Naš rod — razredno itivo Z novim šolskim letom se bo po naših ^olah začela nova akcija za nabkanje naročnikov »Našega roda«, ki bo stopil že v 7. leto svojega izhajanja. Da se je »Naš rod« res priljubil deci in odraslim, nam priča velikansUa vsakoletna njegova naklada, ki kljub gospodarski depresiji ne opada. So šole, kjer uporabljajo skoraj izključno »Naš rod« kot razredno čtivo. Služi nam izborno s svojimi potopisi, sestavki iz zgodovine, prirodoznanstva itd., da nam poglobi in popestri šolsko delo, poleg tega pa more učencem sJužiti kot vir za marsikatero samostojno pridobitev «.novi baš v smislu načel strnjenega pouka. — Po večletni uporabi »Našcga roda« kot razrednega čtiva pa moram ugotoviti, da je za nižjo stoipnja narodne šole žal skoraj neuporabljiv. V narodni šoli imamo opravka z deco od 6. do 14. oz. 15. leta. Mladinska psihologija nam razdeli Hterarno dozorevanje mladine v tej dobi v te faze: Od 4. do 10. ži-vlj. leta v pravljično dobo, ki se deli v ono do 7. življ. leta, kjer otroka zanima prava pravljica po vsebini in obliki in ono do 10. življ. leta, kjer pride v poštev konkretna zgodovinska snov iz domačije v pravljični obliki, od 10. do 12. živilj. leta v tako zvano Robinzonovo dobo, kjer so učenci navdušeni za različna junaštva, dogodke, pustolovščine, od 12. do 14. življ. leta v takozv. baladno dobo — od 13. življ. leta dalje imenovano tpredpubertetno dobo, kjer tcži zanirnanje za iznajdbami, raziskovanji, za razvojno kulturno zgodovjnskimi sličicami, pozneje pa se naslaja ob dnevnikih, spominskih knjigah, tovarištvu itd., od 14. do 15. življ. leta v lirsko ali ro- mantično dobo, kjer prevladuje kritično dojcmanje. Teh faz literarnega dozorevanja mladine ne more prezreti neučitelj. ko pri šolskemu delu izbira iz čitanke, »Našega roda« in drugega čtiva sestavke za deco na določeni razvojni stopnji, ne urednik ali kdo drugi. Vsem tem razvojnim fazam pač »Naš rod« ne more zadostiti, vendar se mi zdi, da se je s svojo vsebino pomaknil previsoko t. j. na duš. dozorelost totrok v najvršjih razredih višje narodne šole, meščanskib šolah in nižjih razredih srednjih šol. Ker imajo meščanske šole svoj primemo urejevani list in ker iz umljivih razlogov dijaki iz nižjih razredov srednjih šol ne posegajo mnogo po »Našem rodu«, se bo moral »Naš rod« odločiti ali za učence celotne narodne šole, ali pa za one iz meščatiskih in nižjih razredov srednjih šol. Za drugo se bi v glavnem odločil, če bi ostal tak, kakršen je. V narodnih šolah bo pač glede na večletno preizkušnjo njegove uporabnosti in spri-čo vsebine večine sestavkov ter pesmi doslej nujno moralo pasti število njegovih naročnikov. Še nekaj žolj. Rubriki »Mladina ipiše« naj se odkaže vcč prostora, istotako mesečnim novicam, ki so vredne, da se zabeležijo. Od prve številke do naslednjih ali celo do zadnje se naj raztcza le glavna povest ostali sestavki naj se zaključi.jo v isti številki. — »Naš rod«. ki vselej po možnosti upošteva želje in nasvete onih, ki ga uporabIjajo, je vreden, da se ga ob novem šolskem lctu taplo priporoča, tako da se bo število njegovih inaročnikov na naših šolah zopet povapelo na dostojno višino. Tone Ferlinc.