi v tem letn, povdarjam samo, da mora trajati vsaj tri leta. Predno vsadimo drevo, zabijmo kol na določeno mesto, nato pravilno vsadimo drevo ter je privežimo ob kol samo začasno narahlo, dokler se zemlja z drevesom ne poleže docela ; kajti sicer bi drevo takorekoč obviselo ob kolu,
ki stoji že trdno v zemlji. — Kol je pač „potrebno zlo", kakor pravi Nemec, vender je njegova potreba in korist večja od škode, ki jo povzroča drevesu, zlasti deblu. Osobito na vetrovnih krajih ga moramo imeti 2 do 3 leta, da se drevo dobro vkorenini; potem prevzamejo njegovo nalogo korenine, in kol je odstraniti, čim prej je mogoče in varno.
Nepobošljivih grešnikov med našimi kmetovalci je obilo, ki jemljo daljše kole kakor je treba; navadno je ta napaka združena z zgoraj omenjeno. Pa čuditi se je temu tem bolj, ker jo na kmetih in pogostoma tudi pri razumnikih nahajamo splošno. Vinski trti, fižolu, hmelju i. dr. lahko dajemo daljše kole, a sadno drevo tega ne zahteva, niti ne prenaša. Le odprimo malo oči, pa bomo videli, koliko trpi revno drevo radi naše lahkomiselnosti; škodo pa bomo trpeli mi in naši potomci ! — Zrak je redkokdaj tako miren, da bi se vsaj veje dreves ne upogibale po vetru, in tako se neprestano drgnejo ob kole. ki ponosno mole v krone in včasih še čez nje, da jih Goše (Gaucher) po pravici primerja s „telegrafskimi drogi."
Zdaj je pravi čas, da se temu vsaj nekoliko pride v okom; predolge kole prikrajšajmo, da ne bodo dosegli niti do prvih vej krone, slabe kole pa, namesto da bi jih i z nova brezuspešno zabijali ter z njimi ranili korenine, nadomestimo na pr. s tremi poševnimi, ki jih pravilno privežemo ob deblo, da se ne drgne ob nje.
Sklepam z željo, da bi cenjeni bralci tega lista takoj odpravili omenjene nedostatke ter tako dajali drugim dober zgled. Imejmo odprte oči ter delajmo ne samo z roko, temveč tudi z razumom!	A. Žmavc.
Grozdna plesnoba.
(Oididum Tuckeri).
„Že zopet mlati prazno slamo" — utegne reči marsikdo, ko prebere ta napis. Ker je pa ta ,,grozdna plesnoba" vinorejcem res tudi „grozna", usojam si vender na tem mestu razodeti svoje prepričanje v tej zadevi. Imel sem je že, ko sem zapustil Klosterneuburg, in utrdilo se mi je potem na vinarski šoli v Mariboru in na potovanju po vinorodnih krajih.
Včasih je zelo nehvaležno, našim kmetovalcem to ali ono nasvetovati, kar se je to leto posebno pokazalo na mojem potovanju. „Novotarij" se bojijo ko samega peklenščeka! Novo je bilo za nje zlasti to leto tudi žveplanje trt proti plesnobi, dasi drugod žveplajo že celega polstoletja z dobrim uspehom. Uverjen sem pa, da se bode velika večina vinščakov posluževala tega sredstva, ako treba, gotovo že prihodnje leto, druge bo pa že narava kaznovala ter jih k temu prisili.
Tožili so mi ponekod, da žveplanje ne pomaga prav nič, in res sem videl to na svoje oči, kar me je bilo jako vznemirilo, da nisem imel več miru. Vender me je pa tolažila misel, da najbrž niso žveplali v primernem času, in pravo sem pogodil. To napako sem nahajal po štajerskih, kranjskih in hrvatskih goricah; zdaj pa imajo smrdljivo mlado vino, kakor mi poročajo, ker so večinoma tudi prepozno in seveda brezuspešno žveplali. Ta smrad se sicer odpravi z večkratnim pre-točenjem vina in zažveplanjem sodov, kar bi si bil pa marsikdo prihranil, da je pravilno ravnal v vinogradu.
Ogledal sem si tudi vinograd hrvatske vlade v Zagrebu — bilo je septembra meseca t. 1. — grozdje
je bilo lepo in zdravo, kakor bi bilo iz voska, okusa naravnega, a okoli in okoli v sosednih vinogradih je plesnoba pustošila grozovito. Ko sem potožil dotičnemu oskrbniku, da naš kmet obupava ter ne zaupa pripo-ročanim sredstvom proti grozdni plesnobi, mi je odločno rekel: „Pripeljit,e ga sem, pa bo videl in verjel, če ni slep in gluh! — Žveplali smo dvakrat že pred cvetjem, kar je posebno važno, hitro po cvetju tretjič; ker je pa kmalu na to deževalo, še enkrat, torej v vsem štirikrat. Na oral smo skupno porabili približno 40 kg žvepla. Uspehe pa sami vidite."
Veselega srca sem se vrnil domu. Uverjen sem, da bi vsakdo, ki bi me bil spremljal po mojem potovanju, bil z menoj prepričanja, da je proti grozdni plesnobi dosedaj znano kot naj sigurne j še sredstvo zmleto žveplo, ako je potrosimo v pravem času.
Koder je bila plesnoba že to leto, se je moramo nadejati tudi prihodnje leto. Torej pozor, vinorejci!
A. Žmavc.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 154. Kaj naredi oljnate tropine tako redilna in drage. Pri nas pravijo, da so tiste tropine boljše in več vredne, ki so bolj mastne Ali je kaj na tem? (L T v Gr.)
Odgovor: Krmila imajo razen vode in rudninskih snovij (pepela) v sebi Štiri vrste redilnih snovij. ki imajo v živalskem životu pri prebavljanju različen učinek. Te snovi so beljakovine, tolšče, ogljikovi vodiki in sirova vlaknina. Beljakovine rede, tolšče in ogljikovi vodiki dajejo životu toploto in moč, a sirova vlaknina razredčuje hrano in pospešuje prebavljanje. V krmilih, ki jih pokladamo naši živini, je tolšče, ogljkovih vodikov in sirove vlaknine navadno dovolj, zato te snovi glede deDarne vrednosti ne cenimo visoko. Drugače je z beljakovinami; te so važna sestavina krme One rede život, delajo meso, tolščabo in sploh vse, a jih je v krmilih v obče najmanj, zato moramo klajo boljšati s primeie-vanjem močnih krmil, t. j. takih ki imajo v sebi veliko beljakovin. Med teka krmila spadajo oljnate tropine, in njih cena je zavisna od množine beljakovin, ki jih imajo v sebi, ne pa od množine maščobe. Iz tega sledi, da pri oceni oljnatih tropin ni gledati na veliko maščobo, temveč le na veliko množino beljakovin. Tropine iz navadnih oljaren so pač mastnejše, imajo v sebi 12 °/0 in tudi več maščobe, dočim imajo tvor-niške tropine le 8—9 °/0, a ta maščoba tako ni vsa prebavna, in je torej vse eno, če imajo tropine v sebi 8 ali pa 12 «/„ ali ie več maščobe. Močno tolste tropine se laže pokvarijo ter postanejo žarke, mani tolste, t j bolj iztisnjene imajo pa v sebi več beljakovin in so torej redilnejše
Vprašanje 155. Ali se morajo dušionata gnojila tudi koj jeseni potresti, ali kdaj, in ktere vrste pridejo najceneje? (J P. na S j
Odgovor: Dušik iz lahko raatopnih snovij v zemlji rastline precej porabijo, in kar ga ne morejo, se izgubi, bodisi da gre v zrak ali pa ga pobere voda. Iz tega sleii. da je s tistimi dušičnatimi gnojili, ki se hitro raztope. gnojiti tik pred setvijo, ali celo med rastjo rastlin. Tika gnojila so čilski so-liter, žveplenokisli amonijak itd S temi gnojili se gnoji n. pr. žito tik pred setvijo Ker se je pa bati, da se gn >jilo hitro razkroji in se dušik pogubi, zato se Ie del gnojila porabi ob setvi, z drugim delom se pa poštupa, ko gre žito v bilke. Druga dušikova gnojila, kakor zmleta rogovina, oljnate tropine (tudi te so dober umetni dušičaat gnoj), hlevski gnoj se pa počasi razkrajajo, rastline počasi preskrbujejo z dušikom
in se morajo zato že poprej spraviti v zemljo. Ktero dušičnato gnojilo je najcenejše, pokaže račun, koliko stane odstotek dušika. Bodite prepričani, da je za Vas najcenejše dušičnato gnojilo gnojnica.
Vprašanje 156. Kaj je z ozirom na porabo dušika v hlevskem gnoju bolje, če se gnoj iz hleva zvozi takoj na njivo in se raztrosi, ali če se na kup zvozi? (J. P. na S)
Odgovor: Gnoj naravnost iz hleva je še sirov in ne-goden ter precej porabljen ni tabo dober kakor poležan. Hlevski gnoj naj se najprej na gnojišču godi, t j naj se dobro stlačen razkraja, pri čemer je pa paziti, da se dušik ne pogubi. To se doseže na ta način, da gnoj dobro stlačimo ter plast za plastjo pofcresamo z zemljo, ki brani izhlapevanje dušika ter ga sama vsrkava. Boljši od prsti je malec (gips), čegar žveplena kislina veže amonijak .(dušik) Kakor hitro pa gnoj izvozimo na njivo in ga raztrosimo, ga moramo takoj podorati Se ne, njega najboljši in najdragocenejši del (dušik) uide v zrak Ni kmalu bolj potratnega in zapravljivega gncjenja, kakor je gnojenje travnikov s hlevskim gnojem, kakor je pri nas običajno; pri takem gnojenju pride le tisto v korist, kar deževnica in snežnica izpereta iz gnoja; tega je pa veliko manj kakor ima v sebi kterakoli gnojnica, ki se pri nas še tako malo spoštuje. Travnik gnojiti s hlevskim gnojem je torej velika zapravljivost. Ako moramo hlevski gnoj porab ti za travnik, tedaj ga s prstjo in z malcem izpremenimo v mešanec, kajti stot takega mešanca več izda kakor 10 stotov sirovega gnoja
Vprašanje 157. Pri nas nekteri trdijo, da je brejim svinjam škodljivo polagati želod, ker potem rade skote mrtve prašičke. Ali je res želod v tem pogledu tako škodljiv ? (S. Z. v K)
Odgovor: Želod, zlasti svež, ima v sebi neko grenko snov, „kvercit" imenovano, ki jako slabo vpliva na prebavila ter je za nektere živali naravnost strup. Želod kot krmo še najbolje prenaša prašič, a tudi temu ne prija, če se mu ne krmi ob enem dovolj beljakovin. Skušnja uči, da želod pri brejih kobilah, kravah in ovcah povzroči splav, torej ne more biti posebno dober za breje svinje, in Vaši ljudje utegnejo prav imeti s svojo trditvijo.
Vprašanje 158. Kakšno je razmerje redilnih snovij. v turščici, ovsu, rži in v lanenih tropinah? (S. F. v v.
Odgovor: Najvažnejša redilna snov so beljakovine. Od njih je zavisna tečnost in tudi cena krmila. Za beljakovinami pride tolščoba, potem ogljikovi vodiki in sirova vlaknina Sestava omenjenih krmil je v odstotkih naslednja:
Beljakovine, Tolščoba, Ogljikovi vodiki, Sirova vlaknina, Turščica	10 6 6*5 65 7	28
Oves	12' 6-	566	9'
Rež	11-4 1-7 67'8	3'
Lanene tropine 29 5 10-	29 8	9 7
Iz tega razvidite, da so lanane tropine največ vredne. Rež ima navadno več beljakovin v sebi kakor turščica, a veliko manj tolšče, vrhu tega ni kot kima zdrava, zato smatramo turščico za boljše krmilo.
Vprašanje 159. V „Slov. Čebelarju" se priporoča esparzeta kot izvrstna rastlina za čebele. Kdaj in v kakšno
zemljo naj se seje in kje se dobi? (J. K. v P.)
Odgovor: Esparzeta ali turška detelja je dobra krmska rastlina, ki traja več, in sicer 5 do 15 let Običajno zdrži 3 do 6 let Najbolj in najdlje traja na globoki apneni zemlji, vender je ona edina krmska rastlina, ki še uspeva na suhih skalnatih tleh, ako ima le količkaj možnosti, da predere s svojimi koreninami med razpoke. Glede podnebja ni izbirčna ter dobro prenaša mraz in sušo. Seje in obdeluje se pa kakor lucerna. Seme esparzete dobite v vsaki trgovini s semeni, na j>r. pri P. Hiittig-u na Dunaju, I, Weihburggasse.
Gospodarske novice.
*	Navodlteljem za mlekaretvo je deželni odbor imenoval g. Antona Doktoriča. Navoditelj bo imel nalogo, dajati prabtiške svete in pouk mlekarskim zadrugam, pri kterih se bo lahko po več dnij mudil, ter bo zlasti ob ustanovitvi zadrug pomagal v strokovnem oziru. G. Doktorič je bil dlje časa praktiški sirar v Bohinju, dovršil je mlekarski tečaj v Šmihelu na Tirolskem, obiskoval dve leti kmetijsko šolo na Grmu ter Je bil potem na kraljevi mlekarski šoli v Proskau v Pruski Šleziji Zadnje poletje se je učil praktiškega mlekarstva v Švici v veliki mlekarni v Mattstettenu, a to jesen seje vadil v laboratoriju šviške državne mlekarske šole v Riittiju.
*	Novi podružnici C. kr. kmetijske družbe sta se osnovali v Kranjski Gori in v Šiški.
*	Umetna gnojila in močna krmila ima družba vedno v zalogi ter jih oddaja po objavljenih cenah.
*	Vprašalne pole o streljanju proti toči. Vsa ona
županstva, odnosno podružnice, kterim je deželni odbor kranjski poslal že pretekli mesec vprašalne pole, da poročajo o napravi postaj in o uspehu streljanja proti toči, so naprošeni, da do-tično pole v vseh rubrikah popolnoma izpolnjene takoj vrnejo deželnemu odboru kranjskemu.
*	Vinarska enketa v Novem Mestu. Da bode poročilo o vinarski enketi, ki je bila, kakor smo poročali v zadnji številki »Kmetovalca", dne 30. oktobra in dne 6. novembra v Novem Mestu, celotno, t. j. da se ne bode trgalo, priobčimo je z ozirom na primankovanje prostora v letošnjih številkah, v prihodnjem letu Ker pa utegnejo vinogradniki v tem času naročiti si tuintam cepljenk, oziroma cepičev žlahtnih trtnih vrst, navesti hočemo za sedaj le one vrste trt, za ktere se je enketa izrekla na predlog poročevalca dež. vinarskega potovalnega učitelja Fr. Gombača, kot za pomnoževanje priporočljive Te so:
Za bela vina: a) Kraljevina, hrustljati (beli) in rdeči španjol in rdeči vrh. b) Beli burgundec, italijanski rizling in silvanec V drugi vrsti: a) Medenika, veltninci in pinjola (zadnja bolj za vipavsko), b) Siva kavščina. c) Traminec in rulandec.
Za črna vina: a) Modra frankinja in portugalka, b) Kavščina ali žametasta črnina.	— X —
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Iz seje glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe.
Za nove ude so bili sprejeti:
V seji 25. oktobra t. 1. gg::
Seljak Ivan, posestnik na Gorah; Verbič Matevž, posestnik v Kosezah; Rankl Matija, posestnik in gostilničar v Novih Brežah; Staudacher Mihael, posestnik v Starih Brežah; Kepa Frančišek, kr. vinograd, i vočarske škole vočar i vinogradar v Petrinji: Nagu Srečko, nadučitelj na Vačah; Hribar Frančišek, posestnik, črevljar in gostilničar v Lešah; Janežič Josip, posestnik na Bizeljskem; Zupanec Ivan, posestnik, mlinar in žagar v Znojilah; Leveč Mihael, posestnik v Dobu; Strmljan Tit, posestnik na Mačkovcu; Zorko Josip, posestnik v Jesenjah; Majdič Frančišek, c. kr. živinozdravnik in posestnik v Čevici; Musec Anton, posestnik v Čevici; Križman Matija, posestnik v Ribnici; Lovšin Fortunat, posestnik v Goriči Vasi; dr. Hudnik Matija, odvetnik v Ljubljani; Hudnik Josip, posestnik na Selu: Spreitzer Ivan, stavbeni in umetni ključar in hišni posestnik v Ljubljani; Binder Karol, tvorničar za stavbeno
mizarstvo v Ljubljani: Malitsch Aleksander, zasebnik v Ljubljani; Bonač Ivan, knjigovez in trgovec v Ljubljani; dr. Jenko Ivan, asistent v dež. bolnici v Ljubljani; Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; Stare Frančišek, slikar v Ljubljani; Trdina Frančišek, mestni knjigovodja v Ljubljani; Klobučar Ivan, posestnik v Jelševniku; Fiirsager Lavoslav, trgovec v Radovljici; dr. Vilfan Janko, odvetnik v Radovljici; Gorše Anton, posestnik in kantiner v Ljubljani; Podgoršek Frančišek, policijski svetnik v Ljubljani; Praprotnik Avgust, posestnik in trgovec v Lokvi; Muha Anton, dež. poslanec in veleposestnik v Lokvi; Per-havec Frančišek, posestnik in gostilničar v Ležečab; Tosti Ivan, gostilničar in mestni odbornik v Ljubljani; Killer Jakob, trgovec v Kranju; Smodej Josip, c. kr. notar v Velikih Lašičah; Baron Apfaltrern Rihard, c. kr. komornik in c. kr. okr. komisar v Krškem; Hilbert Julij. c. kr. inženir v Krškem; Butkovič Frančišek, trgovec in posestnik v Leskovcu; Lavrinšek Frančišek, gostilničar in posestnik v Leskovcu; Ratajec Josip, posestnik v Češnjevku; Ga-šperšič Frančišek, posestnik v Medvedjem Selu; Čeh Ignacij, posestnik v Češnjevku; Škoda Anton, posestnik v Primštalu; Torkar Ivan, posestnik v Trebnjem; Planinšek Ivan, v Vrhtrebnju; Rozman Frančišek, posestnik in gostilničar pri Dev. Mariji v Polju; Kotnik Josip, posestnik v Mirni Peči; dr. Geiger Ivan, okr. zdravnik v Krškem; Rupert Anton, meščan v Krškem; Jane Anton, posestnik v Ravnem; Schaffelner Karol, posestnik in pilar v Ljubljani: Za-bukovec Anton, gostilničar v Ljubljani; Večaj Alojzij, posesnik in pečar v Ljubljani; Maček Josip, trgovec v Ljubljani; Peresuti Vaclav, posestnikov in trgovčev sin v Gorenji Vasi; Pavlin Ivan, posestnik v Gorenjih Gameljnih; Padar Alojzij, p. d Stvarnik, posestnik v Letušu; Schantl Frančišek, posestnik v Ljubljani; Erker Ferdo, kapelan v Št. Vidu pri Ljubljani; pl. Trnkoczy Ubald, lekarnar v Ljubljani; Bernik Martin, posestnik in mlinar vševljah; Zabrič Štefan, posestnik v Kazljah; Klobučar Josip, posestnik v Uršnih Selih; Šlibar Gregor, župnik v Rudniku; Hrovatin Mihael, posestnik v Badihi; dr. Schmirmaul Matija, zdravnik v Rajhen-burgu; Okorn Frančišek, posestnik in trgovec v Tžišču; Fink Frančišek, posestnik v Meniški Vasi; Mežan Ignacij, posestnik v Vrh-peči; Trampuž Frančišek, potovalni učitelj za kmetijstvo in posestnik na Krku; Gregorič Ivan, posestnik v Dekanih: Dobrišek Valentin, posestnik v Zgornjih Gorčah; Novak Isan, mojster v tobačni tvornici in posestnik na Viču; Schwentner Leopold, trgovec ' v Ljubljani; Šarabon Andrej, posestnik in trgovec v Vodmatu; Križaj Josip, posestnik in mestni komisar v Ljubljani; Koch Ciril, posestnik in mestni inženir v Ljubljani; Vidmar Josip, posestnik in dežnikar v Ljubljani; Lenče Josip, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Zalaznik Jakob, pekovski mojster v Ljubljani; šlam-berger Anton, c. kr. notar v Kranju; Kokalj Rudolf, glavni zastopnik c. kr. priv. avstr. zavarovalne družbe »Dunav« v Kranju; Zupančič Filip, stavbenik v Ljubljani; Koblar Josip, kapelan v Hrenovicah; Kocijan Miklavž, župnik v Ročah; Gangl Engelbert, učitelj v Ljubljani; Režek Juraj, učitelj v Ljubljani; dr Kušar Josip, odvetnik v Ljubljani; Kenda Luka, posestnik na Žgoši; Mežik Anton, župnik v Podkraju; Miiller Viljem, c. kr. nadzornik v tobačni tvornici v Ljubljani; Auer Jurij, člen tvrdke »Pivovarna Jurij Aurovih dedičev« v Ljubljani; Dejak Jan, c. in kr. pomorski kapetan v pok. v Ljubljani; Vodlak Frančišek, posestnik v Zgornjih Gorčah; Tršar Katarina, posestnica v Dol. Logatcu; Kozinec Ivan, posestnik v Žabjeku; Kolšek Vinko, c kr. notar v Ložu; Fortuna Valentin, posestnik v Borovnici; Premrov Karol, posestnik v Velikem Ubelskem; Ljudska šola na Viču; Slobodnik Ivan, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Accetto Valentin, posestnik in stavbenik v Ljubljani; Traven Janko, trgovec naGlincah; Jeras Matevž, posestnik v Šmartnem pod Šmarno Goro; Šešek Vekoslav, trgovec v Gornjih Gameljnih; Burger Leopold, trgovec in posestnik v Ljubljani; Brunschmied Viljem, posestnik in župan v Radečah; Lavrenčič Anton, posestnik v Podragi ; Kobal Anton, posestnik v Beli pri Podkraju; Koprivec Alojzij, posestnik in gostilničar na Grosuplem; Mally Frančišek, tvorničar v Ljubljani; Šušteršič Ivan,
posestnik v Tacnju; Tavčar Jean, podjetnik v Ljubljani: Modrijan Ivan, posestnik na Pakem; Kovačič Frančišek, posestnik v Borovnici; Lindič Ignacij, posestnik v Beli Cerkvi; Čuden Frančišek, trgovec v Ljubljani; Pogačnik Ivan, posestnik na Dobrem Polju.
V seji 9. novembra t. 1. gg.:
Baša Anton, posestnik v Jasenu; Grlj Anton, posestnik v Veliki Bukovici; Domladiš Josip, posestnik v Ilirski Bistrici; Rolih Ivan, posestnik v Zarečju; Geraldi Frančišek, meščan in posestnik v Krškem; Hudovernik Vinko, gostilničar in hranilnični uradnik v Radovljici; Resman Katarina, posestnica v Radovljici; Vilhar Evgen grajščak na Kalcu; Cucek Josip, posestnik in trgovec v Knežaku; Uršič Andrej, gostilničar v Ilirski Bistrici; Hrovatin Anton, posestnik v Jablanici; Vičič Josip, posestnik v Veliki Bukovici; Bergant Frančišek ml., posestnik v Ljubljani; Sitsch Albert, učitelj v Ljubljani ; Stražišar Anton, posestnik v Ljubljani; Korbar Avgust, nad-učitelj na Premu; Roštohar Frančišek, posestnik in občinski tajnik v Krškem; Keržan Ignacij, ekonom v Klevevžu; Slapšak Josip, trgovec in posestnik v Boštanju; Novak Ivan, posestnik v Račjem Selu; Zupančič Ivan, posestnik v Vrhtrebnjem; Šalehar Matija, posestnik na Blatu; Hodnik Ivan, posestnik v Dolenjem Logatcu; Možina Ivan. posestnik v Dolenjem Logatcu; Masle Jernej, posestnik na Brodu; Fortuna Matija, posestnik v Blekovi Vasi; Žnidaršič Josip, posestnik v Starem Trgu; Vilar Frančišek, posestnik v Pu-dobu; Wigele, Ferdo, učitelj v Starem Trgu in posestnik v Pudobu. Sterle Ivan, posestnik v Podcerkvi; Hočevar Matija, c. kr. poštar in župan v Velikih Lašičah; Sinkovič Davorin, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Turk Hugo, zastopnik v Ljubljani; Ponec Pavel, posestnik na Viču; Krieger Josip, meščan v Krškem; Svetlič Ivan, posestnik na Viču; Sojar Frančišek, posestnik na Viču; Sluga Anton, posestnik na Viču; Krapež Frančišek, kavarnar v Ljubljani ; Trdina Frančišek, trgovec v Ljubljani; Chiauta Josip, posestnik v Šmihelu; Zabukovec Frančišek, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Jerman Ivan, meščan v Krškem; Potrebin Lavoslav, učitelj v Kostanjevici; Bizjak Ivan, pekovski mojster v Ljubljani; Josin Makso, učitelj v Ljubljani; Benedik Ivan, posestnik in klobučar na Vrhniki; Furlan Jakob, mestni učitelj v Ljubljani; Žužek Karol, posestnik v Ljubljani; Žitnik Jarnej, posestnik iu občinski svetnik v Ljubljani; Kuhar Josip, blagajnik banke >SIavije« v Ljubljani; Blaž Frančišek, meščan in trafikant v Ljubljani; Kadilnik Frančišek, blagajnik pri Fr. Ks. Souvanu v Ljubljani; Intihar Matija, posestnik v Zagorju ob Savi; Marolt Frančišek, učitelj na Brdu; Medvešek Anton, posestnik v Zgornjih Gameljnih; Jeras Groga, posestnik v Spodnjih Gameljnih; Kolenec Jakob, posestnik v Tacnju; Magister Hinko, posestnik v Ljubljani; Kušar Ivan, posestnik in župan v Notranjih Goricah; Artač Ivan, posestnik v Notranjih Goricah; Sedmak Jernej, posestnik v Koritnicah; Suhadolnik Frančišek, posestnik v Borovnici; Geiss Vojteh, trgovec v Žalcu; La-pajne Dragotin, župan v Idriji.
Razglas
o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične 1. dne januvarija 1900.
Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa.
Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj ji priloži:
1.)	izpisek iz krstne knjige (ali krstni list),
2.)	domovinski list,
3.)	šolsko spričevalo,
4.)	učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru,
6.) župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju.
Dbožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih troških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po
60 gld. podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo moia •voji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še:
6.)	ubožni list in
7.)	potrdilo, da je že 2 leti bil za kovaškega pomočnika.
Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do J 5. decembra t. 1. pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljubljani.
Šola bo trajala do konca junija 1900 1.
Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi iz 18/3. 1. dobiti patent podkovskega mojstra; brez preskušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster.
Nauk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkov-fitvu izučenih kovačev, in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnib, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in mesovnega oglednika.
Ivan Murnik,
predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiwels-Trsteniakl,
začasni vodja podkovske šole
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva, in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v LJubljani, 2. dne novembra 1899.
Dr. Karol vitez Blelwels-Trsteniškl.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice za Gor. Logatec, ki bo v nedeljo, dne 3. decembra ob 3. uri popoldne v prostorih župana gosp. Lenassija.
SPORED:
1.)	Poročilo in razglasitev pravil udom.
2.)	Vplačevanje udnine za leto 1900. in prispevanje doneskov k cesarja Fr. Jos. jubilejnemu zakladu za kmetijske posle.
3.)	Naročila na drevesca, nasveti in predlogi.
4.)	Volitev odbora.
V Gor. Logatcu, 25. novembra 1899.
Lavrencij Perko, t. č. načelnik.
T a b i 1 o
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Ribnici, ki bode dne 8. decembra t. I. popoldne po litanijab v župnišču s tem sporedom:
1.)	Poročilo načelnika.
2.)	Pobiranje ubnine za leto 1900., vpisovanje novih udov.
3.)	Vpisovanje, koliko in kakih drevesec si udje želijo.
4.)	Pobiranje deneskov za prispevek k cesarja Franca Jožefa jubilejnemu zakladu za darila starim kmetijskim poslom.
5.)	Načelnik prečita pojasnila in navodila gg. družabnikom.
6.)	Razni nasveti in predlogi.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Cerkljah ki bode dne 8. decembra t. I. po cerkvenem opravilu v prostorih gospoda Hribarja.
Ob priliki tega občnega zbora bo imel poučno predavanje o kmetijstvu gosp. ravnatelj G. Pire iz Ljubljane.
J. R. Hočevar s. r., t. č. načelnik.
Vabilo
na občni zbor mošenjske podružnice, ki bode na Šmarni dan 8. decembra t. I. ob. ' ..3. uri v šolskim poslopju.
SPORED:
1.)	Poročilo o blagajničnem stanju in premoženju.
2.)	Pobiranje udnine za prihodnje leto in vpisovanje naročenih drevesec.
3.)	Slučajnosti.
V Mošnjah, dne 16. novembra 1899.
A, Jurgele, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Škocijanu. ki bode na praznik M. B., to je 8. decembra t. I. popoldne po litanijah v šolskih prostorih.
SPORED:
1.)	Poročilo blagajnikovo.
2.)	Pobiranje udnine za leto 1900.
3.)	Razni nasveti.
4.)	Volitev novega odbora. Škocijan, 24. novembra 1899.
A. Bojanec, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Dolenji Vasi pri Ribnici, ki bode dne 10. decembra t. I. ob 3. uri popoldne v ljudski šoli:
SPORED:
1.)	Pozdrav.
2.)	Volitev odbora.
3.)	Pobiranje udnine ter vpisovanje udov.
4.)	Različni nasveti.
Dolenjavas, 26. novembra 1899.
Za odbor: Ivan Kromar.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Bledu, ki bode v nedeljo, 10 grudna 1899 ob 3. uri popoldne v dvorani v ..Blejskem domu".
SPORED:
1.)	Poročilo o delovaniu.
2.)	Prečitanje pojasnil in navodil gg. udom.
3.)	Poročilo računskih pregledovalcev o računu iz 1. 1898.
4.)	Predložitev računa za I. 1900.
5.)	Volitev dveh računskih pregledovalcev za 1. 1899.
6.)	Plačevanje letnine za 1. 1900.
7.)	Vpisovanje, koliko in kakih drevesec si udje želijo.
8.)	Pobiranje doneskov za prispevek k cesarja Franca Jožefa jubilejnemu zakladu za obdarovanje starih kmetijskih poslov.
9.)	Razni nasveti in predlogi.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Bledu, dn<š 25. novembra 1899.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Begunjah na Gurenjskem, ki bo 10. grudna t. I. popoldne po cerkvenem opravilu v šoli.
SPORED:
1.)	Poročilo o podružničnem stanju.
2.)	Pobiranje rdnine za leto 1900. in naročanje drevesec.
3.)	Razni nasveti.
Kmetijska podružnica v Begunjah (Gorenj.),
22 novembra 1899.
V. Zavrl, t. č. načelnik.
Vabilo.
Farna podružnica c. kr. kmet. družbe kranjske v Št. Vidu pri Ljubljani bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 10. decembra t. I. popoldne po cerkvenem opravilu v šoli.
SPORED:
1.)	Poročilo o delovanju podružnice v letu, 1899. in račun.
2.)	Razgovor o podružničnih potrebščinah.
3.)	Volitev podružničnega račelnika in šestih odbornikov za prihodnjo triletno dobo.
K temu 2boru uljudno vabim vse ude in tudi take neude. ki se zanimajo za kmetijski napredek.
J. Žirovnik načelnik,
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Studenem pri Postojni, ki bode v nedeljo, 10. decembra popoldne ob 3. uri v šolski sobi v Studenem.
SPORED:
1.)	Predsednikov nagovor.
2.)	Tajnikovo poročilo.
3.)	Poročilo o drevesnici in poskušališču.
4.)	Slučajni predlogi.
5.)	Pobiranje udnine za 1. 1900.
Za odbor:
J. Jurca st., načelnik.	M. Mežan, tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Gorjah, ki bode na praznik dne 8. decembra t. 1. popoldne po litanijah v šoli.
SPOBED:
1.)	Račun za leto 1899.
2.)	Plačevanje letnine za leto 1900.
3.)	Volitev.
4.)	Razni nasveti in predlogi.
V Gorjah, dne 21. novembra 1899.
J. Zumer, načelnik.
Št. 17.485.
Razglas
c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 18. novembra 1899. L, št. 17.485., s kterim se nadalje oir.ejuje uvažanje prašičev iz dežel ogerske krone na Kranjsko. Dodatno k razglasu z dne 4. novembra 1899. 1., št. 36.409. (>Wiener Zeitung« z dne 5. istega meseca, št. 254.) ministersrvo za notranje stvari ukazuje tako:
Zaradi nadaljnega zanosa svinjske kuge v tostransko ozemlje je prepovedano uvažati prašiče v kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru:
I. Iz Ogerske :
a)	iz pitališča Kobanya in iz mesta Budimpešta;
b)	iz nastopinih županijskih sodišč: Felso-Keczkemet, Also-Pest, Also Piliš, Also-Vacz, Felso Piliš, Felso-Vac: (^elika županija Pest Piliš), Baranyavar (velika županija Baranya , Kozpont. Meszo-Kerestes (velika županija Bihar), Sopron (velika županija Sopron), Nemet-Ujvar, Szt.-Gotthard (velika županija Vas);
c)	iz svobodnega mesta Nagyvarad
II. Iz Hrvaške-Slavonije:
a)	iz nastopnih okrajev: Križevci (vilika županija Bjelovar-Križevci), Brod (velika županija Požegat, Vinkovci, Vukovar (velika županija Srem , Novimarof, Zlatar (velika županija Varaždin, Viro-vitica (velika županija Virovitica;, Stubica, Sv. Ivan-Zelina (velika župani;a Zagreb);
b)	iz svobodnih mest Križevci, Osek.
Predstoječe odredbe stopijo takoj v veljavnost.
So se vsled razpisov zgoraj navedenega c. kr. ministerstva z dne 14. in 17. novembra 1899. 1., št. 38.020. in 38.661., sklice-vaje se na tuuradni razglas z dne 8. novembra t. 1, št 16.750., razglaša v kar najnatančnejše izpolnjevanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 18. novembra 1899.
Št. 17.193
Razglas.
C kr. namestništvo za Spodnje Avstrijsko je z razglasom z dne 10. t. m., št. 98.201 , zaradi večjega razširjenja svinjske kuge in da bi se preprečil nadaljni zanos te kuge in podstavi § 3. občnega zakona o živinskih kugah promet s plemenskimi in kalnimi prašiči iz dežel ki so okužene s svinjsko kugo (take dežele so ta čas: Štajerska, Galicija, Bukovina, Ogerska, Hrvaška in Slavonija) omejila tako, da se po vsi Spodnji Avstrijski s transporti plemenskih in klalnih prašičev iz zgoraj navedenih dežel ne sme fržiti.
t redstopki te odredbe, ki stopi v veljavnost dne 15. novembra 189 9. 1., se kaznujejo po § 45. zakona z dne 24. maja 1882.1, drž zak. št 51
To se daje na občno znanje.
C kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 16. novembra 1899.
Listnioa uredništva.
F. V. v S. G. Vaše vprašanje ni tako priprosto in je odgovor zavisen od raznih okoliščin, kterih nam niste povedali. Ali imate zaradi kozolca kakšno pogodbo s sosedom? Ali je kozolec na stebrih, ki so v zemljo zakop ni in se kozolec mora smatrati kct pntiklina dotičnega posestva? Vložite prošnjo na sodišče, da se prodaja kozolca izključi od eksekutivne prodaje, ter se sploh obrnite na kakega odvetnika, ker le ta Vam bo mogel dati pravi svet.
J. P. v K. Če sadite smreke po >/s m narazen v vrstah, ki so ravno toliko vsaksebi, potem potrehujete za 1 ha 100.000 ali za oral 57.600 sadik. Če jih pa sadite po % m narazen, potem jih prtrebujete za 1 ha 25.000, za oral pa 14.400. — Pogozden svet ni davka prost.
J. P. v C. Naša družba ne more imeti podružnic zunaj dežele; Vaši želji glede udnine se isto tak ne more ustreči. — Vino izabele kmalu pretočite; na vsak način še v teku meseca decembra, ter ne bo škodilo, če sod malo zažveplate.
A. J. v R. Za tako zasebno drevesnico se ni nadejati podpore. _ Dotična ržž pri nas v Ljubljani dobro uspeva, kako bo pri Vas, pa mora še le izkušnja pokazati.
M. F. v O. Vaš mrjasec utegne biti spolsko nezmožen. V tem slučaju ni nobene pomoči. Skusite ga okrepčati s poklada-njem ovsa.
Št. 22, V Ljubljani, 30. novembra 1899, Leto XVI.
Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na iji strani 5 gld. in na V8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi t Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
vojvodine kranjske,
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 29. novembra 1899. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 65,— kr. do
gld. 60.— kr.; nemška detelja (lucema) gld. 5o.— kr. do gld 60,— kr.; gorenjška repa gld. 30-35 kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 15 50 kr.; konopno seme gld. 18.— kr. do gld. 18'25 kr.; kuminovo seme gld 32,— kr. do gld. a3,— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 9.30 kr.; rudeči Hrvat gld. 8.— kr.; prepeličar (koks) gld. 10 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i s. novo blago.) Suhe češplje: v aimu sušene gld. 16 — kr do gld 17.— kr. „ „ brez dima sušene gld. 17,— kr. do gld 20.— kr. Orehi domači: gld. 18.— kr. do gld. 19.— kr. Ježice nove: gld. 3 50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr. Med čist: po gld. 41.— kr. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po gld. 36.— kr. do gld. 40.— kr. „ težke od 30 do kg „ „ 30.- „ „ „ 32 - „ „ lahke	„ „30.— „ „ „ »2.- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr klgr.) Telečje kože: 50 kr za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.85 kr. do gld. - .90 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 32 kr. za kg.
Druge vrste 17 do 26 „ „ „ Kože lisic po gld. 4.— do 5,— | „ kun „ „ 15,- „ 18,- j za „ dihurjev „ „ 3,— „ 4.— r , Mdr „ „ 12,- „ 13.- | Kože zajcev po gld. 16.— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100%.
Žito:
V	Ljubljani, 29. novembra 1899. Pšenica gld. 8,— kr., rž gld. 6.40 kr., ječmen gld. 6.40 kr., oves gld. 6.— kr., ajda gld. 8.— kr., proso gld. 9.— kr., turšica stara gld. 6.b0 kr., nova gld. 5.50 kr . leča gld. 12 — kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. -.— kr., seno gld. 1.80 kr., slama gld. —.- kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Oženj en kravar
(75-D brez otrok
se sprejme v službo na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu.
Kravar bi dobil s stanovanjem in priprosto hrano na mesec 8 gld., njegova žena pa kakor hlevska dekla isto tako in 6 gld. na mesec. Oba morata biti vešča delu v hlevu, pridna in trezna. Službo bi bilo nastopiti ob novem letu 1900.
oooooooooooooooooooo
S^sr" Domača tvrdka
Josip Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše in najcenejše travniške brane,
najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnice z ležiščem na krogle, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd.
Najboljše možnarje za streljanje proti toči, kakor tudi v nalašč zato uapravlje cilindre po prav solidni ceni. (14—10)
Prevzame v najboljšo in točno izvrško vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in drage obrtnijske napravo, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in cenejšo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jam61.
Tovarniške cene. "gl
rabi se do 1 marca 1900 za novo osrednjo državno trtnico v Br-šlinu pri Rudolfovem.
Koli morejo biti ravni, saj 5 do 51/, m dolgi, na zgornjem koncu vsaj H cm debeli, in ošpičeni
Kdor ima take kole na prodaj, naj se oglasi
do 15. decembra t. 1.,
pri tehničnem vodji g B. Skalicky-ju v Rudolfovem, in naj navede ceno za 1000 kolov, postavljenih v gori imenovano trtnico, ali pa na najbližjo železnično postajo, kakor tudi rok, v katerem se zaveže kole dostaviti.	(76 1)
Vsakovrstno opeko, s
kakor zarezano strešno opeko (Strangfal7-Dachziegel) in prešano zarezano opeke (Marseiller gepresste Dachziegel) navadne izdelano in s terom napojeno (črno) prodajata po najnižjih cenah
Knez & Supan6ič>
tovarna za opeko v Ljubljani.
Stroji za napravo tri
v zimskem času!
Slamoreznice, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli
za napravo živinske krme, štedilne peči z posteklenimi in nepostekleniini kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistlnice, trijerje-prebiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi.
PH. MAYFARTH & drug.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, II. Taborstrasse št 71.
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj Zastopniki in prekupci se iščejo 64- 5)
z znamko labuda
je najboljše sredstvo pri vseh kožnih boleznih, bodisi pri človeku, bodisi pri živini, ravnotako pri pranju
volnene ali pa svilnate pobe in obleke.
Belo perilo
se osnaži z Schichtovim milom brez vsakega posebnega truda ter se na ta način perilo tako ne vničuje kakor z drugim milom, zato je to milo izdatnejše kakor vsa druga mila. — V krajih, kjer ni tega mila v zalogi, naj se isto naroči naravnost pri
Juriju Schicht-u, Aussig a.Elbe,
tovarna za milo, olje, sveče itd.
Poštne zavoje, težke po 5 kq razpošilja, če se pošlje znesek 2 gld. 25 kr. naprej, franko na vse kraje avstro-ogerske.	(65—5)
Schichtova tovarna je v tej stroki ena največjih v Evropi.
Izdelek tega mila bil je odlikovan 1. 1894 na mej-narodni razstavi na Dunaju z zlato kolajno.
Važno za kmetijstvo!
Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za
v ■
Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zamotek 25 kr,, 5 zamotkov samo 1 gld.	(5—6)	Varstvena^ znamka.
Doktor Trnkoczy-a redilna štupa za
zivmo
za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zamotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld.

Varstvena znamka.
Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.
Dobiva se
Kranjsko.	Varstvena znamka.
Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naši ioni rpo-slana naročila se nftjlože in najceneje izvršujejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja poŠta in dežela).