G eografski vestnik, L jubljana, LVI (1984) U D K 911.2 :551 .46).49(497 .12-12 »Krka« ) = 863 U D C 9 1 1 .2 :551.46).49(497.12-12 »Krka« ) = 20 TRANSPORTNI MATERIAL REKE KRKE M arko K o l b e z e n * O d slovenskih rek je Krka poleg Ljubljanice druga najbolj tipična kraška reka. Najnovejše ugotovitve so pokazale, da obsega njeno porečje 2315 km2, kar presega velikost porečja Ljubljanice ali Savinje. Zajem a skoraj ves obsežen teritorij južno in jugozahodno od Posavskega hribovja s Suho Krajino ter s širokim območjem kra- ških polj (Grosupeljsko polje, D obrepolje, Ribniško polje, del Kočevskega polja) tja do Blok, Velike gore, Roga in Gorjancev, vključujoč tudi vso obsežno Krško kotli­ no. Podrobnejše m orfogenetske in reliefne značilnosti porečja Krke so prikazane v študiji »G eografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem« ( Š i f r e r , 1981). G lede na to podajam o le nekaj teh značilnosti, pomembnih pri tolmačenju transportnega m ateriala reke Krke. Preko vsega geografskega zaledja Krke je v terciarju segalo panonsko morje, ki se je ob epirogenetskih prem ikih pričelo umikati. Ob nastanku tektonskih gub in prelo­ mov so se dvigale visoke kraške planote ter Posavsko hribovje, medtem ko je Suha K rajina ob tem dviganju zaostajala. Na območju Krške kotline pa je pričlo celo do grezanja. Na dvignjenem svetu visokih kraških planot, Posavskega hribovja in na obm očju Roga in Gorjancev je prišlo v tem obdobju do erozije in s tem močnega odstranjevanja vododržnih terciarnih sedimentov. S postopnim krčenjem areala vo- dodržnih hribin te r razkrivanjem apniškega površja se je tedanja površinska hidro­ grafska m reža postopom a prestavljala v kraško notranjost. Obilne sledove zelo ob­ sežnega odstranjevanja terciarnih marinskih hribin nam odkrivajo akumulacijske površine v Novomeški in Kostanjeviški kotlini, ob reki Savi ter vršaji pritekajočih potokov izpod G orjancev, Krškega hribovja itd. Z a današnji svet v porečju Krke je tako značilna na široko razkrita in zakrasela apniška in dolom itska podlaga brez površinsko tekočih voda. Te zasledimo le na vo­ dodržnih kam ninah, ki ob vstopu na apnenec poniknejo (Kočevsko in Ribniško po­ lje, Tem enica, G rosupeljska kotlina z Radenskim poljem itd.). Zato je Krka ob svo­ jem zgornjem toku brez površinskih pritokov. Vodo dobiva izključno iz številnih kraških izvirov z izjemo levega pritoka Višnjice, ki jo površinsko doseže in zbira vodo na dolom itnih kam eninah okrog Višnje gore. Številnejše površinske pritoke * Prof. geografije, H idrom eteorološki zavod SR Slovenije, Vojkova 1 b, 61000 Ljubljana YU K rke zasledim o šele v Novomeški kotlini, pri katerih omogoča kljub apnencu večja priso tnost manj propustnih dolomitov površinsko hidrografijo. Od Otočca dalje pa se zaradi prisotnosti terciarnih vododržnih hribin rečna mreža še bolj zgosti, kar ve­ lja za številne pritoke z Gorjancev in Šmarješko-krškega hribovja. M orfogenetska in reliefna proučevanja nam dokazujejo, da so bili v pleistocenu erozijski in akumulacijski procesi zelo močni in širokopotezni. Pri tem so bili poleg K rke pom em bni tudi njeni pritoki iz Krško-šmarješkega hribovja in Gorjancev. M edtem ko so levi pritoki nasipali pretežno ilovnate in peščene sedimente, so prito­ ki iz G orjancev nasipali v glavnem prod. Pri tem sta bila zelo aktivna predvsem P endirjevka in Šentjem ejski potok, ki sta nasula Šentjem ejsko polje ter Sava, ki je nasula vzhodni del Krške kotline. Z odstranjevanjem vododržnih terciarnih sedimentov in prestavljanjem hidro­ grafskega om režja v zemeljsko notranjost ter vrezavanjem Krke v apnenčasto in do­ lom itno osnovo so ti procesi postopom a oslabeli. Koliko so ti aktivni danes, nam pokažejo proučevanja transportnega m ateriala obravnavane reke. Z nano je, da zavisi količina in grobost transportnega m ateriala od reliefa in kam ninske sestave porečja ter s tem razvoja erozijskih procesov (denudacija, usadi, plazovi itd.). Pri tem im ata morfologija in strmec struge ter hitrost rečnega toka po­ m em bno vlogo. Povprečni strm ec Krke od izvira do izliva je l,38%c. V zgornjem toku do Sote­ ske znaša v povprečku 3,7%c, medtem ko znaša od Soteske do izliva 0,43%c. Med posam eznim i odseki pa je strmec zelo spremenljiv in znaša med Polterco in Podbu- kovjem 4,4%c. Od tod do D vora narašča in je na celotnem toku največji 4,6%c. Od tod do Soteske upade na l,4%c. Med Sotesko in Novim mestom se zniža na 0,54%c te r nato naraste na 0,67%c do G ornje Gomile. Od tod dalje ponovno upade do Pod­ bočja in znaša m ed G ornjo Gomilo in izlivom Radomlje 0,42%c in med izlivom R a­ dom lje in Podbočjem le 0,06%c. Od tod do izliva ponovno naraste na 0,45%c*. V Z gornji Krški kotlini, kjer si je Krka izdolbla prav tesno korito, lokalno nedvomno povečujejo strm ec brzice zaradi tvorb lehnjaka, po katerih je Krka edinstvena slo­ venska reka ( G a m s , 1962). Nadvse značilen, tako za Krko kot večino kraških rek pa je izredno počasen tok. Povprečna hitrost toka pri srednjem vodnem stanju ne presega 0,65 m/s in to v njenem zgornjem toku, kjer je strmec največji. Tudi pri visokih vodah hitrost toka ne presega 1,5 m /s v njenem zgornjem toku in 1,0 m /s v spodnjem toku. Pri nizkem vodnem stanju pa je tok Krke izrazito počasen in zato komaj opazen, saj ne presega na celotni dolžini svojega toka 0,20 m/s. Ni čudno, da imenujejo Krko »leno« reko. N obenega dvom a ni, da je transportna sposobnost glede na strmec in hitrost to ­ ka K rke le neznatna. Na to nas opozarjajo tudi lehnjakove tvorbe. Zanj je namreč značilno, da ga ni v vodah, ki prenašajo prod ,in če je struga v ilovici ali pesku ( G a m s , 1974). V zgornjo Krko nosi prod in pesek deloma le Višnjica, ki je, kot že rečeno, edini površinski pritok. Ostale vode, ki hranijo Krko, pa pritekajo iz števil­ nih m očnih kraških izvirov, za katere je znano, da prenašajo samo kemično raztop­ ljen m aterial, večinoma apnenec in v manjši meri erodirano kraško ilovico. V na­ sprotju s tem pa je njen srednji in spodnji tok, na katerem se vanjo izlivajo številnej­ ši površinski pritoki. Pri njih so erozijski procesi še vedno močno izraženi, kar velja * O d celotnega števila vzorcev so v diagram u vrisani le karakteristični d ia g r a m 1 ±£S— o— e> — o: o— e> 1000 100 1 V. P PODBOČJE 10 PRETO K Q m ‘/ s 100 1 V. P GOR.GOMILA 10 V. P DVOR 10 1000 100 D IS C H A R G E 0 m l/ s 1000 predvsem za površinski odtok vode s povsem normalnega neprepustnega sveta, ven­ dar brez vidnejšega transporta prodnega materiala. Z a količinski prikaz transportnega m ateriala reke Krke smo uporabili merske profile D vor, G ornjo Gom ilo in Podbočje. Na omenjenih profilih je bilo v obdobju 1978 - 1982 s strani H M Z Slovenije vzetih večje število vodnih vzorcev za določitev koncentracije vodnega plavja in to pri različnih vodnih stanjih. V profilu Dvor je bi­ lo vzetih 84 vzorcev, na Gornji Gomili 128 in na merskem profilu Podbočje kar 526 vzorcev. Analiza vzorcev je pokazala izredno nizke koncentracije suspendiranega m ateriala. Pri Dvoru in G ornji Gomili je bilo okrog 40% vzorcev s koncentracijo do 10 g r/m 3. Podobni procent vzorcev je imelo koncentracijo od 10 - 20 gr/m 3 in to pri m erskem profilu Dvor, m edtem ko se ta procent pri Gornji Gomili zmanjša in znaša le 31 ,2% . Poveča pa se procent vzorcev s koncentracijo od 20 - 40 gr/m 3 (18,0% ), ki doseže pri D voru le 14,3% . Z višjo koncentracijo se pojavita pri Dvoru le še dva vzorca in to eden s koncentracijo od 40 - 60 gr/m 3 in drugi s koncentracijo nad 100 g r/m 3 ali 1,2% . Pri Gornji Gomili so bili vzorci s koncentracijo med 40 - 60 g r/m 3 bolj pogosto zastopani, saj je njihovo število doseglo vrednost 7,8% . Največjo koncentracijo 80 - 100 gr/m 3 sta imela le dva vzorca in dva s koncentraci­ jo od 60 - 80 gr/m 3 ali 1,6%. Pri merskem profilu Podbočje je slika nekoliko druga­ čna. Največje število vzorcev (203) je imelo koncentracijo plavja od 20 - 40 gr/m 3 diagram 2 L E T N I T R A N S P O R T SU SP E N D IR A N E G A M ATERIALA NA R E K I K RK I IN POPOVPREČNI LETNI PRETO K Z A K A R A K T E R IST IČ N A LE TA A N U A L T R A N S P R T A T IO N OF THE S U S P E N D E M ATERIA L OF THE K R K A R IV E R S AND THE A V E R A G E ANU AL D ISCHARGE FOR CH ARACTERISTIC Y E A R S 60 — — 38,6% . Njim sledijo vzorci s koncentracijo od 40 - 60% (96 vzorcev), nato vzor­ ci s koncentracijo 10 - 20 gr/m 3 — 18,8% in vzorci do 10 gr/m 3 — 13,9%. Vzorci s koncentracijo nad 60 gr/m 3 so bili tudi tu bolj redki, saj njih procent znaša le 7,4% , od 80 - 100 gr/m 3 — 2,3% in vzorci nad 100 gr/m 3 le 0,7% (4 vzorci). Na podlagi znanih pretočnih množin in koncentracij je bil izračunan sekundni pretok suspendi­ ranega m ateriala. Po m etodi najmanjših kvadratov je bila določena zavisnost med p retokom in suspendiranim m aterialom, katero nam prikazuje priloženi diagram 1*. K er je bila zavisnost za posamezne profile kljub razsipanju točk, zlasti pri nizkem vodnem stanju, dobro izražena, smo jo uporabili za nadaljnji izračun letnega trans­ porta in to za karakteristična leta; suho 1971, srednje 1963 in mokro leto 1972. Količino letnega transporta vodnega plavja nam za om enjena karakteristična leta prikazuje tabela 1. Iz tabele 1 in diagram a 2 je lepo razvidno, da je transport vodnega plavja Krke vse do Soteske odnosno izliva Radešce, in s tem do dotoka površinsko dotekajočih voda, m inim alen. O d tod dalje pa transport vse bolj narašča in dobiva največji po­ rast od G ornje Gom ile navzdol. To je še posebno izrazito za mokro leto 1972. Letni transport se med merskima profiloma G ornja Gomila in Podbočje poveča kar za 29 751,2 ton ali za 168,4% , medtem ko se ta poveča pri povprečnem hidrološkem letu 1963 za 16 302 ton ali za 150% . Na večji porast vplivajo predvsem dotoki iz terciarno vododržnih kam nin, zlasti iz Šmarješko-krškega hribovja, kot so Radulja, Račna, Lokavec te r Senuša z Velikim potokom. Ostali površinski dotoki, tako iz N ovom eške kotline kot iz Gorjancev, imajo pri tem manjši vpliv, saj na njihovih ob­ močjih močno prevladujejo apnenec in manj prepustni dolomit, ki omogoča obstoj površinske hidrografije. * Podatki povzeti iz »V odnogospodarskih osnov Slovenije«, Zveza vodnih skupnosti Slovenije 1978 T A B E L A 1 V O D O M ER SK I P R O F IL 1971 Q sr m 3/s m 3* 1963 Q sr m 3/s tQn m 3* 1972 Qsr m3/s —— m3* D V O R 13.0 6884.8 2550.0 17.7 9409.4 3485.0 26.7 16957.6 6280.6 G O R . G O M ILA 33.2 19814.6 7338.7 50.8 32839.5 12162.8 61.0 49141.0 18200.4 P O D B O Č JE 42.0 29059.0 10762.6 57.1 43513.1 16115.9 78.8 73264.3 27134.9 * pri specifični vrednosti 2.7 M nožino odplavljenega m ateriala iz km 2 površine porečja nam za posamezne m erske profile podaja tabela 2. Zanim iva je prim erjava letnega transporta, odnosno specifičnega odtoka glede na velikost območij med posameznimi merskimi profili, glede na transportno mno­ žino m ed njimi. Pri tem ugotovimo, da znaša specifični odtok plavja za površino po­ rečja m ed Dvorom in G ornjo Gomilo v povprečnem letu 1963 19.1 ton/km 2 in v m okrem letu 1972 26.2 ton /km 2. M ed Gornjo Gomilo in Podbočjem pa se ta pove­ ča v letu 1963 na 28.6 ton /km 2 in v letu 1972 na 79.9 ton/km 2. To nam kaže na po­ večano odpavljanje predvsem terciarnih ilovnatih in peščenih odkladnin Šmarješko- krškega hribovja. Največji transport vodnega plavja je ob visokih vodah kot posledica izdatnejših padavin. Te so redno vsako leto in to tudi po večkrat. Najpogostejše so novembra, m edtem ko so v ostalih mesecih bolj poredko, z minimumom v avgustu ( Š i f r e r , 1981). T ako se m esečna razporeditev transportnega m ateriala ujema z rečnim reži­ m om reke Krke. Na razporeditev visokih in srednje visokih voda Krke vpliva kraško podzemlje, ki blaži ekstrem ne viške in minimalni strmec, ki povzroča, da reka od Gornjega T A B E L A 2 V O D O M E R SK I P R O FIL L E T O PO V R ŠIN A P O R E Č JA km 2 SR ED . SPEC IFIČ N I O D TO K to n /k m 2 m 3/km 2 1971 11.4 4.2 D V O R 1963 601.9 15.6 5.8 1972 28.1 10.4 1971 10.8 4.0 G O R . G O M ILA 1963 1828.3 18.0 6.7 1972 26.9 10.0 1971 13.2 4.9 P O D B O Č JE 1963 2200.5 19.8 7.3 1972 33.3 12.3 TABELA 3 Profil Dan Kalcijeva T r d o t a °NT Magnezijeva Celokupna 1 2 3 4 5 SOTESKA 28/6-1978 9,0 2,7 11,7 10/4-1980 8,2 1,8 10,0 15/7-1980 8,3 3,3 11,6 19/9-1980 9,5 3,2 12,7 21/4-1981 9,0 4,0 13,0 24/9-1981 9,1 3,2 12,3 28/6-1982 8,8 2,8 11,6 26/8-1982 8,9 2,8 11,7 2/11-1982 10,2 3,8 13,0 Povprečna 9,0 3,1 12,0 GORNJA 24/10-1978 10,0 3,6 13,6 GOMILA 27/6-1978 7,8 3,9 11,7 16/11-1978 8,4 1,8 10,2 10/4-1980 8,8 2,9 11,7 16/7-1980 9,2 3,3 12,5 19/9-1980 10,1 2,8 12,9 21/4-1981 9,2 3,8 12,0 25/9-1981 8,9 3,1 12,0 25/11-1981 9,9 3,6 13,5 28/6-1982 9,0 2,4 11,4 26/8-1982 8,9 2,3 11,2 2/11-1982 10,8 2,5 13,3 Povprečna 9,3 3,0 12,2 PODBOČJE 10/4-1978 9,0 4,2 13,2 22/5-1978 9,3 2,4 12,7 28/6-1978 9,0 2,8 11,8 14/9-1978 8,4 2,8 11,2 24/10-1978 10,2 4,0 14,2 10/4-1980 9,0 2,7 11,7 30/5-1980 8,9 3,0 11,9 16/7-1980 9,4 3,2 12,6 19/9-1980 9,3 3.6 12,9 6/3-1981 8,0 3,0 11,0 21/4-1981 9,3 4,3 13,5 29/5-1981 9,2 3,6 12,8 25/9-1981 9,5 2,8 12,3 11/3-1982 7,5 3,1 10,6 11/6-1982 8,3 3,3 11,6 26/8-1982 9,1 2,6 11,7 8/12-1982 10,4 2,8 13,2 Povprečna 9,0 3,2 12,2 Meritve opravil Hidrometeorološki zavod SR Slovenije T A B E L A 4 Profil Leto Qsr m3/s C aC 03 ton m 3* MgCOs ton m3* Skupaj ton m3 D V O R 1963 17,0 89.878 32.683 26.238 9.047 116.116 41.730 G O R N JA G O M IL A 1963 50,8 265.848 96.672 72.217 24.902 338.065 121.574 P O D B O Č JE 1963 57,1 289.816 105.388 86.724 29.906 376.540 135.294 * Specifična teža za kalcit 2,75 in magnezij 2,9 K renovega navzdol poplavlja in zajezi odtok voda, predvsem levim pritokom, ki po­ večujejo obseg poplav. V kolikor potoki iz Šmarješko-krškega hribovja ne bi ob prestopu v ravnino po­ vzročali obsežne poplave in to že ob srednje visokih vodah, bi transportna množina rečnega plavja bila tu znatno večja. Tako pa se ta material, še predno prispe do K rke, odloži ob rečnih koritih in širših poplavnih površinah. Na to nas opozarja vi­ dna tanka prevleka sedim entiranih delcev, ko poplavna voda odteče. Korita teh po­ tokov so zato ob vstopu iz hribovja v ravnino izrazito plitva, obrežne površine kotlin pa skoraj docela uravnane. To velja predvsem za danjo ravnico ob Radulji, ki se zniža od vasi Grm ovlje do Krke le za okrog 4 m. Še bolj izrazito je to ob Račni in Senuši. Izredno majhen naklon ima tudi najnižje dolinsko dno v Kostanjeviški kotli­ ni. T a se nahaja ob Krki pri Gornjem Krenovem v višini okrog 153.5 m ter se niža do K rške vasi na 145 m, kar daje naklon okrog 0,2% ( Š i f r e r , 1981). V tem pri­ m eru gre tudi za danjo ravnico z mladim nasipanjem predvsem ob poplavnih vodah. Večji del transportnega m ateriala reke Krke in njenih levih pritokov ostane tako na poplavnih površinah, kar vpliva na zmanjšanje celokupne množine transportnega m ateriala. Tekoča voda pa ne prenaša m aterial samo v obliki plavja (suspendirani m ate­ rial), am pak tudi v obliki prodovja (prodonosnost) in raztopljenih snovi v koloid­ nem stanju. Kljub tem u, da nam transport prodovja pri reki Krki ni poznan lahko trdim o, da je ta, v kolikor je prisoten, minimalen in glede na celotni transport m ate­ riala povsem zanemarljiv. Povsem drugače pa je s transportom raztopljenih snovi, zlasti karbonatov, pose­ bno še, ker je pri kamninski sestavi tega območja posebno značilna prevlada apnen­ ca in dolom ita. Tako je prim erjava med transportom rečnega plavja in karbonatov še posebno zanimiva. Pri izračunu transporta karbonatov smo upoštevali merske podatke trdote vode za profile Sotesko, G ornjo Gomilo in Podbočje. Meritve so bile opravljene v obdob­ ju 1978— 1982 (tabela 3). Iz tabele je razvidno, da ima Krka v povprečju celokupno trdo to okrog 12,1 °NT (12,0 — 12,2 °NT), kalcijeve 9,1 °NT (9,0 — 9,3) in magne­ zijeve 3,1 °NT (3,0 — 3,2 °NT). Ker vplivajo na proces korozije predvsem padavine in ne toliko tem peratura ( G a m s , 1974), smo za izračun transporta karbonata za om enjene profile uporabili najbolj uporabno m etodo in to na podlagi povprečnih vrednosti trdo t vode in vodnega odtoka. T ransport karbonatov za posamezne profile in povprečno leto 1963 prikazuje tabela 4. Iz tabele 1 in 4 lahko ugotovimo, da odpade na celokupni transport materiala v profilu Podbočje za leto 1963 kar 89,6% na transport karbonatov in le 10,4% na trans­ port plavja. Z a merski profil D vor je ta procent 92,5 : 7,5, medtem ko je za merski profil G orn ja G om ila 91,1 : 8,9. S transportom plavja in karbonatov je pri Krki, ki kot že rečeno ni prodonosna odnosno je njena prodonosnost povsem zanemarljiva, upoštevan celotni naravni ma­ terial, ki ga odnaša. Pri tem m oram o upoštevati že podano ugotovitev, da bi bil transport plavja in s tem celokupni transport nekoliko večji, če se ta iz poplavne vo­ de ne bi usedal. Poleg Krke povzročajo poplavne vode predvsem njeni pritoki iz vo- dodržnega površja Šm arješko-krškega hribovja, ki so glede na odtok vode izredno močni in dinamični in s tem tudi najbolj kalni. Obsežnost poplavnih površin pa ni m ajhna, kar nam ilustrira podatek, da pride ob vsakoletnih večjih poplavah pod vo­ do kar okrog 52.10 km 2, od tega v Kostanjeviški kotlini kar 93,0% ali 48,5 km2 ( Š i f r e r , 1981). Poznavanje transportne množine nam omogoča, da ocenimo, kako hitro se ob današnji intenzivnosti znižuje relief območja kraške Krke. Glede na transport kar­ bonatov je to v povprečku 0,058 m m /letno, kar je nekoliko manj, kot je bilo ugo­ tovljeno za celotno območje kraške Ljubljanice. Pri njej je ta vrednost 0,07 m m /le­ tno (K o 1 b e z e n, 1976). Pri ilustraciji povprečnega znižanja zemeljske površine glede na transport plavja in s tem izgube hribinskega m ateriala pa je ocena znatno manj realna. Ce ne upoštevam o podanih ugotovitev, da se namreč večji del plavja usede po poplavnih površinah, torej ne pride v končni odtok in da prispevajo najve­ čji delež na transportno množino plavja le potoki iz manjšega območja vododržnih hribin, bi se za celotno območje Krke znižal relief le za 0,0069 mm/letno. Skupno se tako v povprečku znižuje relief za 0,065 mm/letno. Podane ugotovitve dokazujejo, da je dekalcifikacija za kraško območje Krke znatno pom em bnejša od denudacijskih procesov, z izjemo manjšega območja, ki ga sestavljajo vodonepropustne terciarne hribine. Recentni erozijski procesi so tu moč­ no izraženi, vendar denudirani material, ki ga nosijo potoki, ne prispe v celoti v od­ tok zaradi že om enjenih naravnih danosti odtočnih razmer, temveč se že prej sedi- m entira na poplavnih površinah. Večja prisotnost tega m ateriala, zlasti po upadu vi­ sokih voda, nam dokazuje, da je proces sedimentacije na teh površinah še vedno močno prisoten, kar vsekakor zmanjšuje celokupno transportno množino Krke. Literatura in viri G a m s , I., 1962, N ekatere značilnosti Krke in njenih pritokov. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. G a m s , I., 1974, Kras — zgodovinski, naravoslovni in geografski opis. Ljubljana. K o 1 b e z e n, M., 1976, Discharge and corosion intensity in the drainage of the karst river Ljubljanica. Karst processes and relevant landforms. D epartm ent of G eography, Philosophical Faculty of University of Ljubljana. Š i f r e r , M., 1981, Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod O toč­ cem. Geografski zbornik X X /1980. Ljubljana. V odnogospodarske osnove Slovenije, 1978. Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Lju­ bljana. Podatki m eritev (H idrom eteorološki zavod Slovenije). TRANSPORTION OF THE ERODED MATERIAL OF THE KRKA RIVERS M arko K o 1 b e z e n (Summary) Besides Ljubljanica, the K rka is the most tipical carst river in Slovenie. For the g rea ter part of the K rka river drainage, which measures 2315 km 2 are characteristic the carstificated limestone and dolomitic bedrock without the surface waterflows. In the upper part, the K rka river obtains its water only from the numerous carstic sources. Some of the surface hidrography could be found only as far as in the Novo m esto basin, because of the greater frequency of the less permeable dolomites. D ow nstream from Otočec, the waterflow network is denser, especially in the area of G orjanci and Šm arješko-Krško hills, which consist of the terciary nonpermeable rocks. It is characteristic for the river Krka that it has a small slope and a slow flow, which causes its low transportation capacity. The quantities of the suspended m aterial are shown for the water gauge station prophiles D vor, G ornja Gom ila and Podbočje. Results show that the transportation is very small and in the lower part of the Krka river (prophile Podbočje) it reaches in the average wet year 32839,5 tons and in the very wet year only 73264,3 tons (T A B E L E 1). The quantity o f the suspended material is influenced especially by the tributaries from the Šm arješko-Krško hills where the erosion processes are most developed. Because of the indundations caused by the Krka river and the above m em tioned w ater flows in the lowest plain area, a great part of the denundated ma­ terial is sedim ented on the inundation surfaces. O n the o ther hand, the results of the researches on he transportation of the ca- lium and magnesium carbonates, show that this transport is much greater that than the transportation of the suspended m aterial which in the average year 1963, m ea­ sures in the w ater gauge prophile Podbočje 376540 tons (TA B ELE 4). From the total transported material, the carbonates form 89,6% and only 10,4% of the su­ spended m aterial. The process of the recent sedimentation is because of the natural runoff conditions still very im portant, end reduces the quantity of the transported m aterial of the river Krka.