TITOVE PONUDBE

Med glavne preganjalce katolicizma v
Evropi spada gotovo Tito. Ako verjame¬
mo tujim dopisnikom, ki so se v zadnjih
letih mudili v Jugoslaviji, tedaj je tam
preganjanje katolicizma takšno, da je v
nekaterih ozirih hujše od preganjanja v
drugih komunističnih državah. Ker je
moral Tito v raznih zvezah nekoliko s
svojim kom. radikalizmom popustiti, se
je zato tem bolj vrgel na preganjanje
vere, ker je računal, da je to še edino
področje, ki mu ostaja, da dokaže svo¬
jo komunistično pravovernost. In v tem
radikalnem preganjanju katolicizma so
so jugoslovanski komunisti “dobro” iz¬
kazali, a uspehov najbrž niso mogli ugo¬
toviti, kakor jih ne more žeti nikdo, ki
meni, da bo s terorjem Cerkev uničil.
Že druge revolucije so se spravljale nad
vero in njene predstavnike, opravile so
veliko razdejanja, toda po tem viharja
je Cerkev vedno obstala — povečana z
vrstami mučenikov in poveličana v trp¬
ljenju.

Vsi diktatorji in preganjalci Cerkve so
morali počasi ugotoviti, da njih delo ne
rodi nobenih pravih sadov. Po dobi te¬
rorja skušajo izmučene vernike in njih
pastirje ujeti v pasti, ki bi naj po drugi
poti Cerkev podvrgli njih kontroli in ob¬
lasti. Tako je tudi Tito izdal poseben
zakon o verskih skupinah v Jugoslaviji,
kjer tem skupinam ponuja “svobodno”
udejstvovanje. Postavil je posebno ko¬
misijo, ki ji je načeloval Boris Krajgher
in ta komisija je pripravila že statute in
jih skušala tudi uveljaviti. Potem, ko
je Tito razložil nove predpise ostalim
verskim skupinam v Jugoslaviji, so bili
poklicani tudi zastopniki jugoslovanskih
katoliških škofov, da bi se z vlado začela
pogajanja za uveljavljenje tega statuta
tudi za katoliško veroizpoved v Jugosla¬
viji. Tito je pogajanja hotel še bolj zara¬
di tega, ker ga je imenovanje nadškofa
Stepinea za kardinala tako razkačilo, da
je prekinil diplomatske stike z Vatika¬
nom. Ko je bil delegaciji škofov predan
novi osnutek, je bilo tudi nakazano, da
misli vlada kar naravnost z njimi ure¬
diti vse zadeve in pri tem izločiti Vati¬
kan in njegovo pristojnost. Ko je bila
pred dnevi zadnja konferenca med vlad¬
no komisijo in delegacijo škofov, je
“Tanjug” sam objavil, da so nastopile
težave v vprašanju cerkvenih porok, ver¬
skega pouka mladine in verskega tiska.
Agencija je omenila, da je vodja dele¬
gacije nadškof dr. Ujčič “razbil” poga¬
janja, ker da je izjavil, da za pristanek
v nekaterih vprašanjih ni pristojen.
Verjetno prehaja v teh zadevah pristoj¬
nost v odločbo sv. stolice, same, s to pa
sedaj Tito nima več diplomatskih sti¬
kov. Boris Krajgher sicer ni jurist, ven¬
dar bi imel lahko ob sebi dovolj pozna¬
valcev kanonskega prava. Saj jih je naj¬
brž tudi imel, pa je vendar zastavil de¬
legaciji škofov take zahteve, ki jih ti
niso mogli sprejeti — in to samo zato,
da jih je mogel obdolžiti “sabotaže” in
opravičiti nadaljnji val preganjanja ta¬
kih “saboterjev”.

Takih “trikov” so se posluževali že
mnogi, ki so se trudili, da bi spravili
Cerkev pod svojo kontrolo in to zato,
ker so menili, da jim taka kontrola pri¬
pada, ker da so “diktatorji” ali “revolu¬
cionarni” reformatorji, ki prinašajo nov
evangelij — v Jugoslaviji komunistični
ateizem. Kakor niso imeli posebne sre¬
če Titovi predniki (in to so bili Bis¬
marck, Emile Combes, Giolitti), tako
je tudi njemu dogodki ne bodo odmerili.

In ali je že to znak, da je prišlo spo¬
znanje prav kmalu? Dopisnik “New
York Timesa” Raymond poroča 1. maja
svojemu listu iz Beograda, da je imel
razgovor z osebo iz Kraigherjeve okolice,
ki mu je priznala, da se misli Titova
vlada odločiti za neposredna pogajanja
z Vatikanom. Ta osebnost mu je celo
izjavila, da ni nobenih “načelnih” razlo¬
gov, da se ne bi diplomatski stiki med
Jugoslavijo in Vatikanom obnovili. Do¬
pisnik je namreč poslal tej osebnosti ti
vprašanji: 1. kakšna vprašanja misli vla¬
da obravnavati v pogajanjih z Vatika¬
nom; 2. ako bi bila ta vprašanja ureje¬
na, ali bi vlada obnovila diplomatske sti¬
ke z Vatikanom. Prejel je naslednji od¬
govor: 1. pogajati se moremo z Vatika-

Veličastna prvomajska
proslava v Argentini

Prvomajske proslave v Argentini, kjer
je ta dan državni praznik in počiva vse
delo, zavzemajo vsako leto velike obse¬
ge. Letošnje so bile še posebno slovesne.
Predvsem v Bs. Airesu.

Slavnostni so se začele v jutranjih
urah. Ob osmih zjutraj se je predsednik
gral Peron pripeljal v kongresno palačo,
kjer je slovesno odprl 87. redno zase¬
danje obeh zakonodajnih teles. Za po¬
slanico zmage in nove Argentine v
prejšnjih letih je prebral lapidarno po¬
slanico narodne solidarnosti. V njej je
prikazal politično, socialno, gospodarsko
in kulturno stanje republike, podal pre¬
gled izvršenega dela vlade v republiki in
omenjal načrte, ki bodo izvršeni to leto,
ko se povsod že izvaja. II. petletni načrt.
Naglašal je, da je gospodarski položaj
republike zelo ugoden ter Argentina da¬
nes raspolaga z 1,859 miljoni pesov v
zlatu in 555 milijoni v devizah. Navajal
je zadnje dogodke, ki so imeli za cilj
povzročiti zmedo v republiki s porušit¬
vijo ravnotežja med plačami in cenami
živilom. Ta akcija je bila organizirana
tudi od zunaj; ko jo je vlada razbila,
so isti elementi začeli segati po bombnih
atentatih. Argentinski narod, predvsem
pa delovni sloji, so danes tako dobro or¬
ganizirani, da bo lahko Argentina na-
pram vsakomur branila svojo suvere¬
nost in si ne bo od nikogar pustila vsi¬
ljevati odločitev, ki ne bi bile v skladu
z njeno suverenostjo in s koristmi naro¬
da. Argentina ne želi biti nikomur kolo¬
nija. Ostro je obsodil tudi netočno poro¬
čanje nekaterih severnoameriških ti¬
skovnih agencij in nekaterih tam. listov
o razmerah v Argentini.

Izvajanja predsednika grala Perona
so navzoži senatorji in poslanci sprejeli
z velikim navdušenjem in odobravanjem.

Glavna slavnost je pa bila po¬
poldne na Majskem trgu, kjer se je zbra¬
lo nad en milijon ljudi. Trg so napolnili
do zadnjega prostora, prav tako pa tudi
vse avenide, ki vodijo nanj.

Prvi govornik je bil glavni tajnik CGT
Vuletich, potem, ko je vsa množica od¬
pela narodno himno in koračnico “Los

muchachos Peronistas”. Poklonil se je
spominu umrle ge Eve Peron, nato pa
vehementno obsodil zločinsko početje na¬
sprotnikov sedanje vlade v Argentini in
v inozemstvu. Povdarjal je, da se ta mi¬
lijonska množica ni zbrala, da bi svoje¬
ga prvoborca in zaščitnika grala Perona
kaj prosila. Hoče mu samo znova povda-
riti, da je z njim in da bo vedno z njim
tudi ostala in ga v vsem podpirala. Pred¬
sednika v imenu delovnega ljudstva po¬
ziva, naj nadaljuje z vso odločnostjo
borbo proti vsem, ki skušajo rušiti se¬
danji red ter spravljati v nevarnost vse
pridobitve delovnega ljudstva.

Predsednik gral Juan D. Peron je svoj
govor začel z ugotovitvijo, da je komaj
pred 15 dnevi na tem trgu padlo kot
žrtev podlega in zločinskega bombnega
atentata pet nedolžnih ljudi. Ta zločin
so zagrešili domači neprijatelji s pomoč¬
jo od zunaj. Na vse te elemente je na¬
slovil resno opozorilo, naj si nikar ne
delajo utvar in naj nikar ne mislijo, da
se narod boji takih bombic. Dosedaj je
narod te napade, za katere točno ve od¬
kod prihajajo, mirno sprejemal, v bodoče
bo pa na vsakega odgovoril tako, kakor
zasluži. Kadar je narod za svoje dosto¬
janstvo pripravljen umreti, je nepre¬
magljiv. In dostojanstvo domovine je
danes v vprašanju. Narod ima jasna na¬
čela. Taka načela je pa treba braniti z
življenjem. Zbrane množice naproša, naj
se zadržel popolnoma mirno, delati pa
naj puste njega, da bo udaril tam, kjer
in kadar bo potrebno. Ostro je obsodil
tudi razne inozemske tiskovne agencije
radi netočnega prikazovanja razmer v
Argentini, kakor tudi vse njene nepri-
jatelje zunaj, ki naročajo nemire v Ar¬
gentini, nato pa svetu prikazujejto kot
da bi bila v Argentini popolna zmeda.

Govor predsednika republike grala
Perona je milijonska množica sprejela
z viharnim navdušenjem in vzklikanjem.

Po njegovem govoru je bila izvoljena
še kraljica dela za celo republiko. Pred¬
sednik gral Peron ji je izročil dragoceno
zlato darilo. Izvajali so nato tudi še
umetniški program.

EN ESTE ANO OUEDAIA REESTRUCTURADO
EL PARTIDO PERONISTA

El Consejo superior del partido Peronista realizo en la semana pasada una
prolongada sesion con la presidencia del titular, senador nacional ALBERTO
TEISAIRE. Terminada la reunion, el senor Teisaire, acompanado del diputado
nacional Dr. Hector J. Campora, miembro de ese organismo, recibio a los perio-
distas y les manifesto que, consecuente con el proposito de crear un partido que
sea una institucion politica a la orden exelusiva del general Peron, con funcio-
namiento automatico y perfectamente controlada, se habia resuelto poner ter-
mino a la mieva estructuracion partidaria hasta fin de ano, de acuerdo con el
plan politico para 19.^1.

Destaco que. fundamentalmente, la organizacion tendra sus comandos sin
eomandantes, con un unico jefe: el general Peron, substituyendo.se asi a los
hombres por la organizacion.

A noto, ademas, que las autoridades de distrito — miembros de los consejos
— seran elegidas por las unidades basicas, exclusivamente, reservandose para las
autoridades centraies solamente, el derecho de impugnar candidatos.

Luego de hacer saber que habian asistido a la reunion los interventores par-
tidarios en la totalidad de los distritos, dijo que a ellos se les habian distribuido
14 folletos, ademas de otras recomendaciones, en los que se dan instrucciones
expresas para que pongan termino a sus tareas.

Anadio e! senor Teisaire que, en todo el pais, llegahan a 2.399.594 los afi-
liados con sus fichas depuradas, auedando aun 230.000, con sus fichas en estudio.

Finalmentc, el presidente del consejo hizo saber que ese organismo habia
dispueslo la expulsion de 64 afiliados del distrito de Mendoza, por haberse com-
probado que figuraban inscriptos en padrones partidarios de grupos opositores
o que habian desempefiado las tareas de fiscales de estos.

PREDINOVA PERONISTIČNE STRANKE

Vrhovni svet Peronistične stranke je imel pod predsedništvom senatorja
ALBERTA TEISARE-ja prejšnji teden daljšo sejo. Po končani seji je senator
Alberto Teisaire v navzočnosti člana tega sveta dr. Hectorja Campore sprejel
časnikarje ter jim je izjavil, da je Vrhovni svet Peronistične stranke sklenil, da
bo v skladu z določili političnega načrta za 1953 do konca tega leta docela preosr.o-
val peronistično stranko ter jo bo preosnoval v pravo politično stranko, ki bo po¬
litični instrument generala Perona, Stranka bo imela svoje organizacije, njen
edini šef bo'pa gral Peron. Volitve članov strankinih odborov bodo izvedle kra¬
jevne organizacije, centralne strankine oblasti si bodo pridržale samo pravico
do določanja kandidatov.

Predsednik Vrhovnega sveta Peronistične stranke Teisaire je končno tudi
povedal, da je po izvršenem pretresu članstva v Peronističnem gibanju danes
2,359.594 članov s članskimi izkaznicami, v pretresu jih je pa še 230.009. Ome¬
nil je tudi, da je v zadnjem času Vrhovni svet Peronistične stranke odredil iz¬
ključitev 64 članov v mendoškem okrožju, ker je zanje ugotovil, da so bili isto¬
časno tudi člani opozicionalnih strank.

ADENAUERJU SE MUDI

Med vsemi evropskimi državniki je
kancler zahodne Nemčije Adenauer tisti,
ki uživa pri Amerikaneih posebno spo¬
štovanje. Ko je bil pred tedni v Wa-
shingtonu na obisku pri'Eisenhowerju je
moskovska “Pravda” hitro vrgla v svet
intrigo, da so Adenauerja ameriški
državniki pri tem obisku bolj častili in
gostili kakor pa pred njim angleške in
francoske ministre, ki so bili pred njim
na posvetih z Eisenhowerjem. Ko se je
Adenauer vrnil domov, je na prvem ve¬
likem shodu povedal, da je zunanja po¬
litika zahodne nemške vlade popolnoma
na strani ameriške politike in da bi bi¬
lo za Nemčijo usodno, ako bi se od te
politike oddaljila le za las. Toda ta po¬
litika sloni v njegovi Nemčiji dejansko
na zelo šibkih nogah. Nižja, to je po¬
slanska zbornica v Bonnu je sicer spre¬
jela in odobrila pogodbe z zahodnimi za¬
vezniki, višja zbornica, v kateri so za¬
stopniki posameznih dežel, pa je odobri¬
tev pogodb odklonila, češ da se mora o
njih ustavni veljavnosti poprej izraziti
vrhovno sodišče. Te pogodbe dajejo za-

nom, ako se Vatikan odloči, da se ne bo
vmešaval v naše “notranje” zadeve”; 2.
naš prelom z Vatikanom ni bil načelne
narave in zato je drugo vprašanje po¬
jasnjeno z našim prvim odgovorom.

Nikakor pa ne pomeni, da bi Tito z
obnovo zvez z Vatikanom pristal na ka¬
ko posebno olajšanje delovanja verskih
predstavnikov v Jugoslaviji. Tito se je
s prelomom z Vatikanom na zahodu
“blamiral”. Popraviti hoče le vtis na zu¬
naj, doma bo pa naprej delal tako, ka¬
kor dela vsak pravi komunist, ki se ne
sme držati nobene besede ali dogovora,
ako ta ni v korist komunizmu in njego¬
vim naukom.

hodni Nemčiji enakopravnost z ostalimi
zahodnimi zavezniki, vračajo ji suvere¬
nost tudi na področju zunanje politike
in ji odpirajo pot za oborožitev vojske,
ki bi bila članica evropske obrambne voj¬
ne sile. Ako teh pogodb zahodna Nem¬
čija ne sprejme, tedaj se mora spreme¬
niti ves sestav nemške zunanje politike.

ADENAUER SE ODPRAVLJA NA
OBISK V PARIZ

Adenauerjeva zunanja politika je za¬
hodni Nemčiji prinesla ogromno koristi.
Ameriški zastopniki so v Evropi nad to
politiko tako navdušeni, da je opazno,
kako nemško stališče odločneje podpira¬
jo, kakor pa zahteve ostalih zaveznikov.
Sadovi te politike se najbolj kažejo v
obnovi nemške mednarodne trgovine. Si¬
len razmah gospodarstva po sklepu po¬
godb z zahodnimi zavezniki je v zadnjih
letih silno dvignil življenjski standard
nemškega prebivalstva in je danes že
verjetno najvišji v Evropi, če ne še bolj¬
ši kot pa v Združenih državah.

Ako se sedaj zahodni nemški vladi ne
posreči izvesti pogodb z zahodom, bo vse
to prišlo v veliko nevarnost. Združene
države pri tej novi situaciji, ki je na¬
stala, ker pogodbe še niso sprejete in
ratificirane, vztrajajo pri tem, da se mo¬
ra delo za ratificiranje pogodb in za
evropsko unijo nadaljevati in da mora
imeti pri tem zahodna Nemčija poseben
delež. Zato lahko odhaja sedaj Adenauer
na romanje po zahodnih evropskih pre¬
stolnicah z zavestjo, da tam najde pri
merno oporo za borbo proti domači opo¬
ziciji. Po 10. maju bo na obisku v Pari¬
zu, okrog 14. maja pa bo v Londonu.

V domačih zbornicah parlamenta gro¬
zi Adenauerju opozicija, ki bi hotela
nemško ratifikacijo preprečiti. V Parizu
in Londonu pa narašča za Nemčijo ne¬

varnost, ki je še mnogo večja od doma- !
če. Iz Moskve se še ni polegla propa¬
ganda o miru in o sodelovanju med
vzhodom in zahodom. Nikjer še ni zna¬
kov, da mislijo v Moskvi s tem zvo-
nenjem prenehati, ker so na Koreji po¬
gajanja za premirje pospešili, v moskov¬
ski “Pravdi” pa je prav te dni Ilija
Ehrenburg napisal skoraj dve strani
dolg uvodnik, v katerem se naravnost
“slini” zahodu in riše koristnost mirne¬
ga sodelovanja med vzhodom in zahodom
v nejlepši luči.

Kaj pomeni to za Nemčijo? Najmanj,
kar se lahko iz vsega tega rodi, je ta¬
ko zvana konferenca štirih. V Washing-
tonu so proti taki konferenci, ker da
komunisti še niso z dejanji dovolj poka¬
zali, da so res za mir. Toda v Londonu
se govori, da je Churchill že tako spret¬
no vse uredil, da “ima” konferenco šti¬
rih že v žepu. V Parizu so sicer “hudi”*
na Moskvo, ker jim dela take težave v
Indokini in v severni Afriki, toda prav
radi bi videli, da bi prišlo do konference
štirih, kjer bi lahko nekoliko pointrigi-
vali proti USA; Francozom v kolonijah
ne delajo težav samo komunisti, prav
enako “huskajo” narode v Aziji in zla¬
sti v severni Afriki proti Francozom tu¬
di ameriški zastopniki, ki menijo, da bi
bilo bolje, ako bi bile kolonije samostoj¬
ne kot pa da so pod kontrolo francoskih
oblasti, ki so še vedno tako minirane s
komunistično usmerjenim uradništvom. j
Na konferenci štirih bi se francoski de¬
legaciji mogoče posrečilo zmanjšati po- ;
men Nemčije v Evropi — kakor si to za¬
mišljajo Amerikanci, ki menijo, da je
samo nemški vojak sposoben pravilno
uporabljati ameriško orožje — in tako
bi Francija v Evropi mogoče še mogla 1
prehiteti naraščajoči vpliv Nemčije in si
ohraniti vsaj videz vodstva na evrop¬
skem kontinentu. Ako bi sovjetom kaza¬
lo na ta način povečati opozicijo proti
USA, bi gotovo to francosko ambicijo
z vsemi silami podprli. In ceno za tal;
razvoj dogodkov bi morala plačati Nem¬
čija.

KAJ LAHKO ŠTIRJE DADO
NEMČIJI?

Poleg azijskih problemov bi konferen¬

ca štirih morala urejati zlasti vprašanje
Nemčije, še vedno je v veljavi tista do¬
ločba potsdamske pogodbe, ki govori, da
morajo štirje zavezniki skupaj sestaviti
mirovno pogodbo za vso Nemčijo. Na
konferenci v Potsdamu je bilo tudi (si¬
cer megleno) določeno, da bodi črta
Odra - Neisse bodoča vzhodna meja
Nemčije. Na konferenci štirih bi fran¬
coski in ruski delegati g-otovo terjali in
tudi zelo lahko dosegli, da bi bilo pro¬
glašeno, da mora ostati Nemčija nevtral¬
na in brez oborožene sile, ker bi njeni
sosedi skupno s sovjeti s svojo vojsko
poroštvovali za nedotakljivost nemškega
ozemlja. Za to ceno bi bila potem raz¬
delitev Nemčije odpravljena in vse te
sklepe bi gotovo podprli tudi Angleži,
ker bi videli, da ostaja Nemčija na tleh
še za dobo nekaj lepih desetletij.

Ko odhaja Adenauer sedaj na to ro¬
manje po zahodni Evropi, nosi s seboj
lepe karte. Predvsem so to pogodbe, ki
so jih zavezniki podpisali z zahodno
Nemčijo, ko so bili spori s sovjeti na
višku. Te pogodbe so nameravale obilo
poplačati nemško sodelovanje z zaho¬
dom, predvsem pa so se zahodni zavez¬
niki izjavili proti temu, da bi bila bo¬
doča nemška vzhodna meja ob Odri in
Neissi. Ker na svetu komunistom nikdo
nič več ne verjame, so zahodni zavezni¬
ki tudi (doslej) odklanjali misel o
nevtralizaciji nemškega ozemlja in so šli
dalje, ter Nemce same svarili, da naj ne
verujejo v sovjetske obljube, ker bo za
sovjete nemško ozemlje teren za bodoče
vojaške akcije proti zahodni Evropi.

V svojih izjavah je Adenauer nad vse
glasno svaril zahodne zaveznike, da naj
ne nasedajo moskovski mirovni propa¬
gandi. Kakor ima v bistvu prav, pa je
vendar dovolj jasno, kaj vse še grozi
Nemčiji, ako pride do kakega sporazu¬
ma med zahodom in vzhodom. Prvo, kar
bi sovjeti dosegli bi bilo, da se obnovi
skupna zavezniška kontrola nad vso
Nemčijo. To kontrolo so sicer sovjeti
razbili, sedaj pa si jo žele, ker bi na
‘a način dosegli, da bi avtomatično pro¬
padle pogodbe, ki so jih zahodni zavez¬
niki sklenili z Adenauerjevo vlado. Ob¬
nova skupne zavezniške kontrole tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. V. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

J. maj je bil letos po vsem svetu mi¬
ren. Običajni govori o delu, o socialnih
vprašanjih, o borbi delavstva itd. so od¬
mevali iz zvočnikov po prestolnicah to
in onstran železne zavese. Izstopata
dva govora, diametralno nasprotna: Pa¬
pež Pij XII. je govoril svetovnemu de¬
lavstvu: “Kristus je večino svojega ze¬
meljskega življenja preživel kot nava¬
den delavec... 1. maj je dan, ko se

potrjuje volja premagati razredno bor¬
bo in sovraštvo s silami, ki izvirajo iz
socialne pravičnosti, medsebojnega brat¬
skega spoštovanja in usmiljenja iz lju¬
bezni do Kristusa.” Drugi govor je iz¬
zvenel na Majskem trgu v Moskvi iz
ust maršala Bulganina o veličini brez¬
božne diktature proletariata, katere go¬
nilna sila je sovraštvo. Tudi je lako¬
nično pozval zahodni svet, naj “z deja¬
nji dokaže hotenje po miru, ne z bese¬
dami,” hoteč s tem izbiti orožje iz rok
Eisenhowerju, ki še vedno vodi mirov¬
no ofenzivo proti Sovjetom.

Dulles in Stassen sta v soboto odpo¬
tovala na Bližnji in Srednji Vzhod ter
bosta obiskala Egipt, Izrael, Transjor-
danijo, Sirijo, Libanon, Irak, Saudijevo
Arabijo, Indijo, Pakistan, Grčijo in Li¬
bijo. V dobrih 10 dneh nameravata
proučiti položaj v tem delu sveta na li¬
cu mesta, da ukreneta vse potrebno za
ohranitev ali celo zboljšanje odnosov
teh držav z USA. Področje, po kate¬
rem potujeta, je za USA in njene ob¬
rambne načrte proti sovjetskemu komu¬
nizmu neprecenljive važnosti, toliko
bolj, ker se te države izmikajo angle¬
škemu vplivu in se še niso odločile,
kam bi krenile — na severu pa prežita
nanje dva rdeča velikana: ZSSR in Ki¬
tajska. V arabske države prihajata oba
Amerikanca prav v trenutku, ko sta
prestole Jordanije in Iraka zasedla 18
let stara kralja: Husein I in Fejsal II.
Mlada kralja, oba šolana v Angliji, sta
tesno navezana na svoje svetovalce, ka¬
terih zunanjo politiko je mogoče zajeti
v dva načrta: skupnost arabskega sve¬
ta proti Izraelu in — zavedajoč se svo¬
jega strateškega in gospodarskega polo¬
žaja — čim večji dobiček od USA na
eni in ZSSR na drugi strani. Prav ta¬
ko pa so v nedeljo, ko sta bila Dulles
in Stassen že na poti, arabske države
izdale skupno spomenico, v kateri pod¬
pirajo Egipt v njegovi borbi z Anglijo
glede evakuacije Sueza. V Kairu so
medtem objavili, da je “Egipt priprav¬
ljen doprinesti krvni davek za' svojo
svobodo” in da je “Anglija sovražnik
Egipta št. 1.” Kairsko časopisje tudi
objavlja, da se egipčanska vojska “pri- j
pravlja na obračun z Anglijo.”

Laos, ki so ga komunisti neovirano
osvajali od 12. aprila dalje, se je zaen¬
krat oddahnil, ko so se rdeči oddelki ne¬
nadoma pričeli umikati proti severu, ne
da bi navalili na prestolnico Luang
Prabang. Ukaz za umik je vsekakor pri¬
šel in Moskve in mu ni vzrok nastopa¬
joče pomladansko deževje. Rdeča vojska
ima zasedeno sedaj eno četrtino Laosa,
področje, veliko kakor polovica Franci¬
je. Rezultat rdečega pohoda v Laos je
bil: proglasitev “svobodne ljudske repu¬
blike Laos” s komunistično vlado; po-
grabitev celotne žetve opija v vrednosti
več milijard frankov.

Korejsko vprašanje se vleče v nedo- \
gled. Zamenjava ranjenih in bolnih voj¬
nih ujetnikov je bila le samo kratek
oddih v enoličnih govorih in protigovo-
rih v Panmunjonu. Bilo je to prvo — - j
in verjetno edino — pozitivno dejanje !
rdečih od konca II. svetovne vojne. Da
je do njega prišlo, so brez dvoma dru¬
gi vzroki, kakor pa človekoljubnost ali
želja po resničnem miru. To potrjuje I
dejstvo, da Nam II ni hotel pristati na I
Pakistan kot nevtralno deželo, ki naj bi 1
sprejela 46.000 kitajskih in severnoko- i
rejskih ujetnikov, ki se nočejo vrniti v j
rdeči raj, čeprav jo je prej poleg Indi¬
je, Siama in Indonezije sam predlagal
kot nevtralno. Namesto predloga, ki so !
ga bili zavezniki takoj sprejeli, je čez j
nekaj dni Nam II postavil nov predlog, |
da naj komisija petih držav: češke, Švi- !
ce, Poljske, švedske in Indije, ki bi vsa¬
ka poslale v južno Korejo enako števi¬
lo vojakov, vzame v zaščito ujetnike, ki
se nočejo vrniti domov. Ta predlog A-
merikanci sedaj proučujejo, toda pre¬
vidno. Med petimi predlaganimi sta dve
komunistični državi in bi tako komuni¬
sti imeli svoje vojake — špijone raztre¬
sene po vsem zavezniškem zaledju.

Churchillova konservativna stranka je ;
na občinskih volitvah v Angliji dožive- I
la hud poraz, ko je izgubila 250 sede¬
žev, laboristi pa so na njen račun do¬
živeli zmago s pridobitvijo 363 sedežev,
s čimer sedaj kontrolirajo 10 največjih
angleških občin.

Slovesna zakijučilev kongresa Krščanske demokratske
zveze za Srednjo Evropo -

Zadnji dan kongresa, dne 15. marca
1953 zvečer, so se delegati in gosti kon¬
gresa udeležili slavnostne večerje, ki je
bila njim v čast prirejena v veliki dvo¬
rani hotela Beekman Tower, kjer se je
kongres vršil. Ta večerja je zaključila
tri dni trajajoči kongres Krščansko-
demokratske zveze za srednjo Evropo.
Udeležilo se je je okrog 250 oseb, med
njimi delegati šestih strank — članic
Zveze in ostali politični voditelji demo¬
kratskih strank iz Srednje Evrope, ki so
sedaj v tujini, kakor tudi odlični pobor-
niki krščanske demokracije iz zapadne
Evrope in latinske Amerike. Vabilu so
se odzvali tudi prijatelji krščansko-de-
mokratskega gibanja v Združenih drža¬
vah.

Med odličnimi g-osti sta bila senatorja
Theodore Green in Ralph Flanders; da¬
lje poslanik Združenih držav pri Zdru¬
ženih narodih James J. Wadsworth, ki
je zastopal zadržanega glavnega posla¬
nika Henry Cabot Lodge-a; Narodni od¬
bor za svobodno Evropo so predstavlja¬
li predsednik Whitney Shepardson, pod¬
predsednik Frederic Dolbeare in direk¬
tor Bernard Yarrow; posamezne narod¬
ne skupine, ki so v Zvezi zastopane, so
predstavljali Msgr. Kozi-Hrvath Ma¬
džarsko, Dr. Miha Krek Jugoslavijo, Dr.
Adolf Prochazka češkoslovaško, Karol
Popiel Poljsko, Dr. Kazys Pakštas

Litvo.

Uvodno zdravico je izrekel predsednik
CDUCE Msgr. Ivazi-Horvath, ki je med
drugim izjavil: Vesti iz komunističnih

dežel izpričujejo, da je osebnost pred¬
sednika Eisenhovrerja in njegova osvo¬
bodilna politika okrepila odpor in zno¬

va prižgala plamen upanja na osvobo¬
ditev med zasužnjenimi narodi. Dejstvo,
da je Henry Cabor Logde, vodja ame¬
riškega zastopstva pri Združenih naro¬
dih poslal na to večerjo svojega osebne¬
ga zastopnika, kakor tudi dejstvo, da je
tu med nami mnogo odličnih predstavni¬
kov svobodnih dežel pri Združenih na¬
rodih, nas navdaja z upanjem, da svo¬
bodni svet želi videti nas, voditelje de¬
mokracije v izgnanstvu, raje kot one, ki
sede danes kot zastopniki naših domo¬
vin, po volji Moskve, v zgradbi Združe¬
nih narodov — le eno skupino hiš proč
pd tu.”

Nato se je javil k besedi senator
Theodore F. Green. Ko je v uvodu svo¬
jega govora povdaril namen, zaradi ka¬
terega je bila Krščansko-demokratska
zveza ustanovljena, je nadaljeval dobe¬
sedno: “Borite se za veliko stvar, in z
vami so naše globode simpatije. Mislim,
da imate prav, ko delate načrte za bo¬
dočo združitev narodov v Evropi na pod¬
lagi neke federativne unije. Dežel za že¬
lezno zaveso nismo pozabili ne mi v

Ameriki, ne narodi v zapadni Evropi.
Ameriški narod, ki pozna in ljubi svobo¬
do, ne bo nikoli priznal zasužnjenja
drugih narodov, pa naj se to zgodi s si¬
lo ali s prevaro. Obe naši veliki stranki,
demokratska in republikanska, sta po¬
novno poudarili svojo privrženost politi¬
ki osvoboditve onih dežel, ki jih je za¬
sužnjil komunizem; to politiko bosta za¬
sledovali z vsemi možnimi miroljubni¬
mi sredstvi. Svobodni svet sedaj pač do¬
bro pozna pravo naravo komunizma.
Uresničenje načel, ki jih vsebuje Atlant¬
ska listina, bo prineslo svobodo svetu.”

Drugi je vstal Whitney Shepardson,
predsednik Narodnega odbora za svobod¬
no Evropo, da nazdravi kongresu v ime¬
nu te organizacije. Narodni odbor za
svobodno Evropo, je dejal v teku svoje¬
ga govora Mr. Shepardson, spremlja
vaše gibanje s prijateljskim zanimanjem
vse od njegovega začetka. Ponosen sem,
da morem predstavljati to organizacijo
na tem večeru, ki pomeni mejnik v zgo¬
dovini krščansko-demokratske zveze, pa
ob enem tudi mejnik v zgodovini naše
organizacije. Prav je, da sodelujemo s
člani Krščansko-demokratske zveze, za¬
kaj vaša zveza in naša organizacija po¬
menita naravnost upor zoper materiali¬
stično in brezbožno ideologijo svetovne¬
ga komunizma. Prav je tudi, da je vaš
kongres bil tu v Združenih državah, kaj¬
ti ta dežela je tudi krščanska in demo¬
kratska. želimo korakati z vami v bo¬
doče, kakor smo korakali doslej, proti
koncu te skupne poti, ki vodi v svobodo.”

Posebne, izredne pozornosti je bil de¬
ležen nagovor poslanika Wadsworth-a,
ki je predstavljal na banketu vlado
Združenih držav. Dejal je med drugim
tole: “Spremembe v deželi velikega na¬
sprotnika svobodnega sveta, o katerih
pravkar čujemo, prinašajo nove proble¬
me in novo priložnost za nas vse. Pri
reševanju teh vprašanj in pri njih pre¬
vajanju v priložnosti bo svobodni svet
zelo potreboval organizacije, kakor je
vaša. Vi nas stalno opominjate, kako so
udai"ci, rane in nasilja, prizadejana na¬
rodnim in verskim izročiom, kakor tudi
ukinitev verskih in državljanskih pravic,
neizbežna usoda človeka pod komunistič¬

no oblastjo. Na drugi strani je vaša de¬
lavnost tu stalni vir, iz katerega teče
ljudem zagotovilo, da bo napočil dan
njihove osvoboditve.”

“Vaša Zveza”, je nadaljeval govornik,
“je združila politične stranke, ki imajo
dolgo in odlično zgodovino v deželah,
kjer so nastale. Sedaj ste pa, v tujini,
postavili program, ki naj pripomore k
federativni ureditvi suverenih držav v
srednji Evropi, poleg tega pa tesno so¬
delujete s krščansko - demokratskimi
strankami zapadne Evrope, ki so se to¬
liko trudile za Schumanov načrt in za
druge vidne znake združene evropske
skupnosti. Danes zajema svet nov val,
ki pomenja Evropi več kot golo osvobo¬
ditev dežel za železno zaveso. Ta val po¬
meni zagotovilo Evropi, da bo politično
združena, gospodarsko produktivna in
deležna onih duhovnih dobrin in vred¬
not, ki so bile v preteklosti krona in sla¬
va njenega imena. Pri vašem prizade¬
vanju za tako Evropo ste si pridobili
zaupanje in pohvalo vsega svobodnega
človeštva.”

Oficielni del banketa je zaključil se¬
nator Ralph E. Flanders (Rep., Ver¬
mont), ki je dejal, “da je prišel čas, ko
moremo biti bolj točni in konstruktivni
v naših poslanicah zasužnjenim naro¬
dom. Toda vaši narodi ne smejo uporab¬
ljati prenaglih gibanj za osvoboditev in
ne smejo dvigniti se v vidnem uporu in
vstaji. Pač pa morajo biti polni poguma
in bistroumnosti, da doprinesejo svoj de¬
lež pri delu za svobodo, ko pride čas. Vsi
skupaj združimo svoja prizadevanja za
dosego tega cilja kot bratje in sinovi
enega Očeta.”

V takem vzdušju prisrčnega bratske¬
ga sodelovanja in v duhovni enotnosti
je bil zaključen prvi mednarodni kon¬
gres kršč.-dem. zveze za srednjo Evro¬
po.

Naj za sklep navedemo, da so se ve¬
čerje udeležili vsi voditelji narodnih od¬
borov v izgnanstvu iz dežel srednje in
vzhodne Evrope, oba predsednika med¬
narodnih političnih organizacij iz teh
dežel -— kmetske in liberalne, kakor tu¬
di mnogi predstavniki političnega in jav¬
nega življenja v zapadnem svetu in v la¬
tinski Ameriki. Reče se lahko, da je bil
zaključni banket dostojna in prisrčna
sklepna slovesnost, vredna organizira¬
nega in vsestransko uspelega kongresa.

Tržaški problemi

(Nadaljevanje s 1. strani)

nad zahodno Nemčijo bi vladi v Bonnu
odvzela vse, kar so ji te pogodbe dajale.
Ker bi sovjeti nadaljnja pogajanja za
mirovno pogodbo z enotno nemško vla¬
do zavlačevali, bi nastal v vsej sicer
združeni Nemčiji kaos, ki bi uničil vse,
kar se je dosedaj na zahodu tudi z za¬
vezniško pomočjo zgradilo.

Adenauerju se mudi, ker verjetno so¬
vjeti s svojimi pozavnami ne bodo od¬
nehali, dokler ne bodo vsaj nekaj do¬
segli. Verjetno se bo iz vsega tega ro¬
dila res kaka konferenca štirih, ki jo bo¬
do pa sovjeti sami nazadnje tako izsabo-
tirali, da ne bo ničesar primernega spre¬
jela, pač pa bo v Nemčiji sami ustva¬
rila tako razpoloženje, da ne bodo Nem¬
ci več verjeli, da sloni Adenauerjeva po¬
litika na trdnih nogah. In Adenauer mo¬
ra letos na splošne volitve in ako do te¬
daj ne doseže jasnosti o tem, da so za¬
hodni zavezniki resno mislili, ko so skle¬
pali pogodbe z zahadno Nemčijo, tedaj
je verjetno ves sestav nemške politike
v veliki nevarnosti. Ako se podre dokaz,

Zadnji meseci predstavljajo pomemb¬
no razdobje v izjasnitvi položaja Slo¬
vencev v Trstu. Neposredna grožnja
priključitve Trsta Italiji je bila ob Ti¬
tovem obisku v Londonu oddaljena, a
ne odstranjena. To pa je tudi edini po¬
zitivni dogodek, ki so ga Slovenci v
Trstu doživeli.

Ustavna sprememba v Jugoslaviji in
zamenjava Kardelj — Popovič je dala
slutiti, da bodo zadeve zamejskih Slo¬
vencev potisnjene v pozabo. Kardelj se
je kot Slovenec in zunanji minister ču¬
til mnogo bolj vezanega, da ne prepu¬
šča zamejskih Slovencev njihovi usodi
kot velja to za sedanjega državnega
tajnika za zunanje zadeve Kočo Popo¬
viča. Slovenske zadeve bodo spet enkrat
reševali ali pa nereševali Srbi.

V Trstu se je hitro čutila posledica.
Zunanje opravičilo je sicer pomanjkanje
deviz in suša. A v to opravičilo malo¬
kdo verjame.

Čez noč je bila ukinjena revija “Raz¬
gledi”. Odpuščen je bil del osebja pri
Narodnem gledališču. Ostali ostanejo v
službi do konca sezone, nato gledališče
preneha z delom. Odpuščen je bil del
osebja v slovenskih titovskih ustanovah.
Tiskarna v Ulici Sv. Frančiška se je
preimenovala v “Graphis” in je prešla
v roke uslužbencev podjetja. Gospodar¬
ski štirinajstdnevnik “Gospodarstvo” bo
menda prenehal izhajati poleti.

Kot v zasmeh vsemu temu je govoril
25. aprila 1953 v Ljubljani Marijan
Brecelj, da bo Socialistična zveza usme¬
rila svoje delo v čim večjo pomoč roja-

da so zahodni zavezniki sposobni skup
no z bonnsko vlado doseči zedinjenje !  kom v Italiji in Trstu.

Nemčije, njeno oborožitev in umik sovje¬
tov z nemškega ozemlja proti vzhodu,
tedaj bodo vodstvo nemške politike ve¬
rjetno prevzeli tisti, ki menijo, da ima¬
jo sovjeti prav, ko ponujajo večno
nevtralizacijo Nemčije. In med temi
državniki, ki se pripravljajo na vodstvo
take politike, so velika imena iz nem¬
ške preteklosti. Na prvem mestu je ime
bivšega nemškega kanclerja drja Wirtha,
ki je bil v zadnjem času večkrat v Mos¬
kvi, je ime drja Nadolnyja, voditelja
nemških liberalcev — da ne govorimo o
nacistih, lri so v veliki večini še vedno
naziranja, da je treba potegniti s sovie-
ti, da se prisili odhod Amerikancev iz
Evrope. Ko se bo to zgodilo, bodo Nem¬
ci že znali obračunati s sovjeti in osta¬
limi nadležnimi sosedi okoli sebe.

Za zgraditev “Narodnega doma” je
bilo zbranih precej milijonov, danes pa
nihče niti ne govori, niti ne piše več o
njem, kot da bi ne bil več potreben.

Kljub temu, da gre za titovske usta¬
nove, ki pa jih ne moremo enačiti s ko¬
munističnimi, dasi so od njih odvisne in
nanje vezane, pomenja vendar vse to
hudo škodo za ohranjanje slovenstva v
Trstu.

Slovenci domačini ne morejo od Itali¬
janov ničesar pričakovati. Doslej so
pričakovali od Jugoslavije. Nič čudnega
torej, če se ob sedanjih dogodkih, ki jih
pa ne upa nihče javno opisati, vedno
več Slovencev skriva pod plašč indipen-
dentizma, manj nevarnega kot je odkri¬
to slovenstvo.

Italijanski pritisk se v Trstu ne

zmanjšuje, čutiti ga je na vseh poljih.
Četudi ni vedno javen in očiten, nikdar
ne odneha.

Nabrežinski postajni načelnik Slove¬
nec je bil pred nekaj dnevi prestavljen
v Rovign. Pritožbe pri zaveznikih, da
gre za prestavitev Slovenca preko meje,
so seveda bile kot bob ob steno. Služ¬
bena potreba. Začelo se je torej že tisto
razbijanje in raztresanje Slovencev, da
se oslabi njihova že šibka povezanost in
da ne bodo mogli biti več nevarni.

Predsednik cone dr. Palutan je odšel
iz Trsta za prefekta v Vicenzo. Na nje¬
govo mesto je bil imenovan dr. Micelli.
O kakem slovenskem zastopniku na
predsedstvu cone ali v drugih uradih
seveda ni govora. Niti v uradih za po¬
ljedelstvo, dasi so poljedelci na Trža¬
škem le Slovenci.

Hudi so udarci na šolah. Prejšnji in¬
špektor slovenskih srednjih šol prof.
Mizerit je bil na lastno prošnjo imeno¬
van za ravnatelja višje realne gimnazi¬
je. A mesto inšpektorja je ostalo praz¬
no. Protesti šolnikov in političnih strank
so seveda naleteli na gluha ušesa pri
novem italijanskem šefu zavezniškega
prosvetnega urada prof. Faddi. Sloven¬
ske srednje šole so torej danes direkt¬
no odvisne od italijanskega Višjega šol¬
skega nadzorništva. Prekinilo se je tudi
redno izdajanje slovenskih šolskih knjig,
ker letos še ni bila imenovana komisija,
ki je knjige sprejemala in ocenjevala.
Nova šola pri Sv. Ivanu, grajena iz¬
recno za potrebe Slovencev, je že dalj
časa pod streho, a dokončno dovršitev
Italijani na vse načine zavlačujejo, sa¬
mo da bi šole ne mogli dobiti Slovenci.

Jasno je, da nezakonitega in provizo¬
ričnega stanja slovenskih šol ni mogo¬
če urediti čez noč. Odredba ZVU, ki je
šole ustanovila, je namreč tako nepo¬
polna in v nesoglasju z veljavno šolsko
zakonodajo, da so slovenske šole tako-
rekoč izven zakona.

Italijani seveda to izrabljajo, ovirajo
z juridičnirni in administrativnimi ukre¬
pi redno delo in ker ne nalete pri slo¬
venskih šolskih predstavnikih na dovolj
in pravočasen odpor, je njihovo delo še
olajšano. Sistem protestov po dovršenih
dejstvih je pač zelo platoničen način bo¬
ja za uveljavljenje slovenskih zahtev,
tako neuspešen za bodoče, kot je bil ved¬
no doslej.

(Nadaljevanje na 3. strani)

ARGENTINA

ODKRITJE TERORISTIČNE
ORGANIZACIJE

V Bs. Airesu se je v zadnjem času
odigrala vrsta zločinskih bombnih
atentatov, ki so jih pripravili na¬
sprotniki sed. vlade in ki so imeli za
cilj povzročiti zmedo v republiki in
končno nasilno spremeniti sed. vlad¬
ni sistem.

Prvi teroristični akt je bil izvršen
na postaji Retiro ob vrnitvi predsed¬
nika grala Perona z obiska v sosednji
republiki čile. Temu terorističnemu
dejanju je sledila eksplozija bombe v
bližini hiše, v kateri je ležal na mr¬
tvaškem odru pok. Juan Duarte. Ob
tej priliki so organi polic, oblasti od¬
krili še dve drugi postavljeni bombi,
ki pa nista eksplodirali. Pri teh te¬
rorističnih aktih človeških žrtev ni
bilo, medtem ko sta zločinska bomb¬
na atentata na Majskem trgu dne 15.
aprila zahtevala 5 smrtnih žrtev in
veliko število ranjenih. Pozneje je v
bolnišnici umrla še ena oseba. Tem
bombnim atentatom je sledila eksplo¬
zija bombe pred palačo častniškega
doma; v noči med 30. aprilom in 1.
majem je v Bs. Airesu eksplodiralo
več bomb na različnih krajih. Zadnja
med govorom predsednika grala Pe¬
rona v kongresu, v bližini te palače
v ulici Pozos. človeških žrtev ni bilo
nikjer, pač pa samo materialna ško¬
da. Naslednja eksplozija bombe je
bila v jutranjih urah prejšnji petek.
Ranjenih je bilo več oseb.

Teroristični elementi so pripravlja¬
li bombni atentat tudi na zun. min.
dr. Remorina ter so skušali položiti
razstrelivo v njegov avtomobil, kar
so pa pravočasno preprečili varnostni
organi.

Policijske oblasti so po prvih tero¬
rističnih aktih povečale varnostno
službo in'uvedle vsestransko preizka-
vo, ki je privedla po bombnem aten¬
tatu na Majskem trj>-u do prvih od¬
kritij. V nekem poslovnem lokalu, ki
so ga funkcionarji radikalne stranke
uporabljali tudi za svoje tajne se¬
stanke, je policija odkrila velike ko¬
ličine eksplozivnih stvari. Temu od¬
kritju so sledile takoj aretacije funk¬
cionarjev te stranke, ki so bili v
kakršnikoli zvezi z že izvršenimi te¬
rorističnimi akti in z najdenim eks¬
plozivom. To je bila prva teroristič¬
na skupina. Policija je pa nadaljeva¬
la s preizkavo tako v Bs. Airesu ka¬
kor tudi v notranjosti republike ter
je prišla na sled še drugi teroristični
grupi, v katero so zapleteni funkcio¬
narji demokratske stranke in drugih
opozic. polit, skupin. Pri hišnih pre-
izkavah so polic, organi odkrili večjo
količino bomb, raznega orožja vseh
vrst in pamfletov proti vladi. Areti¬
ranih je bilo več funkcionarjev teh
strank, ki so na zasliševanju priznali,
da so ali sami sodelovali pri bombnih
atentatih ali pa so pri njih izvršitvi
pomagali s prevažanjem atentatorjev.
Policija je istočasno izvršila preizka-
ve pri funkcionarjih teh strank v no¬
tranjosti republike ter so tudi tam
našli skrito orožje. Aretacije funkcio¬
narjev omenjenih strank so bile iz¬
vršene v Rosario, Mendozi, Cordobi,
San Luisu, Tucumanu, Evi Peron,
Mar del Plata in drugod. Med drugi¬
mi je bil aretiran biv. poslanec dr.
Reinaldo Pastor, ki so ga iz Bahia
Blanca pripeljali v Bs. Aires. Organi
zvezne policije so odpotovali tudi v
brazilsko mesto Uruguayana, kjer je
brazilska policija odkrila velike ko¬
ličine razstreliva in propagandnega
materiala proti arg-ent. vladi.

Organizatorji bombnih atentatov so
bili v zvezi z nasprotniki sed. vlade,
ki so pred časom prostovoljno odšli
v inozemstvo in se v glavnem za¬
držujejo v Uruguayu. Od tam je pri¬
hajal v Argentino tudi ves material,
ki so ga teroristi potrebovali.

Organi zvezne policije so v zad¬
njem času izvršili preizkave tudi v
prostorih radikalne, demokratske in
socialistične stranke ter pri komuni¬
stih. naplenili so veliko propagand¬
nega materiala proti sed. vladi, po¬
nekod so pa, našli tudi orožje. Več
funkcionarjev teh polit, skupin je bi¬
lo ob tej priliki aretiranih. Policija
je začela nastopati tudi proti raz-
Širievalcem neresničnih in vznemir¬
ljivih vesti ter jih je začela zapirati.

Vsa javnost v Argentini odločno
obsoja vse te teroristične akte, ki so
že zahtevali žrtve nedolžnih ljudi,
med katerimi je bil tudi oče več mla¬
doletnih otrok.

Buenos Aires, 14. V. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice ix Sfiooenife*-

Na občnem zboru Slovenskega zdrav¬
niškega društva v Ljubljani je navzočim
zdravnikom govoril dr. Potrč o etiki
zdravnika, zatem pa sta podala poročili
predsednik društva dr. Jože Jakša in
se je izrecno pritoževal, da so plače
zdravnikov-pripravnikov v višini 7.200

še to, da so plače nočnih čuvajev in vra- '
tarjev večje. Za novega predsednika je 1
bil izvoljen dr. Fran Novak, za ped- j
predsednika dr. Tone Ravnikar in za taj- !
nika ponovno dr. Pestevšek.

Ljubljanska “pionirska železnica” je
v takšnem stanju, da ne služi nikomur,
najmanj pa ugledu mesta Ljubljane. Se¬
daj bo šla celo na dražbo. Izkupiček naj
bi porabili za ureditev zoološkega vrta.

V založbi Slovenske akademije zna¬
nosti in umetnosti v Ljubljani je izšel 8.
zvezek Slovenskega biografskega leksi¬
kona (vključno črka Q).

Kljub temu, da v Sloveniji grade no¬
ve električne centrale, vendar trenutno
toka še primanjkuje. Tako pravi “Slov.
Poročevalec” in to ne samo zaradi po-
tajnik dr. Rihard Pestevšek. Dr. Jakša '
večanja industrije, pač pa tudi zato, ker
Slovenija zadnji dve leti (1951-1952)
daje Hrvatski okrog 250 milijonov kilo¬
vatnih ur električnega toka.

Slikar Jakac je nedavno razstavljal v
Gradcu. Povabili so ga naj razstavi še
v Salzburgu.

Voznino na železnicah mislijo doma
znižati za okoli 25%; popust za nedelj¬
ske povratne vozovnice bo pa znašal
40%. Pri tem nam je še v spominu, da
so pred časom komunisti doma silno zvi¬
šali železniške tarife in so to povišanje
utemeljevali s tem, da se bo z zmanj¬
šanjem števila potnikov manj kvaril že¬
lezniški material in da bodo zato želez¬
nice imele od tega korist.

V Mariboru grade na mestu med voj¬

no porušenega kolodvora novo moderno
postajno poslopje, ki bo —- tako pravijo
seveda doma — najlepše v Sloveniji.
Dokončano bo v začetku leta 1954, če
bodo malo bolj poprijeli za delo. Novo
postajno poslopje namreč g-rade že od
leta 1945 dalje.

“Slovenski Poročevalec” je priredil
razgovor z bralci. Ti so predstavnikom
lista kar odkrito povedali, da jim ni všeč,
da list 1. premalo piše o zamejskih Slo¬
vencih in o Slovencih v Ameriki; 2. da
ima premalo prazgledov po svetu; 3. da
premalo piše o “razgibanem političnem
in društvenem” življenju v Ljubljani
kot drugod, 4. da skrajša marsikatere
članke, 5. naj točneje in hitreje poroča
različne novice iz vseh področij, zlasti iz
notranjepolitičnega in gospodarskega
sektorja. Predstavniki lista so bralcem
obljubljali, da jim bodo ustregli v naj¬
večji možni meri, pripominjali so pa, da
jih vsak izvod na 6 straneh stane 7.50
din, prodajajo ga pa po 0 dinarjev. Niso
pa povedali, da to razliko pokrijejo kom.
oblastniki z državnim denarjem.

V Ljubljani so nedavno slovesno odprli
novi Fizikalni institut, katerega vodja je
prof. Ivan Peterlin. Institutu bo dodeljen
tudi slovenski krog znanstvenikov ki se
1  ukvarjajo z raziskovanjem jederske fi¬
zike.

Umrli so. V Ljubljani: Josip Schott,
Ernest Szabo, Martin Gruden, poštni
upok., Valentin Kelbel, Katarina Pott,
Ivana Stare, Terezija Volčanšelc, spre-
vodnica CEŽ, Ivan Gorjup, Mate Ozvaid
in Anton Skok v Domžalah, Ivan Švaj¬
ger, brivec v Črnomlju, Katarina Toma¬
zin, roj. Zupan v Naklem, Janko Simon¬
čič v Radečah, Marija Sajovic, roj. Vra¬
bec v Gornjem Log;atcu, Dora Mayer,
roj. Nagu v Kranji in France Javornik
v Grosupljem.

Slovenci v Argentini

iiuesnos Aires

V četrtek, 7. t. m. tiskarne vsel praz¬
nika grafičnega delavstva niso delale.
Zato tudi “Svobodna Slovenija” ki ima
v tiskarni rezerviran ta dan, ni mogla
iziti. Vse naročnike prosimo, da nam
oproste, da jih na to nismo prej obve¬
stili.

MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI

SFZ in SDO sta za dneve od 1. do 3.
maja napovedali in pripravili mladinska
športne dneve. Vreme in sed. jesenski
čas prirediteljem teh dni nista bila na-

: klonjena ter sta odvrnila marsikoga, da
j ni prišel Moron, kakor je imel to v
j načrtu. Razen tega pa tudi v petek in
soboto ni bilo hrvatskih gostov ter se
program, ki je bil določen z njimi (no¬
gometna tekma ter tekma v ping pon-
gu in odbojki) ni mogel izvršiti.

Glavni program je bil določen za ne-
| deljo. Pa tudi tega dne organizatorji
I mladinskih dni niso imeli sreče z vre-
j menorn. Zjutraj je deževalo ter so mo-
| rali radi razmočenega terena lahkoatlet-
‘ ske tekme preložiti z dop. na pod. ure.

Z jedrom svojega igralskega zbora in
■dvema gostoma na dobrem glasu je pred¬
zadnjo soboto in nedeljo nastopil SOvA z
Namišljenim bolnikom. Smo v začetku
šeste sezone v Argentini in je to že tret¬
ji Moliere, po preurejeni “šoli za žene”
pravzaprav četrti. Komedija nam je po¬
trebna kot vsaka druga zvrst igre in če
segajo naši odri k vrhuncem komedio-
grafske literature, je to zelo pozitivno
dejanje. V nečem je pa ta Moliere ven¬
dar prvi; one tri prejšnje je režiser koz-
mopoliziral, tega so režiser, scenograf
in igralci postavili v francoski barok, ki
ga je rodil.

Ker poznamo te ljudi, ki so se igre lo¬
tili, in prizadevnost društva, ki ne sko¬
pari pri zgodovinsko verni opremi, smo
šli z veselim pričakovanjem k premieri.
Tam je bilo med številno publiko tudi
precej zahtevnejših gledalcev, ki sučejo
peresa, taktirke in drugo orodje kultur¬
ne stroke. Kdo bi zameril kritiku, če Je
vprašal nekaj teh gospodov, kako jim je
ugajalo. Vsi so hvalili.

Režiser Stanko Jerebič je Moliereja
dobro doumel, bodisi, da se je poglobil v
duha časa ali da mu je tekst sam ukazo¬
val takšno in ne drugačno režijo. Pa-
tos, groteska, grimasa in naravna spro¬
ščenost se morajo in so se prepletali. Pra
vilno je zagrabil tudi inscenator Vinko
Petkovšek, ki je postavil na oder baroč¬
no štafažo in ne morda sobe v stilu Lud¬
vika XIV. Zato ni motilo ogledalo v sti¬
lu Ludvika XVI., pač pa prt na mizi, ki
je zakrival precejšen del že itak majh¬
nega prostora, zdravila pa naj bi servi¬
ral v kakšnih vzbočenih 'stekleničicuh;
za parfum, če že okroglih lončenih ni bi¬
lo pri roki. Seveda so to dlake v jajcu.
Maske je napravil Marijan Willempart
prav dobre, čeprav jih j‘e moral kombi¬
nirati s slabimi lasuljami.

Po smotrni režiserjevi zamisli je vsak
igralec izdelal svoj lik. To je bilo očitno,
kajti nemogoče je, da bi en človek vse

to naučil, nemogoče tudi, da bi imeli vsi
in vsak zase toliko čuta za celotno de¬
lo. Seveda so bile nekatere kreacije bolj,
druge manj osebne. Lipušček je bil bolj
dobrohoten kot zagrenjen ali top hipo¬
honder; Blejčeva napihnjena, premetena
mačeha, ki res ni mogla biti prava mati
takih cvetk kot sta jih igrali Brandste-
terjeva in Grumova; Holosan se je tru¬
dil bolj s pametno kot zvito besedo pre-
modriti brata; Jerebič si je bil svest
uspeha kot ne bi bil prvič zaljubljen;
Krištof je bil tokrat ves nov; Skebe ie
žel spet — poleg Blejčeve največ odo¬
bravanja; Willempart je bil res klasič¬
na molierska figura; Juvančič je storil
kar prav, da se je naslonil na Skebeta;
Zajčeva je imela pravzaprav glavno vlo¬
go, saj ona vodi — največkrat za nos —
vso to pisano družbo in vodila jo je tem¬
peramentno.

Vsak igralec je izdelal svoj lik, popol¬
noma zlil se je z njim samo Willempart,
ki mu sledijo po vrsti oni z večjim
znanjem in večjo prakso. Za one, ki raz¬
polagajo z manjšo mero teh lastnosti, je
[ vedno premalo vaj, ne tistih, kjer jih re-
| žiser uči, ampak takšnih, kjer se nauče¬
no zdrdra: nemoteno preigranje. Ker
vemo, da je stiska s časom in prostorom,
naj režiserji zabičujejo igralcem, da naj
se doma ne učijo samo besedila, ampak
naj se vadijo vstrajno tudi v igranju. To
seveda ne velja samo za to skupino.

Kaplan v žabji vasi in učitelj na
Kravji gori sta že pred pol stoletja od
vadila svoje igralce odmikati zastor in
zijati v dvorano, češ, firbec je stvar gle¬
dalcev, vi se pa pripravljajte na nastop.
Morda režija in tehnično vodstvo res
nista utegnili vleči tudi te dlake iz jaj¬
ca, toda monsieur Argan je razpolagal z
dvema palicama, ki bi ju lahko z večjim
pridom izrabil kot potem, ko ju je lomil
nad ubogo Louison.

Nedeljska predstava je bila še boljše
obiskana kot sobotna. M. M.

llamiilimi Mnifk

i

Fantje in dekleta se niso ustrašili pre¬
cejšnjega mraza ter so pop. tega dne na¬
stopili s svojim pripravljenim progra¬
mom. Najprej so bile tekme v lahki atle¬
tiki. Pri teku na 100 in 400 m je zma¬
gal. g. Lovro Tomažin, pri teku na 1.500
m je pa prvi prispel na cilj g. Jernej To¬
mažin. Prvenstvo v skoku na daljavo in
višino je odnesel g. Jože Prijatelj. V me¬
tu diska je bil prvak g, Milan Magister,
v metu krogle g. Jože Trpin. V štafeti
4 x 100 m so tekmovalci prihajali na
cilj v naslednjem vrstnem redu: g. Jože
Prijatelj, g. Bojan Križ, g. Albin Ma¬
gister in g. Lovro Tomažin. Sodnik je
bil g. France Šturm.

Po lahkoatletskih tekmah se je odigral
naslednji program: Na bradlji so nasto¬
pili naslednji gg: starešina SFZ Avgust
čop, Rok Kurnik, Gabriel Vrečar, Franc
Miklavec, Milan Zajc in Franc Rozman.
Dekleta so po tej točki izvajala proste
vaje, zgoraj navedeni telovadci so pa
nato pokazali svojo spretnost na kro¬
gu. Prijetna sprememba so bile proste
vaje naraščajnikov, z nastopom članov
orodne vrste na drogu je pa bil športni
program prireditve zaključen.

Sledila je družabna prireditev, na ka¬
teri so dekleta in fantje gostom po¬
stregli z jestvinami in pijačo.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Stojana
Terčiča in njegove gospe Otilije, roj
Terčič se je rodil sinček, ki je pri krstu
dobil ime Andrej-Sergej. Sinček je prav
tako razveselil družino g. Matevža Do¬
lenca in njegove ge Katice, čestitamo!

Poroka. V soboto, 25, aprila sta se po¬
ročila v Lurdesu g. Martin Potočar in
gdč. Kristina Avsec. Poročil ju je g. Jo¬
že Guštin. Mlademu paru naše tople
čestitke!

SLOVENSKO HOMAN.!E V LIJ.®AN

10. V. 1953

Letošnje romanje slov. izseljenske in
begunske skupnosti, živeče v Argentini,
k Brezjanski Mariji in lujanski Virgen-
citi, je spet enkrat združilo v silno ve¬
likem številu slovenske vernike. Ne sa¬
mo iz področja Velikega Bs. Airesa,
pač pa iz vseh krajev, kjer žive Slo¬
venci, so prišli zastopniki: močna sku¬
pina iz Rosaria, pa iz Mendoze in Cor¬
dobe, Bariloch in Comodoro Rivadavia
ter Miramara. Skupnemu vlaku iz pre¬
stolnice, ki je pripeljal 1200 udeležen¬
cev, se je še s posebnimi avtomobili
pridružila skupina iz San Fernanda.

Takoj so prihodu na končno postajo
se je razvil sprevod z argentinsko in
slovensko zastavo na čelu proti baziliki,
v katero so Slovenci vstopali ob pozdra¬
vih in predstavitvenih besedah tamoš-
njega župnika č. g. Juana Antonia Gue-
raulta, ki je tako pokazal izredno naklo¬
njenost slov. romarjem. Njegove besede
so privrele iz srca in so nam lahko sa¬
mo v ponos. Zatem je stopil na prižni¬
co č. g. spiritual dr. Filip Žakelj, ki je
vodil ves čas cerkvenih pobožnosti ljud¬
sko petje, hkrati pa skrbel za točno iz¬
vedbo programa. Slavnostni govornik
pri sv. maši je bil č. g. rektor semeni¬
šča dr. France Gnidovec, sv. mašo je pa

O naših prednikih vemo marsikaj iz
Tigodovine. Zlasti nas vedno zanima na¬
čin, kako so živeli, in mnogo tega nam
je ohranjenega, posebno še v mnogih le¬
pih običajih, ki najbolj zgovorno govore
o tem, kako so naši pradedi mislili, o
čem so govorili, peli itd. žal pa mnogih
v zapiskih ohranjenih običajev ne pozna¬
mo. Ali ne bi bilo škoda, če bi šli v po¬
zabo ?

Letošnji koncert Slovenskega pevske¬
ga zbora “Gallus” nam bo pokazal v pe¬
ti obliki lep zilski obredni ples pod na¬
slovom: Visoki rej pod lipom. To je star
obredni ples, ki so ga plesali naši Ko¬
rošci v Zilski dolini ob nedeljah po “ve¬
liki maši”. Tako-le je bilo:

Ko po “veliki maši” zazvoni poldan,
vsa pred cerkvijo zbrana srenja zapoje
najprej kratek koral kot spomin na
pravkar končano mašo. Komaj pa zvoki
tega korala izzvene, se dekleta in fantje,
žene in možje primejo za roke, se vsto¬
pijo v kolo in ob spremljanju s petjem
zaplešejo svoj “rej” (rajanje). Prvotni
dokaj umirjeni tempo in še na dopol¬
dansko mašo spominjajoče besedilo se z
vsakim krogom rajanja stopnjujeta:
tempo v hitrosti, besedilo v šegavosti in
■nagajivosti. Dovtip sledi dovtipu, šale se
mešajo z nagajivostjo in rajanje konča
l v najveselejšem razpoloženju kot en sam
j vrisk.

Nedvomno bo za naše rojake ta točka
| koncertnega programa tista, ki bo vzbu¬
dila največje zanimanje. Zato že sedaj
opozarjamo na koncert, ki nam obeta
j med drugimi tudi vrsto glasbenih užit-
| kov iz naše narodne in umetne pevske
. literature.

!

ALI JE KDO

med nami, ki je res prepričan, da je na¬
še Društvo Slovencev odveč? Nekaj jih
je, ki mislijo, da je zanje društvo brez
koristi. Na skupne potrebe Slovencev v
Argentini ne mislijo. Teh v društvu ni.
KAJ NAJ REČEMO
o onih, ki priznavajo, da nam je društvo
potrebno, so člani, tudi na prireditve pri¬
dejo, članarine pa že dolgo ne plačujejo
več? Nič ne bomo rekli! Prepričani smo
namreč, da bodo zopet pričeli redno me¬
sečno plačevati, kakor so nekoč.

VEMO,

da našemu človeku ne manjka idealiz¬
ma in požrtvovalnosti. Eden ali drugi se
včasih naveliča, utrudi, ga kaj užali ali
ujezi. Pa se zopet zave, da je treba za
nekaj dobrega nele žrtvovati, ampak
tudi potrpeti. Naša osrednja organizaci¬
ja je gotovo —- nekaj dobrega.

ZATO PA

z gotovostjo pričakujemo vsi, ki nam je
pri srcu vse tisto, kar je za nas Slo¬
vence v Argentini dobro in potrebno, da
bodo vsi člani Društva Slovencev, ki te¬
ga še niso dosedaj storili, pričeli z red¬
nim plačevanjem članarine. Najbrže ni
nikogar, ki bi mislil, da more naše druš¬
tvo vršiti svoje naloge brez — denarja.

daroval č. g. žpk. Anton Orehar. Po
njej se je večina vernikov podala v
dvorane, kjer so se začela zborovanja.
Letos so možje in žene zborovale sku¬
paj, prav tako tudi fantje in dekleta.
Pri starših je zborovanje vodil g. Jože
Mavrič ,st, predavali so pa č. g. Boris
Koman o temi “Kdor ne bo veroval, bo
pogubljen”, ter ga Kristina Prijateljeva
ter g. dr. Leopold Eiletz o temi “Žena
in mož ter vera”. Pri fantih in dekletih
je vodil zborovanje g. Janez Langus,
predavala pa sta č. g. dr. Filip Žakelj
o isti temi kot č. g. Koman ter gdč.
Katica Kovačeva o temi “Fantova in
dekletova vera”.

Posebno ljubko je bilo otroško zboro¬
vanje, katerega je ob sodelovanju uči¬
teljskega zbora pripravil g. Martin Mi-
zerit. Otrokom je govoril č. g. Janko
Mernik, sodelovali pa so Joško Petelin,
Marjetka Šabičeva, Minka Stanovnikova
ter otroci iz nedeljske šole iz Floride in
San Justa ter ramoški otroški pevski
zbor. Zaključno besedo je spregovoril g.
Aleksander Majhen.

Točno ob treh popoldne so se Sloven¬
ci ponovno zbrali v cerkvi, kjer jim je
govoril č. g. Ciril Demšar CM, zatem
pa se je razvila veličastna procesija o-
krog obširnega trga pred baziliko. Po¬
leg številne udeležbe mož in fantov, že¬
na in deklet, poleg gojencev iz Pater-
nala in Adrogue in semeniščnikov sta
tudi letos predstavljali višek procesije
podoba Brezjanske Marije, ki so jo no¬
sili fantje in jo spremljala dekleta v na¬
rodnih nošah ter kip lujanske Virgenci-
te. Procesijo samo je v spremstvu šte¬
vilne slov. duhovščinev vodil č. g. Gue-
rault. Sledile so pete litanije, katere je
prav tako kot petje pri sv. maši na har¬
moniju spremljal dirigent ramoškega
pevskega zbora g. Gabriel čamernik.
Ob koncu je spregovoril lepe besede
zahvale in priznanja č. g. Guerault, ka¬
teremu se je v imenu vernikov zahvalil
č. g. žpk. Orehar.

Za tako velik uspeh letošnjega roma¬
nja je treba izreči priznanje vsem tihim
in pridnim sodelavcem pripravljalnega
odbora.

(Nadaljevanje z 2. strani)

Položaj tukajšnjih profesorjev in uči-
! teljev, ki nimajo italijanskega državljan¬
stva je danes že jasen. Čaka jih odpust
ali letos, ali čez kako leto. Tolerirani so
v službah, dokler ni dovolj učiteljev in
profesorjev, ki so italijanski državljani.
Ker slovensko učiteljišče v Gorici in
Trstu odpušča z diplomami trikrat toli¬
ko kandidatov, kot bi jih povprečno rno-
g-lo dobiti zaposlitev, bodo v najkrajšem
času odpuščeni vsi učitelji nedomačim.
S profesorji se bo to zgodilo nekoliko
kasneje. Tako bodo tisti, ki so omogo¬
čili ustanovitev slovenskih šol na
Tržaškem v času, ko so rdeči odklonili
vsako sodelovanje z zavezniki, dobili za
odškodnino to, da bodo po osmih ali de¬
setih letih službovanja brez posebne pro¬
cedure odpuščeni, ker po njih ne bo več
potrebe.

Iz vsega tega sledi, da bo osamljenost
tržaških Slovencev vseh vrst, rdečih —
ki jih lastni ljudje in predstavniki iz
Ljubljane puščajo na cedilu — in vseh
nekomunistov, ki niti doslej niso imeli
nikjer trdne opore, mogla imeti v bo¬
dočnosti gospodarsko in narodnostno
propadajočega Trsta zares katastrofal¬
ne posledice.

Jože Velikonja

Floreneio Varela

j SMRTNA NESREČA

G. Jože Gutovnik ima v oskrbi quinto

j v Florencia Varela. Njegova mati, ga
Marija, je dne 29. aprila pomagala pri
telitvi. Krava je nenadoma pobesnela in
se zakadila v mater, jo podrla na tla ter
ji zadala tako hude notranje poškodbe,
da je pol ure po prevozu v bolnišnico
v mestu Eva Peron izdihnila.

Njene telesne ostanke so prepeljali v
Florencio Varela, kjer smo jo na tuk.
pokopališču položili k večnemu počitku.
Pogrebne molitve je opravil župnik g.
Glavač ob asistenci g. Mernika. V lepem
nagrobnem govoru je g. Glavač omenjal,
kako je bila pokojnica skrbna in vzorna
krščanska mati, ki se je kakor sveča po-
uživala za druge. Vse življenje je bil
njen delež le trpljenje in gorje. Toda ona
je vse Bogu vdano prenašala. Na pogreb
so prihiteli številni rojaki, pa tudi nekaj
Avstrijcev, ki so v poletnih mesecih uži¬
vali njih gostoljublje. Draga slovenska
koroška mamica odpečij se v Bogu in
naj Ti bo lahka argentinska zemlja.

duan  II. Peron

V nedeljo, 3. maja smo se zbrali Slo¬
venci iz mesta Juan D. Peron (ex Mun-
ro), Carapachaya in okolice v tuk. žup¬
nijski cerkvi, in bili pri sv. maši, ki jo
je daroval odhajajoči g. župnik Santia-
go. G. žpk. Santiago je po rodu Nemec
iz reda Palotincev ter je deloval v Ar¬
gentini 14 let, sedaj pa je poklican v
staro domovino. Pri svoji poslovilni ma¬
ši je želel, da bi mu pel slovenski cerkve¬
ni pevski zbor iz San Martina latinsko
mašo. Slovenci, katerim je bil. g. žpk.

I ves čas zelo naklonjen, so tej prošnji se¬
veda z veseljem ustregli.

Po sv. maši so se Slovenci zbrali na
župnijskem dvorišču. Kmalu je med nje
prišel tudi g. žpk. Santiago. G. Ivan
Žnidar se je od njega v imenu vseh tuk.
Slovencev poslovil, se mu zahvalil za
vso njegovo veliko naklonjenost in mu v
spomin izročil podobo Brazjanske Mate¬
re božje. G. žpk. je bil darila zelo vesel
in se je zanj toplo zahvalil, kakor tudi
pevskemu zboru iz San Martina za ubra¬
no petje. Poudarjal je, da je bil vedno
vesel Slovencev, ki so morali zapustiti
svojo od komunistov zasužnjeno domo¬
vino. Pozival jih je naj vedno ohranijo
živo vero, ki so jo prinesli s seboj od
doma. Končno pa je vsem želel vso sre¬
čo in izpolnitev vseh njihovih želja. G.
župniku želimo srečno pot v njegovo sta¬
ro domovino in če je božja volja skorajš¬
njo vrnitev v Argentino. J. M.

Očetje in matere,
žene,

sinovi in hčere,
bratje in sestre

v protikomunistični borbi padlih junakov in mučencev!

Za osmo obletnico njih junaške smrti

se bomo zbrali k skupni in slovesni počastitvi njihovega
neminljivega spomina in slave

v nedeljo 14. junija 1953
ob 17. uri popoldne

V DVORANI SAN TOŠE NA ULICI AZCUENAGA 158

DRUŠTVO SLOVENCEV

Buenos Aires, 14. V. 1953


Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI P O SVETU

Avstralija

Slovenci, razkropljeni po vsej Avstra¬
liji, so v februarski številki lista “Mi T
sli”, ki ga izdaja Rev. Beno Korbič, ob¬
javili škofu g. dr. Rožmanu za njegovo
70 letnico naslednje toplo voščilo:

‘‘Ob Vaši sedemdesetletnici se Vas
vsi Vaši duhovni otroci, saj po želji Sv.
Očeta ste postali duhovni pastir vseh
raztresenih udov slovenskega naroda ši¬
rom sveta, odtrganih od domače grude,
spominjamo in Vam čestitamo”.

“Globoko čutimo z Vami, ko vidimo,
kako se je vodilo Vaše škofovske poti
— “teža križa...” uresničila. Pot teže
križa Vam je namenila dvakratno iz¬
gnanstvo, preganjanje, sramotenje, bla¬

tenje. Križu nasprotujoče sile so hotele
doseči popoln uspeh; po besedi; udaril
bom pastirja in razkropile se bodo ovce.
Ali Vi ste vstrajali, vodili, bodrili, to¬
lažili, bili vzgled v nošenju križa, ker
Vam je bila vedno pred očmi nagrada i
križa, ki ga označuje drugi del Vašega j
življenskega vodila.” 1

“O svoji življenski poti lahko rečete
po pesniku: Ob potu mojem so koprive,
cvetlica malo ktera vmes . . . Toda prav
žrtve in težave so že rodile uspeh in ga
še bodo. Dal Bog, da bi bili še dolgo
naš svetel vzor! Prevzvišeni, mi čutimo
z Vami, mi Vam zaupamo, mi molimo
za Vas in verujemo, da bo Vaša trnje¬
va pot pripeljala do- nagrade križa ne
samo Vas, ampak ves narod, ki Vam je
izročen v varstvo.”

Sasneado

V avgustu je bilo, ko sem se zadnji¬
krat oglasil. V maju smo, čas je že, da
kaj zapišem o življenju tu v Kordiljer 1 ,
daleč od mest, Bogu za hrbtom.

September: Ker je v zimskem času
prav malo posla, smo se ukvarjali pred¬
vsem s športom; tenis, katerega igrišče
se nahaja v gozdiču, z majhno laguno
ob strani, mičen in prijazen kraj, na¬
lašč za razvedrilo. Po večerji se navad¬
no spogledamo v ping-pongu; jasno da
tu ni nikakega Tršinarja, a vseeno igra
ni tako nazadnjaška. Končno pride na
vrsto tudi šah, in tako minevajo dnevi
pri nas v Sosneadu.

Oktober: že v prvih dneh se prične
pripravljanje za pohod k resnemu delu
na mino. Le-ta pa je še vsa v snegu,
zato pošljejo najpreje pridne čilenske
in bolivijanske peone, da jo počistijo,
dokler ne zažari v soncu rumeno žveplo.
Uradništvo se odpravi na pot šele v no¬
vembru.

December; Za Božič smo odšli poiz¬
kusit srečo na Sosneadov vrh, ki še ni
bil premagan in meri nad 5.000 metrov.
Uspeh je bil povoljen, saj smo pripleza¬
li veliko višje, kot pa andinisti iz Men-
doze in San Rafaela, kateri so se na
vse pretege hvalili po časopisih. Za Kar-
naval sta me prišla iskat dva iz Men-
doze, da ju pospremim na vrh, češ, da
so si na zadnjim pohodu pošteno ogle¬
dali, kot naj jo udarimo. V dveh dnevih,
da pridemo na vrh. Prijazen, kot vedno,
sem jima ustregel. Ob deveti uri smo
odrinili peš na pot. Mendosinca sta mi
v začetku prav dobro sledila; kmalu pa
se je jela večati in dolgočasiti razdalja
med nami. Večkrat sem zadremal na
sočni travici, in brezkrbno čakal na
zdrava fanta.

Ob sedmi uri zvečer smo dospeli do
prvega taborišča, in takoj zlezli k po¬
čitku. Naslednje jutro smo ob svitu lune
odprinili na pot. Počutil sem se najbolj¬
še, in urnih korakov sta mi sledila Men¬
dosinca. Pretekli sta komaj dve uri, ko
sem daleč spodaj začul glasove obeh
spremljevalcev. Zaskrbljen sem pohitel
navzdol; sedela sta utrujena na lični
skali, in si prijetno puhala cigaretni dim
skozi nos.

“Que pašo?”, sem ju začudeno ogle¬
doval. Končno mi je dejal Francoz, da
se čuti zelo utrujenega in, da nima niti
najmanjše volje slediti mojim urnim
krakom. Njegov prijatelj pa mi je dejal,
da mi je pripravljen slediti, pod pogo¬
jem, da greva počasi. Kočno je še pri¬

stavil, da v štirih dnevih dospemo na
vrh, pot katero napravi katerikoli fant
iz Bariloč v devetih urah.

Nekaj minut, in spustili smo se na¬
vzdol. Okoli šeste ure zvečer sem do
smrti utrujena privlekel do prvih hiš.

Marec; Prvi sneg, ki je trajal le nekaj
dni, je nekoliko zavrl naše delo, ne pa
smučarjev, ki so ga pošteno izkoristili.

V drugi polovici meseca so prišli sne¬
mat film iz B. Airesa, obratovanje žične
železnice, katero so pred kratkem dogra¬
dili Nemci in Danci. Proga je dolga 45
km. in sega v višino 4800 metrov. Stolpi
tiče na nekaterih mestih na ledeniku sa¬
mem; je neke vrste zemlja pomešana z
ledenimi plastmi, katere izvor sega v
stoletje nazaj. Delo je nevarno in smo
imeli le nekaj smrtnih žrtev, nezgod pa
veliko več.

April: Dr. Luskar je priredil veliko
slavnost, na katero je prišlo okoli 40
povabljencev. Krstili so mu zdravega
sinka, kateremu je ime Dušan. Ker pa
to ime zveni tukaj precej tuje in so si
gostje lomili jezike, ko so ga hoteli iz¬
govarjati, jim je gospa Kati pojasnila,
da je zapisan v krstni knjigi kot Mar¬
tin. Slavje je bilo povsem zadovoljivo,
saj je trajalo dolgo v dopoldan. Sloven¬
ci smo bili le štirje, govorilo pa se je v
vseh jezikih. Pravladoval je castellano,
nemško, madžarsko, romunsko in kranj¬
sko. Italijanov ni bilo.

Maj: Zopet na Estanciji. Letos nas je
sneg pregnal nekoliko prej kot lani.
Življenje povsem isto: Tenis, ping-pong,
šah in nekaj novega: počeli smo izdaja¬
ti lasten časopis, in si tako podvojili du¬
ševno razvedrilo. D. J.

TEČAJ O DRŽAVNO-PRAVNIH
VPRAŠANJIH

V nedeljo 26. aprila' t. 1. se je vršila
druga ura tečaja o državno-pravnih
vprašanjih. Predaval je g. Avgust Hor¬
vat o enakopravnosti' spolov, poklicev
in stanov. Poslušalci so z velikim zani-
nimanjem sledili izvajanjem g. predava¬
telja in so tudi posegli v debato.

Prihodnja ura tega tečaja bo v nedeljo
24. maja točno ob pol deveti uri zjutraj
na Victor Martinez 50. Sporočamo, da
se tečaja, ki vzbuja splošno zanimanje
morejo udeleževati tudi vsi tisti, ki do¬
slej še niso utegnili priti.

M&ndoza

Društvo Slovencev v Mendozi je radi
tehničnih ovir preložilo svoj redni letni
občni zbor, ki bi se moral vršiti dne 3.
maja, na nedeljo 24. maja t. 1.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Rodbina Andreja F. je na¬
jela pred 3 leti dvosobno stanovanje s
pritiklinami v stari hiši. Pred letom dni
je ta rodbina meni oddala v podnajem
eno sobo. Hišni lastnik bi se nas vseh
skupaj sedaj rad znebil; ker ne moremo
dobiti stanovanja drugod, se opiramo na
stanovanjsko zaščito. Lastnik hiše nam
je stanovanje odpovedal s pretvezo, da
bo hišo porušil. Ali smo dolžni vzeti rj-
poved na znanje in se izseliti, ali pa
smemo vztrajati v hiši in mu ne do¬
pustiti, da bi hišo porušil?

Odgovor: Predpisi zakona o stano¬
vanjski zaščiti so glede Vašega primera
zelo. jasni. Lastnik hiše, ki jo namera¬
va porušiti, je upravičen najemnikom
stanovanje odpovedati in ti se morajo
izseliti, toda namesto dotedanje hiše mo¬
ra postaviti novo, ki bo morala obse¬
gati vsaj trikrat toliko prostorov, kot
jih ima stara hiša. Daljnji predpogoj je,
da je morala stanovanjska pogodba med
lastnikom hiše in med najemnikom že
poteči, tako, da najemnik stanuje v hi¬
ši na podlogi predpisov zaščitnega zako¬
na. Lastnik mora predložiti za novo
stavbo načrte, odobrene od gradbene
oblasti, in z gradnjo mora začeti naj¬
pozneje v 2 letih cd dneva odpovedi ozi¬
roma izpraznitve stare hiše. — V sploš¬
nem stanovanjsko-zaščitni zakon zahte¬
va, da mora odpovedujoči lastnik na¬
jemniku istočasno z odpovedjo ponuditi
enakovredno stanovanje. V primeru ru¬
šenja hiše pa te obveznosti nima, — pač
pa mora najemniku plačati kot odškod¬
nino za izpraznitev dvoletno najemnino,
ki pa v nobenem primeru ne sme biti
manjša kakor $ 2.000.—. Doslej je bilo
sporno, ali gre ta odškodnina samo na¬
jemniku ali pa tudi podnajemniku. Mi¬
rovna sodišča, ki sodijo v zadevah sta¬
novanjske zaščite brez ozira na vrednosti
spornega predmeta, so večinoma priso¬
jala tozadevno odškodnino le- najemni¬
kom ne pa podnajemnikom. Plenarna se¬
ja tega sodišča pa je sedaj odločila, da
morata oba: najemnik in podnajemnik
dobiti odškodnino in sicer vsak najmanj
po § 2.000.—. Ta odločba je bila izdana
od sodišča v glavnem mestu; verjetno
pa je, da se je bodo držala tudi sodišča
v provincah.

CERKVENI OGLASNIK

Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri
izvedbi slovenskega romanja v Lujan
preteklo nedeljo 10. maja, se najlepše
zahvalimo. Velja to, raznašalcem
“Oznanila”, drugim prodajalcem vozov¬
nic, gg. duhovnikom, drugim gg. govor¬
nikom, pevcem, posebej g. organistu
Čamerniku za spremljavo, učiteljstvu, ki
je pripravilo zborovanje otrok, redite¬
ljem in vsem udeležnikom, ki ste z disci¬
pliniranim vedenjem pokazali svojo ve¬
ro in spoštovanje do tega našega praz-
j nika. Bog povrni po Mariji!

Pravični živi iz vere!

Buenos Aires, 11. maja 1953.

Pripravljalni odbor

Duhovne vaje slovenskih izobražencev
bodo 16. in 17. maja z vstopom 15. maja
v petek zvečer do desetih (le izredno naj
pridejo šele v soboto). Večerja je ob de¬
vetih. Kraj duhovnih vaj: Časa de ejer-
cicios. Villa San Ignaeio de Loycla. San
Miguel FCNGSM. Dohod: Iz Presidente
Peron — Retiro vlak Gen. San Martin
do San Miguel. Iz Liniersa do Plaza San
Miguel kol. 182, prav tako do tja iz Cha-
carite kol. 141. Iz žel. postaje San Mi¬
guel in Plaza San Miguel vozi do hiše
duhovnih vaj kol. 203 (ru#en), ki vozi
v San Fernando in se ustavi pred hišo.
Stoji na desni strani proge došlega vla¬
ka iz Retiro. V petek zvečer kličite vra¬
tarja, da vam odpre. Zaključek duhovnih
vaj bo 17. maja pozno popoldne. Oskrb¬
nina je 15 $ dnevno.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanle

Escribano Puhlico
Uruguav 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

Dne 29. aprila 1953 je nenadoma odšla k Bogu po zasluženo plačilo
blaga slovenska mati, članica Društva Slovencev,

gospa MARIJA GUTOVNIH

Ob spremstvu ljubljenih svojcev in rojakov je bila položena k večne¬
mu počitku dne 30. aprila 1953 na pokopališču v Floreneio Varela.
Posvetimo ji naše molitve!

DRUŠTVO SLOVENCEV

Buenos Aires, dne 13. maja 1953

f

Vsem rojakom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest,
da je naša mama, tašča, stara mama

gospa MARIJA GVTOVNMK

v sredo 29. aprila po težkih telesnih poškodbah izdihnila svojo
blago dušo. Pokopali smo jo v četrtek 30. aprila na pokopališču v
Floreneio Varela.

Vsem prijateljem in znancem jo priporočamo v molitev in blag
spomin.

Jože, sin, Marija, snaha, Peter, Marija, Majda, vnuki
ter ostalo sorodstvo

Floreneio Varela - Guštanj, 30. aprila 1953.

f

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da so v Spit-
talu po hudi bolezni umrli dne 16. aprila 1953 naša mama in stara mama

gospa MARIJA STRAH

Pokopala sta jih čč. gg. župnik Miklavčič in Dovč v Edlingu.
Molimo za pokoj njihove duše. Sv. maša za pok. mamo bo v cerkvi sv.
Jožefa v Lanusu dne 24. maja 1953 ob 8. uri.

žalujoči:

Valentin, sin;

Marjeta in Francka, snahi;

Janez in Tonček, vnuka;

Francka, Marija, Francka, vnukinje.

Buenos Aires Ježica pri Ljubljani - Spittal,

29. aprila 1953

Sv. maša za pok. Antona Trčka iz j pital. Predavata prof. g. dr. Ign. Len-
Vel. Ligojne bo dne 14. junija t. 1. ob pol ] ček in g. Jože Mavrič, st

osmih zjutraj v ulici Ramon Falcon
1551.

BPruštveni oglasnih

V Ramos Mejia bo imel Krajevni od¬
bor DS v nedeljo 17. maja po slov. maši
prosvetno prireditev. Spored: šaljiv pri¬
zor (režira g. Hribovšek), zdravstveno
predavanje (zdravnik g. dr. Zorc) in
društvena obvestila.

V Lanusu bo na sestanku Krajevne;«
odbora DS v nedeljo 17. maja po slov.

I maši predaval urednik g. Jurčec o sve-
| tovnih političnih dogodkih.

O« VRSTIL A

Družabna pravda obvešča vse tiste, ki
so naročili dr. Ahčinovo Sociologijo, da
je nad polovico knjige že dotiskane in
da ima zagotovilo, da bo knjiga koncem
maja že lahko izšla.

Socialni tečaj za žene in dekleta je
vsak torek na Victor Martinez 50 točno
ob četrt na osem.

Drugi diskusijski večer o gospodar¬
skih vprašanjih bo v soboto 30. maja
točno ob 19. uri na Grenaderos 61, Ca-

Soc.-org. tečaj DP bo 18. maja ob 19.
uri. Predava prof. g. dr. I. Ahčin.

Marsihdo šr ne ve ...

...da Neiv York pospravi dnevno
17 milijonov kg hrane, 98.000 ton
premoga in 4 milijone galonov
petroleja. Ima 43.000 dvigal, ki
dnevno prevozijo 17)/% milijona
ljudi in napravijo 125.000 km
dolgo pot (pol poti do lune). Ena
smrtna nesreča med vožnjo v dvi-
\ galu pride povprečno na vsakih
\ 196 milijonov potnikov, kar pred-
] stavlja svojevrsten rekord “Var¬
nosti.

. . .da v New Yorku oh spreje¬
mu narodnih junakov mečejo
\ drobno narezane koščke papirja
i skozi okna na ulico, kjer se pomi¬
ka slavnostni sprevod. Tako so te¬
ga “papirnatega snega” zmetal”
na Churchilla 50 ton, na Eisenho-
iverja leta 1945 77 ton (v času
silnega pomanjaknja papirja!),

\ na. admirala Nimitza 274 ton, na
\ Lindbergha 1750 ton in na Mac
' Arthurja leta 1951 2850 ton!

"ČASA  H © Y1J ” - urama In zlatarn a *

OLAZABAL 2336 Tel. 78 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300
Za zimski čas — dobre budilke;

Prstani "de amistad guardia griega" 18 krt zlato in poročni prstani
v svojstveni izdelavi;

Križci, gladki s posebno polituro, verižice, svetinjice — 18 krt zlato;
REDKA PRILOŽNOST:

proda se stenska ura z lepim "bim-bam" bitjem, le malo rabljena;
PREDELAVO IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro.

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Gospodinjska pomočnica dobi služ¬
bo pri mali družini. Delo ni napor¬
no. Wider, Libertad 3734, FLORIDA,
Tel. 740-1695 (od 19—21. ure).

SLOVENSKO  PLANINSKO DRUŠTVO

vabi na svoj

V. družabni večer s plesom

v soboto, dne 23. maja ob 20. uri v dvorani restavracije “Dekleva"
JORGE NEWBERY 3568 — CHACARITA

POTREBUJETE PISARNO?

Za Vas opravljamo vse pisarniške posle: knjigovodstvo, dopisovanje,
telef. pozive itd. — Telefon 32 - 8255.

STANOAMR PAKETI

6 funtov kave in 2 para Nylon nogavic $ 240.—; 16 funtov sladkorja in
6 funtov kave $ 240.—; kakor tudi druga paketi, za katere prejemnik ne
plača carine. Paketi prispejo v roku 15-20 dni in so vsi zavarovani. Za
naročilo dveh ali več paketov pridemo k Vam tudi na dom. Naročila na
25 DE MAYO 749, 4. nadstropje, Dep. 16 — Telefon 32 - 8255. Naročila po
po pošti: P. B. Casiila Correo 5061, Capital. Uradne ure od 9. do 1. ure
in od 2. do 6. ure.

V najem želim oddati dobro
vjeljani hotel v cordobskih pla¬
ninah — v Thea med La Falda
in La Cumbre. Pismene ponudbe
na Vergara 4255, Florida, FCN
General Belgrano.

ŠOLSKE POTREBŠČINE:

Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd.

Lepe albume raznih vrst in kakovosti
Slike slovenskih pokrajin

Potrebščine za pisarno, šolo in dom
Darila za razne prilike
Vam nudi

Sanieria y Papeleria SANTA JUHA

Victor Martinez 39 - Buenos Aires

Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬
kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine
in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo.

'mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires j