-----   82    -----
Dopisi.
Na Duiiaji 3. sušca. H. B. Kar nam je oktoberški diplom napovedal, česar smo dosihmal željno pričakovali, dobili smo 26. svečana. Dobili smo nov deržavni zbor in za vsako deželo posebne deželne zbore. Kako je bilo vse to sprejeto ? Enim je vse to premalo, drugim preveč, nekterim ravno prav. Mi se ne bomo tu spusali v pretresovanje tega; le eno hočemo zapomniti si, da je s starim nesrečnim absolutizmom zdaj enkrat za vselej pri kraji, in da je bolj ko kdaj si bodi zdaj potreba pravega resničnega rodoljubja in poštenih vnetih odkritoserčnih domoljubov, ki naj po novih ustavnih potih svoje ljudstva vodijo, blagostanje svojega kraja in skupne deržave vekšajo in uterjujejo, da bo ustava res tudi meso in dušo in tako tudi življenje zadobila, da bo res k vesoljnemu blagostanju narodov in da se ne vrine kak nov birokratizem vanje , kar bi ne bilo napredovanje in razvijanje ustavnosti, ampak nesrečna rakova pot. Naprej tedej Slovenci! se kliče tudi nam naproti, naprej, da pridemo do zaželjenega cilj in konca; naprej, da se ne uresničijo besede slavnega pevca: „kdor zametuje se sam, podlaga se tujčevi peti!** In če je res, da vsak dober dar pride le od zgorej, od Očeta luči, ne nehajmo ga tudi tu prositi, da s svojim obilnim blagoslovom blagoslovi to novo setev (ustavnega življenja), da bo zamogla lepo rasti, se uterjati in zaželjeni sad prinesti. Pomozi nam ! Sicer pa naj obvelja tudi tu pregovor: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Vi pa, nemškutarski pisavci, ki v dunajskih časopisih še zmiraj z nami Slovenci ravnate kakor Turk s kristjani, recite: ali je to priprava za novo ustavno življenje ? Ce imate vi prav, in mora vaša obveljati, Slovenci! zastonj čakamo ustavnih pravic, ustavnega življenja, zastonj so vse cesarske pisma, če bi še tako resno pisane bile, in bi se še toliko in toliko na Božjo pomoč opirale! Goljufna zvijača je, če se v eno mer le trobi, da ima tako imenovana „intelligencia" prednost, da le ona tudi v tej zadevi velja, in da se mora ves narod po nji sukati in „kozjo molitvico" moliti, kakor dozdaj. Narodu potem takem že spet ne ostaja druzega, kakor vedno, vedno le služiti, davke pridno plačevati in kosti glodati, ki padajo z mize ,,intelligencije!" Ubogi narodi kje so še tvoje ustavne pravice? Da le za priliko opomnim, kje so si Kočevarji več zaslužili, kakor ves slovenski narod? in vender ima ta pešica ljudi (ne bodi jim pa oponošanol) več pravic, več prednost, da, vse memo vsega slovenskega naroda! Služila jim je deržava, uradnija in cerkev. Potlej pa vpijete: zaupanje imejte itd., kako ga bo človek dobil in imel, če bi se narodu po mislih naših nasprotnikov dru-
zega ne dalo kakor -— davke plačevati, služiti in kri prelivati za druge! Zanašajo se na Cesarjevo besedo upam6> da to mora drugače biti, da bodo razsvitljenih rodoljubov in druzih pravičnih mož besede tudi kaj veljave imele, da bode tudi pri nas ustavno življenje ukljub vsemu silnemu nasprotovanju obveljalo.    Zato pa je  treba dela in pravde I
Iz Barke na teržaškeni Primorskem 28. sveč. 21. dan t. m. smo začeli in 24. dan smo dokončali volitve srenjskih mož velike Nakelske srenje. O tej priložnosti je med nami ustal prepir, ker sem jez po večini glasov bil za svetovavca izvoljen, pa sem se branil to službo in opravilo na-se vzeti; nazadnje sem bil primoran svoje uzroke očitno pred zborom razodeti. Rekel sem, da vse gosposke so le nemške in laške, in da jez teh jezikov ne razumem kakor tudi kaneelije ne mojega; zavoljo tega nočem, pa tudi ne morem te službe vzeti. Nemška stranka je govorila, da nas slovenski narod je premajhen in da njegov jezik ne more kancelijsk jezik postati. Ljube in serčne „Novice"! ponižno prosim vas, ker se že 19. leto zavolj te sila važne in imenitne zadeve mučite in ker nam je po vas veliko iu veliko slavnih in zlo učenih mož zagotovilio, da vse to se lahko zgodi, dajte nam jasen odgovor na to. Ce je beseda teh ljudi resnična, so vsa slovenska pismenost in vse učilnice po deželi, vse naše upanje in vsi kupi natisnjenih knjig le zgolj sanjarija! In če je temu tako, naj vse tii ugasne, naj se naš jezik prekliče in nam hitro hitro drug jezik da, zakaj brez jezika ne moremo nikakor obstati. Že pred veliko sto leti je ajdovski deželni oblastnik Pilatus narodne jezike čital, kar se iz tega vidi, ker je uzroke našega Odrešenika pisal po judovsko, gregovsko in latinsko. Nazadnje, ljubi Slovenci, vam pa moram prav veselo novico povedati, ktere niso ne naši očetje in ne mi doživeli. Bog daj srečo in zdravje takim možakom! Pri tej zgorej imenovani volitvi so se naš žlahni gospod kantonski poglavar proti celemu zboru obernlli in nam rekli; Kar^ koli boste nam v našo pisarnico po slovensko pisali, vse vaše pisma in dopise bomo z radostjo sprejeli in vam v vašem jeziku odgovorili". V imenu vseh Slovencev rečem: Naj bode temu gospodu slava, nam pa veselje, ker s temi besedami so bili vsi naši prepiri dokončani in vsi smo šli veseli vsak na svoj dom!                                                   Jože Ambrožič.
V Mariboru 22. febr. + Dobil sem te dni po pošti iz Tersta 22 iztisov 3. šestke Vilharjevih pesem z na-pevi. Mislil sem, da so pesme, ki jih je gosp. Vilhar v ^^Novicah" in ^Glasniku" 1. 1. naznanil, in za ktere sem 22 naročnikov v Celovec poslal. Pa to ne more biti, ker naznanjenih je 25, v teh zvezkih jih je pa le sedem, in pri naznanilu ni bilo opombe, da bojo pesme z napevi. Zato prosim gospoda, ki mi jih je poslal, da mi to reč razjasni. — Ko sem ove pesmi v roke dobil, je bil raztergan zavitek. Ker se mi neverjetno zdi, da bi se bilo to po naključbi zgodilo, ne morem drugega misliti, kakor da je zlobna roka se stegnila, zakaj že nekteri gospodje so tožili, da ne dobivajo redno pisem s slovenskimi napisi in nekemu gospodu so tudi na „Novicah" ime pokvarjali. Tako se maščujejo naši sovražniki nad nedolžno slovenščino! Bog pomagaj!
Iz Stare vasi. +x+ — Štajarski Slovenci! Volitve za deželski zbor se bližajo. Koga bote volili? Spomnite se svojih mož; zopet jih Vam v spomin zakličem, da se zedinite in se glasi ne razletijo na drobne edinice. Živo se vam priporoča: Dohtar Štefan Kočevar v Celju, dr. Jože Kraj nc-Steržev iz Skal, profesor v Sibinju, dr. Jakob Razlag v Gradcu, Martin Tersteujak, profesor v Mariboru, gosp. Ivan Macun, Štajarc, profesor v Ljubljani, Vin cene Zevnik iz Malega verba blizo Breze, svetovavec c. kr. komitatne sodnije v Oseku. Pristavite še ktere druge, ki so vam gotovi rodoljubi.
Iz slovenskih Goric  22.  sveč.  G. Živko.   — V^ 6.
broju „Novic" priporoča iskreni domorodec g^osp. P. mariborskemu bo^roslovju §:ra8ko slov. knjižnico. Gotovo je vsakega poštenega Slovenca hvalevredno priporočanje razveselilo. Kaj pa beremo v 8. listu „Novic'^? Gosp. Dražek piše, da je graško seminarsko vodstvo mariborskemu knjižnico že ponudilo, pa je neče. Čudim se nad častitimi gg. ravnatelji, ki so vsi verli Slovenci, da se branijo knjižnice. Zakaj? se tega bojijo, je nam zastavica, ki je nikakor uganiti ne moremo. Ako so njene knjige graški bogoslovci smeli prebirati, zakaj ne bi jih mariborski? Mariborski bogoslovci 80 iskreni domorodci; bistreje glavice se učijo druffih slovanskih narečij z blagim namenom se obogatiti z raznimi vedami, da bodo mogli enkrat domovini hasniti. Ni Ij to leno in hvalevredno? Ali ne zaslužijo, da bi jim na vt.0 moc pomagali? Oni že zdaj previdijo, da bo jim treba slovenskega jezika dobro znati; saj jim bo vsakdanji kruh. Prosimo tedaj častito vodstvo mariborskega seminisča, naj sprejme p< nujani košček domačega kruha; prosimo pa tudi Njih milost, slavnega knezo-skofa Antona Slomseka, kteri 80 že toliko ran zacelili, naj zacelijo še to. Zapustivšim Koroško so se štajarski Slovenci z neizrečenim veseljem pod Njih krilo podali. Bukve so v Gradcu peto kolo. Letos je 6 slovenskih bogoslovcov, in rekel bi, da so ti, berž ko ne, zadnji, ker so vse slovenske fare sedaj pod labodsko škofijo prišle. Prosimo tudi vas častite utemeljite knjižnice, da se tudi vi za njo potegnete, saj imate pravico, ker ste ji na noge pomagali.
Iz bližnje okolice Vranskega 17. sveč. V^aš dopisnik iz Vranskega 8. svečana t. I. Vam je pisal o novih soseskinih volitvah, ker pa jo je slabo zadel, terjam, da se popravi, kar je napačnega. Res je, da so se Gomiljani spervega temu nekoliko upirali, al ne za to, ker niso bili od dušnega pastirja v tem zadosti podučeni; dušni pastirji sploh tudi o volitvah posebno v našem kraji svojo dolžnost dobro poznajo in jo zvesto spolnujejo. Ni res, kar omenjeni dopis o nekem župniku zaseglivo govori; zakaj besed, ki ee mu ondi prilastujejo, nikdar nikoli govoril ni. Vsa soseska in tudi C kr. okrajna gosposka mora pričati, da je oni župnik ne le pri soseskinih volitvah, temuč vedno je bil in je za blagor Slovencev, svojih rojakov, v djanji živo unet, in si, kar mu oni dopis očituje, nikdar ne bo zaslužil zaničljivega priimka „nemškutarja". ^*)
St. J .. čan. Iz Selške doline 2. susca. — v — -J^^^) Zadnje dni unega mesca so pri nas volili župana in druge srenjske može. Volitev je bila mirna, kakor ni morda nikdar v zborih svobodne Amerike. Obnašali so se nazoči kmetje prav omikano svobodno, tako, da gospod komisarju ni bilo treba kar nič opominjati. Volili so prav pametno ter vidilo se je pri vseh, da nimajo kmetje novih svobodniših naredb nič več za otročarije. Veliko parlamentarnega duha ima Kranjec! — Veseliti so mogle vsacega v redu dokončane volitve; in komaj so pošteni srenjski možje čakali dne, da 80 šli prisegat v kantonsko kancelijo. Veseli so dočakali dne, ko so prisegli, da bojo po vesti in pošteno ravnali, še veseliši pa so prišli nazaj iz kancelije, ker kantonski pred-stojjiik gosp. vitez Hoffern so tako ginljivo s slovensko besedo dolžnosti in naloge županom in prisežnim možem na serce govorili, da so se vsi čudili — in kakor gospod predstojnika ljubi in spoštuje vse ljudstvo zavolj njegove ljubezni in odkritoserčnosti do svojih podložnih, je ta ljubezen in odkritoserčnost danes može tako rekoč na-nj priklenila. Ne samo, da so gospod HofFern lepo gladko, čisto slovenski govorili — vidili smo še tisti dan razpis župan ij a m  — evo  čuda nevidjena!! — v čisti,  gladki,
*) Drago nam bo!                                                                   Vred.
*¦) Gosp. dopisnik iz Vr. bo gotovo z ravno tolikim veseljem cital to obrambo in obžaloval, da je bil slabo podučen , kakor jo vredništvo radostno natisne, da se popravi pomota, čeravno ni pritekla iz hudobnega izvira.                                             Vred.
pravilni slovenščini pisan. Reče naj še kdo, da naši gospodje uradniki ne znajo slovenski pisati, da ni naš jezik za kancelije ugoden — oboje je ugodno: uradniki in naš jezik! Le tacih predstojnikov kaj, potem bojo tudi drugi  uradniki že svojo dolžnost storili.
Iz Jesenic na Gorenskeni 1. sušca. — 26. in 27. svečana so bile pri nas volitve župana in srenjskega odbora vpričo občespoštovanega kantonskega poglavarja gosp. Levičnik-a. Ker smo bili od treh srenj skupaj in premalo edinih misel, smo za vsakega dvakrat volili. Izvoljeni so bili za župana gosp. Franc Gril, ki je že pred župan bil in mož vsem poštenim po volji; veseli smo, da ga spet imamo; za 1. svetovavca je bil izvoljen gospod Šimen Schrey, c. k. poštar in zdravnik, tudi mož, ki ga imamo vsi radi in nam more s svojo umnostjo in domoljubjem veliko pomagati, — za 2. svetovavca pa je bil izvoljen gospod Matija Robič iz Rovtov, ki je tudi že pred odbornik bil. Bilo je še več starih odbornikov vdrugič poter-jenih, nekteri na novo izvoljeni. Lepo je za vsakega moža, ako mu ljudstvo v znamenje, da je prav delal, zaupanje ekaže, da ga vdrugič voli, kadar volitev pride. Al preveč je tudi takih ljudi, ki ne zastopijo, kakošne može je treba voliti in s svojim glasom delajo kakor svinja z mehom; namesto da bi volili pravega možaka, volijo raji šemo, brez pomislika, da so srenjskira možem važne reči izročene. Pa počasi se bomo že zmodrili!
A. P. odbornik jesen, srenje.
Iz Ljubljane. V petek in saboto je volil 1. volitni razred 10 mestnih odbornikov. Gosp. L. Lukman, gosp. dr. N. Recher, gosp. J. Miihleisen, gosp. A. Krišper, gosp. Fidelis Terpinc, gosp. A. Malic, gosp. G. Heiman in gosp. K. Holcer so bili izvoljeni v pervi volitvi, gosp. dr. Kavčič in gosp. Fedor Bamberg pa v drugi volitvi. — Tako so volitve končane, ki so, ako se ozremo na vse, kar se je teh 14 dnih godilo, očitno pokazale, da veliko naših volivcev še ni godno za take volitve, ker jih pri volitvah ne vodi občni prid, ampak le osebni ali zgolj sebični nagib. Ne bomo pa popisovali gnjusnih dogodb „chronique scan-daleuse^*, ki smo jih ta čas doživeli; le eno posebno debelo hočemo povedati, da tista stranka, ki je pošiljala s podpisom „Mehrere Wahler" zelene liste po mestu, ki so bili celo za njene lastne ljudi na zvijačo narejeni, je imela zakotno tiskarnico, ktera jim je tiskala brez imena tis-karnice njih liste, kar je po tiskarni postavi (§ 2. in 3.) prestopek, ki se ima po §. 26. kaznovati z 25 do 200 gold. Naj to edino bo našim bravcom zadosten dokaz, ka-košnih pomočkov se je neka stranka posluževala, da je posilila kar ni šlo po odkriti — pošteni poti. In tako „requie8cant in pace" volitve mestnega odbora! Učile "feo nas marsikaj.
____   83   ___